* : 'v.v1
i;


m, ■■ m
: .fji f! 1
M
■ /■: (' T ,T V'
ZA
DELAVCE V AMERIKI.
nian Societies uatd (
■tU !■
=
— NO. 7.	CLEVELAND, OHIO, SRE]
	1
19. PROSINCA, 1916.
LETO IX. — V<
gorci
Mri
novice.
>va družba v mestu pusti »valce zmrzovati. Pli-nova družba nima dovolj plina za vse ljudi.
t—Clevelandsko prebivalstvo, arv svojih hišah in stano-jih plin, siftio trpi na ipo-njkanju» (plina. Vse peči pri-ne, pa noibene gorkote, 'ker mpanija, ki daje mestu plin, zmožna, da bi mesto dovolj skrbela proti mrazu.. Racu-za plin bodejo naravnost o-ornni, toda -gorkote pa ni, j ti če imate odprt plim v peči, vam ravno toliko računajo, če je dovolj plina ali ne. 2upan (D&vis je poklical v torek opoldne generalnega ravnatelja plinov fc družbe k sebi in mu naročil, da mora plino-va družba takoj preskrbeti dovolj plina, ali pa se bo morala boriti za obstanek s tem, da ji :o odvzame pravico nada-poslovati, Tisoče delavcev v amah je bijo v torsk brez ker ni bib pliria. Več kot ,000 so delavci zgubili na 'ker niso mogli delati, neralni ravnatelj se je izja-da (bo vzelo več kot en te-da bo dovolj plina, naijlbrž i, ko bo zopet zunaj gor-Cefiftne svetilke ne gore ni plina. Kompamija se izda ima utrubeF' v st Virginiji, odkoder prijia lin, toda ko so mestni urad-telefonirali tja, se je od-orilo, da je vse v redu. iMiraz je. Več plina se požge. In plinova druižba še niikdar ni al a iplina, kadar je bilo mr-o. Plinova družba ni zmožna vati Cleveland' s plinom. V pondeljek je zmanjkalo plina prav talko, kakor ga zmanjka vsako leto, ravno te-kadar je najbolj mraz. In panija ni revna. Na razpo-, o ima milijone, katerih vsa-leto več zasluži. Kompanija plačala 1912 dividende del-rjem $700,000, leta 1913 erfde $1,700,000, leta 1914 celo $2,000,000. Stotisoč velamdčanov boleha na hri-Sezona za ipljutnico je tu-. Otrdške jbolezfni so vse-sod. Stanovanja so mrzla.
ne morejo v solo, ker mraz v šolalh. iPotrpežljivost Stva je pri Ikraju. Javnost [va» da se plinova družba izira ali pa neha z de-Nobeno mesto v Ameriki trpi na mrazu v zimi, kakor land, kjer se (plinova dru-norčuje h prebivalstva, j je tako? Zadnji čas. je, se mesto zgane, in župan eva, da afi plinova družba i dovolj plina, ali pa se i iz mesta. Cleveland-v očigled ogromnih raču-Jki jih (plačujejo za plin, morejo za to zmrzovati,
—tDolores Evans alias Eli-jMfeyers, ki je bila prete-sredo na tako skrivnosten ^umorjena v Perry hote-[ je bila v torek spoznana kot farmarja A. M. Rossow iz stsvifle. Farmar Rossow iel v torek v Cleveland, prepozno, 'da bi videl mrt-cle v mrtvašnici, zato se il na Woodland pokopa-so korali odpreti
mor so pred dvema u- ki imajo kaj v glavi.
potožili umorjeno dekli-takoj ko je pogledal de-v obraz, jo je spoznal za katero je pogrešal leto od svojega doma. guverner Whitman
mm
velandski policiji. Šerif Han-ratty itn detektiv Doran sta odpotovala v New York, da dobita morilca in ga prepeljeta v Cleveland. V Clevetandu so najeti štirje dobri advokati, da bodejo branili morilca Bian dhettija. Newyorska policija se je izjavila, da je Bianohetti popolnoma priznal, da je umoril dekle, ker mu je hotela odvzeti $250, katere je nosil s seboj. Cleveflandski Italijani so zbrali velike svote denarja, da <bo za odvetnike, ki bodejo morilca zagovarjali.
—iPoročilo zvezine komisije glede silnega Ujpora in požiga v Youngstownu, se glasi prijazno napram delavcem. Pravi vzroki delavske revolte v Youngstownu so bili sledeči: Mnogo let je bito v Youngstownu vse polno delavcev, ki niso mogli dobiti dela. Kdor je dobil delo, je bil vesel in je sprejel delo za vsako ceno, 'katero so mu ponudili komlpani-sti. Delavci niso mogli narediti ničesar. Zadnje mesečne pa je defevcev zmanjkalo, in delavci so ta ugoden trenutek porabili, da zaštrajkajo in prisilijo kompaniste, da jih nekoliko bolj pošteno plačajo, Iker gospodarske razmere v nekaterih delavskih domovih so bile obupne. Po natančni preiskavi se je dognalo, da je v Youngstow* nu posamezen delavec zaslužit povprečno $440 na leto, prema-
Revolta v cerkvi.

Pred neko poljsko cerkvijo Pennsylvania je prišlo do revolte, nakar je nastopila državna policija.
Pfttston, Pa., 17. jan. V predmestju Du (Pont so se spopadli člani tamošnje (katoliške (poljske cerkve z državno milico, in nastal je poboj, tekom katerega je bila ena oseba ubita, ena smrtno ranjena in mnogo jih je dobilo večje ali manjše rame. Boj v cerkvi je nastal, ker je en del katoliških Poljakov se protivil škofu Hdbanu, •ki je postavil 'Rev. Franicis Somowskega za župnika. (Nemiri so že nastali, ko je novi župnik prvič prišel na faro, in pozneje se je vsa stvar vodila na sodnijah. V nedeljo zjutraj je množica, kaikih 1000 moških in žensk, zasedla cerkev, ko je prišel novi župnik v sipremstvu šerifa in kakih dvanajst državnih policistov na konjfh. Moški so bili oboroženi s palicami, v katere so zabili žebPje, dočim so imele žeqsk$ pri sebi paprik ko in mustard. Serif je .pozval farane naj se razidejo, toda toča kamenja je bil odgovor. Na lice mesta je prršla pomoč vojaških čet, toda farani so drlo, da preživi družino. Do upo-Uavnet gai4o. znova napadli. Tu •fa je prišlo^ ker so naje*" *	' - t- • •• ""
om-
panijski hlapci nalašč streljali meti štrajkarje.
—Pretekli teden se je povr nila iz Cinknice na Kranjskem rojakinja Mrs. Šega k svojemu možu Mihaelu Sega, stanujoč na 438 E. 157th St. Izjavila se je, da nikdar več ne vidi Avstrije in da ostane do smrti v Clevelandu. Oblasti so ji hotele zaiprečiti povratek v Zjed. države, toda zahvaliti se ima za povratek edino dejstvu, da so bili štirje izmed njenih petih otrok, rojeni v Zjed. državah, sicer ne bi mogla v Ameriko. Mr. in Mrs. Sega stanujeta štirinajst let v Ameriki in sta ta čas nekaj nahranila, da bi si kupila farmo na Kranjskem. (Mrs. Šega je šla v staro domovino pred dvema letoma, da ibi si ogledala primeren kraj, tolda medtem je zbVufhnila vojska in mož ji ni mogel slediti. Mrs. Sega je prepovedovala strahovite reči iz stare domovine. ^a (Kranjskem 'žive ljudje v velikanski nervozposti, in dalj časa so bili <vsi ljudje pripravljeni, da vsak čas zapuste rodne kraje pred vpadom Italijanov. 'Poleg tega pa vlada taka lakota, da ljudje maloda-ine umirajo od lakote. Zato se je sklenila vrniti. Avstrijske oblasti so ji delale silne težave prj povratku in Mrs. Sega je morala iti na Dunaj, predno je dobila dovoljenje odpotovati iz Avstrije.
—ClevelandSka (policija se je reorganizirala, posebno pa oddelek detektivov. iMlestni svet je zakljiičil, d^ se študira metodo newyorskega detektivskega oddelka kakor tudi' detektivski oddelek v Londonu na Angleškem. Oosedaj je bil detektivski oddelek pod načel-stvom policijskega načelnika, in v bodoče bo to samostojen odddelek, kamor ne bodejo prišli samo taki detektivi, ki so "močni in dcfceli", ampak taki,
■—Spremembe pri cestni železnici: V mestnem zboru je bila sprejeta resolucija, da se otrokom, ki se vozijo v šolo in iz išale, ne računa n&esar za transferje. Nadalje je bila spre-
-^isal povelje, da se >ta resolucija, ki prhnora že-izroči de- leznisko družbo, da ustavlja

so vojaki pričeli s koli nabijati farane, kateri so se potem razpršili na vse strani, toda ne poprej, da niso ienske -porabile svoj poper, papriko in mustard. bo vzelo nemške inženirje pre-Kakih 78 upornikov je bilo cej časa, predno spravijo že-
Nemci pustošijo Srbijo.
Berolin, 18. jan. Nemški državni zbor je z vesljem prejel poročilo vojaške vlade, da je nemška vlada zaplenila v Srbiji kmetom 400.000 prešičev, katere so prepeljal v Nemčijo. Kar je še ostal«, so ugrabili Avstrijci. Srfoski kmetje trpijo strašno pomanjkanje, ker nimajo živine ne žita, da bi kaj jedli. Več stotisoč jih je 1 >obegnilo v Ru-m unij o, deloma v Albanijo, deloma v Grčijo. 100.000 srbskih , vojakov v dveh mesecih.
Pariz, 18. jan. Brzojavka iz Soluna naznanja: Polkovnik Bdkovič, vojni srbski minister, se je danes ukrcal na grško tor-•ped'ovko Veles, da se prepelje v Brindisi, 'talija. Pred odhodom se je izjavil': Predno bo-deta minula dva meseca, bodejo imeli Srtoi pppolnoma novo organizarano armado 100.000 mož, katere dajo zaveznikom na razpolago. Bulgari se nahajajo v Albaniji v silnih težavah, ker ni nobenih cest. Nadalje se je izjavil, da je prehrani-tev nemfike, turške, bulgarske in avstrijske armade v Snbiji tako težavna, dk bodeta minula dva tedha najmanj, predno morejo Nemci zalčeti napadati zaveznike pri Solunu. Zavezniki so razdrli vse (železniške in druge mostove, ki vodijo proti Solunu. To se je zgodilo iz vojaške ipotrebe, ik naznanja, da nameravajo Ntfjici novo ofen izivo proti zaveznikom. Vaiidar ska železnica, ki je za Nemce velike važnosti, če hočejo napredovati, še ni (popravljena, in
Rusov se je pričela na sto milj dolgi fronti. Fronta se pričenja pri Karadachu, jiržno od Arasa reke do Ichama. Dva ruska napada pri Karadachu sta bila odbita, in Rusi so se morali umakniti v neredu. U-jetniki, ki so jih Turki dobili, pripovedujejo, da je zgubil vsak regiment, ki. je napadal, najmanj 800 mož. — Temu nasprotno se glasi rusko aradno poročilb: Tekom bojev dne 14. jan. smo ujeli 20 turških častnikov in 400 mož, en teški top, dlvanajst lahkih topov, osem strojnih pušk in velike množine vojnega materijala.
Boji v Mezopotamiji.
London, 18. jan. Kot poroča angleško časopisje, so se Turki, ki so napadali Angleže pri Kut-el-Amara, umaknili, potem ko so jih Angleži napadli in porazili. Anigleški vojni urad nadalje naznanja, da so bili Turki poraženi 14. in 15. jan. in da jih anig?eš»ke čete pod generalom Ayimerjem hudo zasledujejo.
Boji pred Gorico.
Berolin, 18. jan. Avstrijske čete so zasedle včeraj pred Tolminom neki laški strelni jarek, kot naznanja avstrijsko uradno poročilo, ki se glasi: Laška artilerija je včeraj začela živahneje streljati pred jgoro sv. Mihaela, pri ToPminu, Gorici in Mrzlem vrhu. Pri O-slavaji sta $2. in 80. avstrijski polk napadla laSke ipoakije ■ wr
prijetih.
Washington, 18. jan. Ameriški konzutl Sili'iman, ki se nahaja v taboru začasnega pred-
lezpico v red'. Nemško poročilo iz francoskega bojišča.
'Berolin, 18. jan. Angleška
sednika meksikanske republi- artilerija bombardira važno
ke, generala Carranze, brzo-javlja državnemu oddelku a-merišJke vlade, da je Carranza obljubil, da bodejo morilci A--merikancev strogo kaznovani. General Carranza je prepričan,'de, na obreižju Belgije, so an-da so uimor povzročili pristaši' glešiki monitorji obstreljevali
francosko trdnjavo, ki je sedaj v nemških rokah, toda kakor naznanja nemški generalni štab, so Angleži naredili jako malo škode. Tudi pred Westiwi-
generala Vili'e, ki hoče v teh resnih časih povzročiti nov mednaroden spor v Meksiki. General Carranza je dal razglasiti, da se poziva vsak mek-sikanski državljan, da se potrudi in vjame morilce Ameri-kancev, kjerkoli jih dobi. Ob-jednem naznanja Carranza, da bo skušal vse, da zadovolji a-meriški vladi in da bo varoval in čuval ameriško lastnino v Meksiki.
iNajbolj zadnja poročila, ki so prišla iz Meksike, naznanjajo, da so ujeli že devčt bandi-tov, kateri so umorili Ameri-kance, in da so bili ti banditje takoj obsojen; na smrt;
svoje ivozove. na vsakem križišču vsake ceste, če je to potrebno, in ficer med 12. uro opolnoči do 6. zjutraj. Nadalje se je sprejeli resolucija, da se smejo sprevodniki kar med dedom vsesti,
Kakor je bilo pričakovati, se je zgodilo. Metodistovski pa* storji so kot en moz nastopili za to, da se ob nedeljah zapro 'gledališča s premikajočimi slikami, kakor je zapovedal sod* nik Liegtily. Duhovni pač; r ounajo na to, da če svet ne bi šel v gledališče v nedeljo, bo šel v cerkev, in toliko več denarja pride v njih mošnje.
-Poročili so se sledeči: Mat* Cešnovar in Frances Zaviršek; Josip {Lilek in Albina Žafran; August Japelj in Rozie Novak, želimo vsem obilo sreče!
—V soboto pride v Cleveland guverner Willis, ki bo zvečer v Central Armory otvoril raz-varnos#

dt-i.

nemške utrdbe.
Nemški ogleduhi na Krfu.
•Krf, Grška, 17. jan. Francoske oblasti so se polastile tega otoka, toda samo v vojaškem oziru in ne motijo tprav nič Grških civilnilb dblastij pri njih poslu. Otočani so francoske vojake sprejeli z največjim veselje^. Grški in francoski uradniki cfbčfuijejo ljubeznivo med seiboj. Takoj po prihodu francoske armade so Francozi prijeli dva glavna nemSka šipijo-na, ki sta dajala nemškim poveljnikom smbmarinov dirde-cije, kje <plovejo angleške in francoske ladije, da so jih tor-pedirali. V (francoskih in angleških krogih vtoda veliko veselje radi te aretacije. Nemški konziu»l na Krfu se je skril v notranje dele otoka, dočim se avstrijski konzul nitii ne prikaže iz svojega poslopja. Avstrijsko zastavo Francozi popolnoma ignorirajo. Pred avstrijskim konzulatom stoji vojaška francoska straža, da konzul ne more občevati z vohuni.
INIemci poraženi v Perziji.
iPetroigrad, 18. jan. Vojno ministerstvo je danes priobčilo sledečo novico: V bojih pri Kangaver, na pol pota med Hamadonom in Kermasha smo dobili mnogo ujetnikov. Sovražnik je pustil mnogo mrtvih na bojnem polju. Naše zgu-be so neznatne. Južno od Hamad an a smo pregnali oddelek Nemcev in turkov, ki so se skulpno borilj. proti nam. Rusi na Kavkazu.
Carigtad,. 17. jan. Ruske kolone na Kavkazu so dobile np-
vo pomoč, inr nova ofenziva
■
za mir, in da je Avstrija dovo-liila mir. Črnogorci se niso i-meli nikamor več umakniti kakor v Albanijo, kjer so jih čakale od Avstrije nahujskanv roparske čete Albancev. Avstrijci so zahtevali, da vsi Črnogorci brezpogojno odlože o-rožje, katero povelje so Črnogorci baje sfprejeli. Če je to resnica, je to prvi mir sklenjen, odkar se je pričela vojna. Nadalje se naznamja iz Dumaja, da je Avstrija pustila Črnogorcem vse njih ozemlje, samo gora Lovčen ostane v avstrijskih rokah, v zameno pa so Avstrijci obljulbiFi, da prisodijo Črnogorcem Skader, ikt je prej spadal k Albaniji. »Brzojavka iz Rima pa nasprotno naznanja, da se Črnogorci niso podali, pač pa so sklenili, da se borijo nadalje do zadnjega moža.
Obsedno stanje na Grškem.
Atene, <18. jan. Grški kralj namerava proglasiti nad Grško obsedno stanje. Baje bo tudi grški parlament, ki se snide prihodnji teden, odobril ta kraljevi načrt.
Dr. Liebknecht zavržen.
Berolin, 16. jab? Nemška socialistična stranka je izključila iz svoje vrste znanega nemškega socijalista dr. Lieb-kneehta, ki je edini izmed vseh nemškfc militarističnih socija-li^tov imel drznost, da se je u-stavij vladi in jo grajal radi
ujela 933 Italijanov, med njimi socijalistična stranka sedaj
31 častnikov, nadalje tri , strojne puške in tri metalce bomb. Avstrijske čete so tudi zasedle iaiski strelni jarek pred Tolminom. Laška artilerija je aktivna pri Folgarone, Schluiclerba-chu in Lavarone.
Laško poročilo iz bojiiča.
Rim, 18. jan. Med Sargo in dolino reke Adiže je skušal avstrijski regiment se približati našim postojankam, toda smo njegov napad takoj odbili. Na jezeru di Doppio smo presenetili tamošnjo avstrijsko posadko.
Kajzer je zdrav.
iBerolin, 18. jan. Uradno poročilo (pravi, da je kajzer popolnoma ozdravel1, in da se je vrnil na frontor
Veleizdaja v Švici.
Geneva, Švica, 18. jan. Dva polkovnika švicarske armade sta bila aretirana, ker sta obtožena, da sta izdala važne vojaške skrivnosti nemškim konzulom. Ta dva polkovnika sta vohunila pri francoski armadi olb švicarski meji, nakar sta sporočala nemškemu poslaniku v Švici francoske načrte ifi^ postojanke. Oba prideta pred: švicarsko vojaško sodišče. Švicarsko časopisje zahteva, da se odpokliče nemški in avstrijski poslanik iz švice, ker sta kršila nevtraRteto.
Papež za Belgijce.
Rim, 118. jan. 'Laško časopisje tiska včeraj dolge novice o sprejemu belgijskega kardinala Mercierja pri papežu. Baje je pafpež kardinalu zagotovilf da bo storil vse v svoji moči, da dobijo Belgijci nazaj svojo deželo. Papež se je tudi izjavil, da mora biti sedaj nevtralen, da bo v odločilnem trenutku Kahko toliko več upljival na mednaroden položaj. . Kje je srbski kralj?
Atene, 18. jan. Srbski kralj Peter je včeraj zapustil SoJtan na neki francoski križarki, m se podal v Edepsos na otok Euboeae, 'kjer so imenitne toplice. iKralj iboleha na revmatiz-mu in naduha. Črnogorci so sklenili mir? Berolin, 18. jan. Sem se poroča, da so Črnogorci napade-
ra, zaprosili avstrijsko vlado
graja Liebknechta, ki ni dovolj patrijotičen.
Zlato za Ameriko.
New York, 18. jan.. Parnik St. Paul, ki je včeraj ,priphil v to luko, je pripeljal s seboj za šest milijonov zlata za ameriške tovarne municije.
Rusko uradno poročilo.
iPetrograd, 18. jan. Nemški zrakoplovi so napadli z (bombami mesta Šiok, Dvinsk in Kurtenhof. Na Kavkazu so Turki dvakrat poskusili prekoračiti reko Aiildhara, toda so bili vselej odbiti. Dne 16. jan. smo ujeli 167 turških vojakov in zajel! srno celo turško artilerijsko skladišče, kjer smo dobiM en' milijon nabojev za puške, 5000 malih nalbojev za manjše topove, in tisoč nabojev za večje topove.
Angleško uradno poročilo.
London, 18. jan. Preteklo noč so Nemci silno napadali pri Givenohy. Danes smo jih z združenimi močmi napadli s pomočjo ročnih granat in bajonetov, nakar so se morali Nemci umakniti.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 18. jan. V Belgiji, med' Westende in Mieddlekedte je naša artilerija ^obstreljevala nemške pozicije, ki, so trpele precejšnje zgube. t^p sovraž na zrakoplova, ki sta hotela poizvedovati. nad našimi trtrd bami pri Dunkirk, sta bila prisiljena vrniti se. Severno od Aisne je naša artilerija povzročila precejšnjo škodo med nemškimi utrdbami.
Ultimatum zaveznikov. .
Amsterdam, 18. jan. Francija in Anglija ste poslale grški vladi noto, ki je popolnomo e-naka ultimatu mu. V tem ulti-matumu zahtevajo zavezniki, da grška vlada nemudoma izroči potne liste vsem avstrijskim in nemškim konzulom, ki se nahajajo na Grškem, in da morajo ti konzuli odpotovati tekom 48 ur, sicer bodejo zavezniki preskrbeli, da odidejo. Za-jekfcio s to brzojavko je dospe-
la novica, da so zavezniki oku- morjene Elisabeth
pirali polagoma ivsa grška pristanišča. Zavezniki so zasedli ni od vzhoda, zafroda m seve- Korint, 45 milj južno od Aten,
Pirej, ki je atenska luka in Pha-
leron, blizu Aten, kjer j izkrcali Angleži.
Grška republika? Berolin, 18. jan. V ura krogih so prepričani, da nai ravajo zavezniki spremeniti ško vlado na ta način, da podijo sedanjega grškega lja, ki drži z Nemci, odpravi kraljestvo in ustanovijo r« liko, kateri bi načeloval no bivši ministerski predse« in prijatelj zaveznikov, Elet erios Venizelos. V dtugi bra javki iz Berolin a se poroča, se kralj Konstantin ne bo zhpa, in da baje njegovi mi stri ž njim držijo. Zavezniki imajo 320.000
.London, 18. jan. Zi imajo sedaj na razipolago Balkanu 320.000 mož, kat so razpostavili severno dd luna, da pobijejo nemško of živo, ki se v kratkem p! Zajedno se naznanja, Turki pripeljali 400 t< Dardanel v Wathio, Severn* Dedeagatdia, da jih dado N< oem na razpolago.
Francoski zrakoplovi. Brzojavka rz Aten nas da je včeraj petindvajset coskih zrakoplovov ni bu'lgarsko taborišče pri Francozi so zagnali nad bomb, katere so ubile /bulgarskilh vojakov in stotin J£fi ranile.
Zavezniki v Posebno
Italija že izkrcala številr mado. Da bo Crnagora na, so zavezniki vedeli, ko je bila Srbija poraižena. to so naredili v Albaniji godnosti za srbsko in sko armado, kar jo je še Ruska ofenziva. Iz Dunaja se poroča, da 1 niso vzpeli s svojo katero so pričeli v vzh< liciji in Besarabiji. Avs poročila naznanjajo, da so si tekom te ofenzive od 1. naprej »zgubili 70.000 mrti ranjenih ter da jih je bilo 6000 ujetih. Poleg tega brzofjavlja iz Dunaja, da ofenziva ni ustavljena in Rusi poslali nov oddelel v vzhodno Galicijo, kjer šijo obupni boji
Nemci praznijo Lut Neuradna brzojavka jeva naznanja, da Nemci znijo trdnjavo Lutsk. Zs od Rige so ruski kozaki nečiJi •več nemških straž in uničili.
Nemci hočejo Canada. Otawa, 11B. jam V senat zbornici canadskega parlai ta se je senator Louglhed vil, da nameravajo Nemci htevati Canado kot del po zmagoviti vojski. N< vejh-uni so naredili v Canadi i vrstno delo, ki bi olajšalo N< cem izkrcanje v Canadi.
'M-
—Dr. Svob. Slovenke št. SDZ ima v nedljo v dvorani izvanredno maškeraklow Članice so le mno^o zanimivosti j, ki dejo v poštev v nedeljo, ve željnim rojakom priporočamo to veselico.
—Farmar A. M. Ross je v torek spoznal v Elisabeth Myers, sfvojo od t ma pobeglo iičer Minnie, se? zmiotil. ITmorjenka ni hči. Kakor hitro je bilo v čas pisih, da je farmar jo hčer v mrtvem jenke, se je oglasila S tem je postala mi«
večja, posebno ker se di, da je bU chettija se sobi
________
__________________
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNINA
■ -
Amr/^jP Evrope
J2.50 /JJO
JZa Cl+tfd. po poJtti J3.00 To+amimna Jtt+ctilKp - ^
dopisi in dMtf naj m pošilja m: "Clovalandakn Amerik«", •119 ST. CLAIR AVE. N. K.. CLEVELAND. OHIO
EDWARD KAUSH. Publisher.
LOUIS J. PffiC, Editor,
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
by 25.000 Slovenians (Kninert) in the City of Cleveland and elsewhere rates on request American in spirit Foreign in language only.
Advertising rates on request
telephone cuv princeton 189__
Entered as second-doss matter January Sth 1909, at the post office at Cleveland, (Me under the Act of March Srd. 1879.
No. 7. Wednesday, Jan. 19. 1916
Na horizontu ev-I ropske vojne.
B^ra^i'i). ,	* ft
(Pile Prank H. Simonds.)
PRISPODOBA PRETEKLOSTI.
Ce Nemčija ne zmaga Rusije in Francije ali če Nemčija ne propade radi svoje notranje slabosti, tedaj ni nobene nade, da se bo vojska končala to leto. In na drugi strani je tivdi jako malo upanja, da bi zavezniške armade mogle uspešno začeti 1 ofenzivo pred jesenjo in potisniti nemške armade preko meje. Toda predvsem .moramo pomniti, da je današnja voljna — vojna vztrajnosti, ne silovitih in naglo odločilnih bojev. Današnja vojna ni pokazalla še nobene take bitke, ki bi odločila kaj, kaikor n. pr. je odločila bitflca pri Leipzigu, da je Napoleon za vedno moral odnehati. Današnja vojna je precej podobna amerišlki državljanski vojni, ko so se severne "države iborile z južnimi, pet let, in je tkonecno armada tiih držav od neprestanih ev taiko oslabela, da je mo-priti mir. Jaz sem prepri-, da bo Nemčija (premagama o, <ker bo oslabela in ne več »držati tako »il-men.
KAJ PRAVI EVROPA. Predvsem bi rad«poveda? srvo-čitateljem, <Ja gledajo na to >jsko enako fleot gledajo na njo v Evropi. V Ameriki ponavadi nimajo dovolj pojma o tej >jsVi. Večinoma iberejo ljudje o padlih in ranjenih, čitajo lakoti in pomanjkanju^ se zijo radi razdejanih mest in stošerith pokrajin, dočim je v Evropi gledajo na to o z vse dnugačnega sta-, Evropsko naziranje o voj-je (popolnoma drugačno. A-anci se morajo pri tem mjati naziranja Evrope naše meščanske vojske. 1 smo vedeli, da mora priti do odločihie bitke, če hočemo Imeti edinstvo in mir. Evropa pa je gledala na nas samo iz stališča groze vojske in opustošenja, in kričati so v Evropi za mir v imenu človekoljubja. Toda severne jft južne ameriške države so vit! d le ves položaj drugačen: zaflikan mir ni dober, mir mora biti stalen. ln tega so thoteli Amerfkanci, pa so ga tudi dobili.
In danes mišljenje Framcije ni prav nič drugega kakor je bilo mišljenje ameriških severnih držav leta 1864. Pri Francozih danes ni vprašanje za naroden obstoj — kajti to vprašanje so Francozi že rešrli ob reki Mame — toda 'vprašanje pri Francozih je za narodno varnost, za prihodnjost — to je, Ifar daje Francozom danes misliti. Francija je prepričana, da za njo ni nobena žrtev prevelika, da zažene nemškega ko-losa nazaj, kamor spada, in s tem, da vzame zgubljeni pro-vtnwi j i, ALzacijo in Lotarimgijo, zgradi močno utrdbo napram Nemcem. To se ibo zgodilo ali ne, toda Franoija je trdno prepričana, da se bo tako zgodilo, in tega prepričanja je ves narod, to je volja natoda, ki je redkokdaj v zgodovini še napačno uganila.
Na Angleškem je mnenje različno do Francije N samo v stopnji. Nemški mirovni poboji, pa tudi najboljši, ki jih more pričakovati angleški narod sedaj za slučaj, da Nemci zmagajo, pomenijo smrtno nevar-

nost za Anglijo, mogoče konec silne angleške vlade. Anglija bi bila ogrožena pri Egiptu, o-grožena v Indiji. Anglija brez Indije in Egipta ni Anglija ampak neznaten otok zraven svetovnih sil. Sprva v Anglij niso bili navdušeni za vojsko, iker so menili, da bodejo Fran cozi in Angleži storili svojo dolžnost; danes pa se je Anglež polagoma pričel zavedati svoje lastne nevarnosti. Navdušenost iza vojno v Angliji raste, in narod se ne ustraši nolbenih ižrtev, da vojno srečno dokonča.
Kar se pa tiče Nemčije, razven če izvzamemo, da ljudstvo želi niirui, ker je laano, ker ne more več prenašati prelivanja krvi in silnega vojnega davka, alj res kdo misli, da je (Nemčija danes pripravljena, da odda kar si je priborila, da zgubi Belgijo, severno Francijo in Potys'ko, ne da bi za to kaj dobila ? Ali je (kdo mnenja, da se namerava »Nemčija umakniti iz Balkana in da bo pripustila, <,Ia se ustanovi moona jivgoslovan-ska država, ki bi enkrat za vse-ej preprečila pot Nemčiji do Bospora? Ali je 'kdo mnenja, da namerava Nemčija se od->ovedati Bulgariji, katero bo joraihilj za svojo deklo. Nemčija tudi ne bo dala Galicije, niti Trsta, niti Tridenta, niti kakega dalmatinskega otok?, ker četudi bi Avstrija to storila, oa Nemčija ne pusti, ker Nemčija smatra, da je vse to njeno in ne avstrijsko.
Toda dokler se Nemčija ne odpove vsem tem zahtevam, )osebno pa predno se ne odpove vodstvu na Balkanu, dotedaj ne bo miru v Evropi, prav gotovo ga ne bo, razven če se razbije cela Evropa, da ne bo nikogar več, ki bi se Nemcem ustalvljal. Kajti v trenutku ko šla Nemčija na Balkan, je vrgla ibojne rokavice celi Evropi, in uspeli vojne se bo odločil ura bližnjem vzhodu, če se more Nemčija utrditi v Stam-ibulu, tedaj ibo Nemčija ogrožala vse druge države razven Francije, pa tudi francoske posesti v. severni Afriki bi bile v tem slučaj« ogrožane od pruske nadoblasti. Če more INfem-čija to držati, kar je sedaj dosegla, tedaj pride (Nemčija iz te vojne kot cesarstvo, ki bi bilo ipo nločt ^fiHk^sdtfiU 2je-dinjenim državam ali Rusiji.
Torej leto, v katerem živimo, bo eno najbolj silnih in odločilnih v zgodovini sveta, kar jih je človeški rod doživel. Odločila se bo usoda vseh narodov za nadaljna stoletja. Tekom dva najst mesecev se bo odločilo, ali bo prežfvela latinska in an-glo-saška civilizacija brez spremembe, ali se ohranijo francoski in angleški ideali o svobodi in narodnem življenju, potem ko se pobije najhujša sila civilizacije — nemški militarizem — ali pa "bo prevzela Evropo nemška civilizacija, kj pomeni brutalnost m samo povzdigovanje ter ošabnost, ki naj diktira ostalemu svetu*. In v tem se Francozi in Angleži najbolj strrnjaijo, da se morajo namreč za vselej otresti te nevarnosti. In to naziranje povzroča, da je mirovna govorica sedaj nemogoča, o miru da se sploh govoriti ne more, dokler ni nemška ideja uničena, ali pa Francija, Anglija in Rusija spehane in ne več zmotene, da prorzvedo svoje ideje.
VII. BAGDAD IN BALKAN.
V kratkem prostoru* ki nam še preostaja nam je še potrebno omeniti-dvoje -dogodkov, dveh napak zaveznikov, katere
obe so pravzaprav Angl
vizročili, namreč angleški pred Bagdadom in prej ■pomoč Srbom. Angleška bagdadska ekspedičaja je bila bla-maža, in zavezniška pomoč Sr-ibom je (bila blamaia. Na vsak način so zavezniki pri tem mnogo zgrubili; kajti o njih porazu se bo govorilo v vsakem bazarju od Kaire do Feza in od Bagdada do bregov Gangesa.
Angleži so skrajno vratolomno in skoro otročje začeli z bagdadsko eksped&ijo. Imeli so sprva 16.000 mož, katere so pozneje pomnožili na 60.000. Ko so dobili nekaj uspehov, so bili mnenja, da je sedaj vse v redu, in začeli so gamblati z zmago. Bili so le nekaj milj pred Bagdadom, pa niso mogli vzeti tega mesta, dasi ni bilo utrjeno, če bi padlo mesto Bagdad, tedaj bi vse araibsko prebivalstvo skočilo pod orotžje in se dbrnilo proti Turkom, katere Arabci silno zaničujejo, Is-tam bi se razdelil, v Siriji bi nastala revolucija v korist zaveznikov, kajti tam je milijone katoličanov Itlateenih od Turkov, Armenci, do ikrvi izmoz-gani od Turkov, bi se dvignili, in cesta preko Carigrada do Sueza bi (bila zaprta zavedno. Turke bi se pognalo nazaj za Taurijdke gore, kjer je njih domačija. Mlezopotamija bi postala angleška ^provincija, pred straža Indije, in uničena bj bi-velika nemška ideja, da se
vozijo nemški (knezi iz Berolin-a Bagdad, potem pa do Perzij skega zaliva in v Indijski oce an!
Toda bagdadska ekspediciija se je popolnoma ponesrečila. Šest milj od; Bagdada je bila amgleška armada popolnoma >otolčena od Tuilkov. Angleži so se morali v naglici umakniti, da niso doživeli še večjega poraza, umaknili so se za več kot sto milj,\in umikaj« se še po niščavah, neprestano ogrože-vani od Turkov in Arabcev, ki so se sedaj pridnužili Turkom in sultanu in kajzerjtt namesto zaveznikom, kakor so pričakovali arabski poglavarji. Vrata v turško cesarstvo so se v tem zavedno zaprla, dočim so se vrata Carigrada pri Galipolisu učvrstila z novimi nemškimi tqpovj in nemško municijo, katere imajo sedaj Turki v obilici na razpolago. Kakor smo >rijatetji zaveznikov iri vemo, a se borijo za pravično stvar ter za pravice malih narodov, >a je bila ta (bagdadska ekspe-dicija fiasko prve vrste za Angleže.
Balkanski polotžaj: Napisal sem že v zadnjem članku, da zavisi uspeh ali zmaga izavez-nikov od tega, če bo zaveznikom mogoče pripeljati ob pravem času dovolj pomoči v Skoplje (Uskub.) Francoske čete so v resnici dosjpele do Ve-esa, toda predino so mogle odmreti pot za glavno armado, je bila srbska armada uničena iin pognana v Albanijo in Črno-foro. Na ta način so dobili zavezniki dve. nQV^frQymfljyi fronti, bulgarsko in nemško.
'olitika in politične stranke.
DELO STRANK.
To bj, bila v kratkem zgodovina političnih strank ameriških. Sedaj napi je treba še povedati, na kakšen način so te stranke organizirane, da izvršujejo ono nalogo in program, katerega si vsaka stranka po* stavi. Vsaka omenjenih političnih strank vrši trojno nalogo, rva naloga vsake pol. stranka da sestavi politična načela za člbne stranke in odredi sredstva in pota, kadco se ta načela pospešujejo. I Druga naloga politične stranke je, da dobi sredstva, s pomočjo katerih se postavijo strankini kandi-datje, tretjič, da se organizira stranka na tak način, da so njeni kanididatje ,pri volitvah uspešni. Dandanes vsaka stranka spolnuje prve dve nalogi s pomočjo strankine (konvencije, tretja naloga stranke pa se vrši s pomočjo stalnih odborov. KONVENCIJA STRANK.
Strankarske komvencije so nastale sčasoma. Pri prvih
vanja (nomination), ker so stranke želele, da se izvoli shington. »Potrefca imenovanja kandidatov za predsednika je nastala leta 1800. Federalisti so imenovalj Adamsa„a demo-kratski-republikanci so zahtevali Jeffersona.
ORGAN'ZACIJA IN DELO KONVENCIJ.
•Rekli smo, da se postavljajo predsedniški kandidati na kon vencijah posameznih strank da torej ljudstvo Zjed. držav samo izbere predsednika, ampak le glasuje za one kandidate katere stranke postavijo. Vsako leto, kadar se imajo vršiti predsedniške volitve, se zberejo zastopniki vsake stranke posebnem mestu k konvenciji. Vsaka država pošlje dvakrat toliko delegatov na tako kon vencijo kot ima država kon gresmanov in senatorjev skupaj., N. pr. dUžava Ohio ima 22 kongresmanov in dva senatorja v Washington«, torej bo poslala na narodno konvencijo, kjer se izbira kandidat za pred sednika 48 delegatov. Taka konvecija ima štiri glavne odbore: odbor zia organizacijo odbor za povenjenstvo, odbor za pravila in odbor za resolucije. Navadno mineta dva dneva, da se konvencija organizi ra. Tretjega dne se prečita zbornici politični program ali (platforma) t. j. formalna iz java načel dotične stranke. Ko je platforma gotova, pride na vrsto imenovanje .posameznih kandidatov za predsednika in pote.ni za podpresednika, in s tem je delo konvencije gotovo. Konvencija vserfi strank se vodi skoro po enakem dnevnem re du, s to edino razliko, da se pri demokratski konvenciji glasuje po.državah, namreč tako, tla glasuje poslanstvo, in da de-mokratje zahtevajo dVetret/in-sko večino izbranega kandidata, dočim pri republikanski konvenciji lahko glasulje vsak delegat po svoji volji, brez ozira na željo državljanov njegove države, in zadostuje navadna večina, da je kandidat imenovan.
iPoleg te narodne konvencije imajo posamezne politične stranke še državne, okrajne (county) in mestne konvencije, t. j. zastopniki dotične stranke v enem mestu, v ene'm coun-tyu in v eni dnžavi se posebej zberejo an izrazijo svo»je želje, katere želje se potem navadno sporoče delegatom, da jih pre-dlože narodlni konvenciji. Postopanje pri teh lokalnih konvencijah je popolnoma enako postopanju narodnih konvencij. NARODNI ODBORI. Kakor hitro je imenovanje kandidatov za predsednika in pod pred sedmi ka na konvenciji dovršeno, tedaj se izroči vse nadaljno delo za politične "boje posebnim odborom, ki so bolje poznani pod imenom "volivni stroji", (machine). Narodni odbor je1 sestavljen od enega člana vsaike države. Ta odbor ima tudii doJžnost, da preskrbi za mesto in čas narodne konvencije, poleg tega pa nabira in razdeljuje denar, katerega porabi političen Iboj. Denar za političen boj se nabira z dobro voljnimi prineslkii posameznih članov stranke, in en del tega denarja se izroči mestnim odborom, en del pa ostane pri narodnem odboru za razne stroške in sa govornike, ki se pošiljajo po raznih .mestih, da a-gibirajo za strankine kandidate. '
PRVOTNE ALI PRIMARNE VOLITVE.
Najbolj važna točka celega tega Volitvenega sestava so ta-kozvane prvotne ali primarne volitve. S to točko pride v gibanje vse drugo delovamlje. Pri primarnih volitvah lahko nastopi vsak kot kandidat za kako mesto, in kdor dobi pri posameznih strankah pri takih primarnih volitvah večino, o-stane še nadalje kandidat za glavne voHtve, dočim vsi drugi propadejo. Za predsednika še niimamo takih primarnih volitev, dočim jih imamo po raznih državaih za guverneije, za župane in druge uradnike.
Vprašanje je, £e so politične stranke potrebne? Ali Ibi se mogla poiitika brez njih voditi?
tičnem programu državne orga
nizacije, in ki se potegujejo za
to, da se ta vprašanja tudi izvedejo. In raditega so razne politične stranke potrebne, ker če Ibi imeli eno samo stranko, bi ta stranka neprestano enako vladala, ne imela Ibi nobene o-pozicije, in stranka brez opozicije od dnugih strank-ni nikdar koristna za napredek naroda in državnega blagostanja iStranke nam pred vsem kažejo, da imajo različni ljudje razJ lično mnenje, in ta različna politična mišljenja se skušajo od stranij pristašev kake stranke uresničiti. Tem bolj važne so (politične stranke v republiki kot v monarhi j i, politične stranke n. pr. imamo v (Avstriji kot vsenemška, liberalna, klerikalna, itd. Toda konečno te politične stranke n. pr. v Avstriji nimajo mnogo pomena, ker nad njimi je cesarjeva volja, ki lahko požene vse te zastopnike raznih strank domov, kadar se vladi tako poljubi. Tega v republiki ni mogoče. Stranica, ki vlada, vlada v resnici, in se brez njene volje ne more narediti ničesar važnega, dočim ima ljudstvo, pa ne cesar, moč roka'h, da uniči vsako stranko, ki ne bi delala v korist naroda.
Slovenci, ki ste se tu naselili, morate razumeti natančno u-stavo Zjedinjenih držav, na kakih načelilh1 stoji naša zvezi-na vlada, kako se vodi vlada, kako se vršijo volitve. Zasledovati je tre<ba delovanje dr žavnih postavodaj, najbolj pa delovanje kongresa v Washing-tonu. Ni dovolj, smo samo tej deželi in delamo in jemo in pijemo, treba se nam je v pr vi vrsti zanimati za politiko. Predvsem vam je treba, da postanete državljani, in ko ste državljan, da se natančno poučite o političnih razmerah te naše velike republike. In kadar pridejo volitve, se teh volitev inteligentno udeležite z ono stranko, ki vam najbolj prija.
Da se odločite za eno ali drugo politično stranko, morate vselej prečitati in dobro preštudirati politični program take stranke, potem bodete šele vedeli, kaj volite in zakaj je volitev. Državljanska dolžnost je skoro, da pripadate tej ali oni stranki ter da tako zastopate ta ali ona načela v politiki. A-merika ponuja vsakemu posamezniku priliko, da izrazi svoje nazore,' kateri, če so koristni splošnosti, bodejo tudi njemu koristili. S tem, da se zavedamo političnega delovanja, ne ibodemo 'koristili samo sebi, ampak ddbimb v javnosti tudi spoštovanje in ugled in pričali Jodemo lahko, da smo politično zreli ter s tem sijajno ovr-žemo očitanje naših nasprotnikov, (Ja nismo zreli za svdbodo.
Dopisi.
..umyct;
ti 5.0
ni, ko pa pride pa vedno kake za napredek naše na« V nedeljo dhe 9- jan-
smo namreč uistanovili tu ''Slovensko hranilno in posoijilno društvo", katerega namen je, da si njega člani, oziroma delničarji, potom mesečnih pris-pevtkov ustanovijo in vzdržuje? jo blagajno, iz katere se poso-juje v prvj, vr^i svojim članom v svrho postavljanja lastnega doma ali kako drugo postavno uporabo, ter dosežejo s tem, kar mogoče vec dobička oc| svojih prihrankov. Rojaki v New-burgu in okolici so vabljeni, da sežejo po delnicah, katere s$ dobe od časa do časa pri Frank Iiočmškar-ju, tajnik-u društva 3574 E. 81 st St. ali pa na seji vsako četrto nedeljo r mesecu, v 'M: 'PJutovi dvorani. Z drugimi društvi smo tudi dobro preskrbljeni. Kakor se čuje, priredi dr, "Zvon" lepo išaloigro "Trije ptički". O priliki kaj več.
•Pozdrav zavednim Slovencem, našemu časopisu pa veliko naročnikov. Naročnik.
Kritika o "Izmaj lovu".
V nedeljo dne 16. t. m. je priredilo pevslko in dramatično dVuštvo Triglav, igro ,4lzmaj-lov". Igralo se je kot je bilo pričakovati od Triglavanov dobro, izvzemši nekaj hib, (Igra je bila namreč naštudirana v štirinajstih dneb).
Kfcr je bila vsebina igre <že svoječasno prtabčena, zatoraj naj omenim lie igralce, in sce-nerijo.
Pft$p 'v'


5ki,
svojim n
govorom predstavljal Rusa tn častnika, vor po razkritju bega Ijene soprog«. vsled kanja tatvine, ilgralba, kar je g. Verbič pogodil. Grofica V va žena, koketna g< zalhtevajoča menjaj pe ramen ta, in razli občutkov, dejanja, ka re le naravno talentirai ka, in ta je bifa gospa Grdinova. Knez Zagors pod Ivan Tomažič, jje imel majhno ulogo, in smo ga
v	večjih, katere je vedno no rešil, in isto je bilo tudi nedeljskem nastopu.
O kneginji Zagorski, nj
vi	soprogi, gospej Marici fner, velja isto, kot o gosp. mažiču.
Gospod Jos. iMblovič v iriogi Kazimira pl Kozakiewicza, je prav dobro zastopal veselega, ljubezni kopemečega 'Poljaka, katere hibe pa so bife tudi -nekateri drugi deležni.
Stotnika Kvasova in pl. Bo-rowskija sta povoljno rešila <gg. Frank Lausdhe in Frank Per-me ml.	jgf'fl
ISaro, judovo ženo je dokaj dobro rešila ga. Pavlina Novakova, le maska je !bila, bi rekel nekoliko premlada zanjo no, morda je bila pa v resnici mlada, ko je imela dve tako usali in | "luškani" hčerki, Ester in Ju-dito, gdč. Josipina Lausdhe in ga. Alice Vidmar. In pa njuni duet "Dve utvi" me je kar presenetil in tudi druge, saj sta vendar morali ponavljati, če-
. Dalje na tretji strani.
m
lM>il>l»M>tMiMIIIMIimmiHli—i—tm—i
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE.
av "
Castorc Cream*,
Kutorjavo o|je ▼ slaičici. Najbolje odvajalno sredstvo aa otroke.
CISTO KA3TOIUEVO OLJE V SLADKORJU. Vprala<jt« u "M.ther Goom" ikaftljo. Po IdkVMk .
Newburg-Cleveland, Cenjeno uredništvo. Dovolite malo prostoro v vašem cenjenem listu, da naznanim širši javnosti, kako se imamo pri nag v New-burgu. 'Med tedlnom delamo se«
Pravi starokrajtki brinjevec
Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic .. . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal
Vinska potoda ob 5 do 10 gal. tdja $ 1.00, za 23
gal. poaoda $2.00. Pri večjih naroČilih j« tod brez-
platen. Ta cena so samo sa na debolo. Naro-
d« »j. priloži deMr £■£ itttWcoi dmIov-
The Ohio Brandy Distilling Co.
Pr»» alov.Mk.	u prixl^. fi.U> yijU-
6102-04 St Chir Aw. •

i*
Ker so to poslednji Has poitne rasam ixMfiak poftfljam
zopet redno
denaxje v staro domovino.
Poiiljatre ne pridejo ▼ sedanjem časa tako brso naslomika ▼ roke^ pal pa ▼ teka 20 do 24 dni .	^
100K veUa sedaj $13.50 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-man je pa denarje poslati potom brzojava.
Prank: Salcser
82 Cortiandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Geveland, 0.


ISBDNIK: Pm FRANK HU
ZDRAVNIK:
Slovenki
MUTUAL
NLM'
IS. i
»10. vdrfari Ohio
r. 13. 1914. v driavi Ohio
Sedel: CLEVELAND, OHIO
VRHOVNI URADNIKI:
: JOHN GORNIK, 61S5 0T. CLAIR AVHNUB. : PttIMOe KOQOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. DOVBRNI'K, 1052 HAST 62nd ST. KNAUB. 1062 BAST «2nd flTRBBT. J. M. SBLIAiKAR, 6127 ST. CLAIR AW.
O dboirn I K i:
Ik M. JAKAIC, 1203 Norwood Stt. Jo«. RUS6, 6712 Bonna ave. ZORIC, 6909 iProMer ave. Frank OERNE, 6033 8t Clair ave. GRDINA, 6127 St. Clair are. Iflnac 8 M UK, 1051 Addlaoo Rd.
Anton OSfflLR, 1168 E. Slot St. vrhovnega odbora ae vrtijo vaako Četrto nedeljo v mesecu
9~30 dopoldne t plaarni rrtvomefa urada	__
laaraa vrhovnega urada <1062 E 63nd St drugo nadetropj«, aa-Cuyahoga Tafeton Prfcoatan 1276 R dophrt, druge uradne stvari in denarne nakaznice, naj se na nvhovnega tajnika
Zvesta o giaeilo: "CLEVBLANOHKA AMERIKA"
'Nadaljevanje
iz t.
ttranl
: škoda, da j«u je strogi "oč-' tako hitro pognal v kubi->, morda bi nam »bile še kte-zažvrgoleli. iManje uioge, iy, krojač; Kuzma, sluga Izmajlovih, g. Jos. Mrhar, hišna istotam, gdč. Josi-Brmakora, študent, V. Gr-so bile povoljno rešene. (Morgenrota, judovskega ;tarlja, kratka uloga sicer, ir jo je po stari navadi do-rešil g. France Lunka. Toliko o osebah; o sveti Je-fem, tega pa res ne smem stili — kdo pač je dal nam navzočim več povoda se >ra nasmejati, kot Izak ;in. Db v resnici bi mo-imeti kamenito srce, kdor smejal njegovemu nas torn govoru. Bil je po ma-govorjenjai grgrajocem in zateganju iztogov pravi varšavskega Juda — stain pravega izsesavaka , iskajočih častnikov. Je. ej ulogi je kos samo naš ;k, pardon g. M. J. Grdi-i i njim 'je osobje končano laj pa še nekoliko o sce-: iPrvo dejanje se je godi razkošno opravljeni vpre lnicj pri grofu I zrn a j lu. Prav tr ni manjkalo, kar se do-v jednakih hišah. Se celo na je pazil igrovodja, ter obe-krasen lestene, kar je oprete m bolj pavečavalo. Dru-dejanrje se je vršilo vbuf-ir dvorani kneza Zagorske-Oder se je bil kar nekam Siril, saj pa je bil res pravi room", kjer se je vrtelo parov. Plesalke so bile o-fljene v krasnih toaletah — r kot na kaflcem ambasador-"balu". In pa tisti nastop i deklic — Francke 'Lau-it in Vere Grdinove, ter i dečkov — Lojzka Grdino-
i in Karohoka 'Lauschetove^ tj med nami popolnoma in
krasen užitek.
;tje dejanje v hiši juda
teina: £olna soba starih in druge navlake — pra-judovskega starinarja, Hčerki sta bili mla-
nas v kratkem zopet razveselijo z kakim novim produktom.
V. Y. Z.
Kaj bo s turško
vero
Da bi se ljudje v sedanji grozni evropski vojni borili za vero, o tem niti govora ni. Katoliki se borijo proti katolikom, pravoslavni proti pravoslavnim protestanti proti protestantom, fn kakor je kristyapty,o
>vi
dejanje je bilo pa isto
tj scenerija je igri popol-odgovarjala. Maske so
t minimalno izjemo dobre,
tem končujem glede igre
občinstva bodi orne-da se je zadržalo dokaj
, samo pojma o nekaterih trenutkih, nekim še
manjka. Klrojhot še ved-v nepravem častf. Pa to ia srajca.
izba pa je bila narav-sinajhna, in ako pomrsli-i.nudi "Triglav" vedno i luiitek, je nerazumljivo, sicer slabo vreme in i-maškeradna veselica odvrnila od obiska, so bili1 okoliški ro-li na njih odsotnosti, se trudečim se igral-tOcam samo odjem-do novih predstav.
stolom vzame vztrajnejšim igral-da to za
razdeljeno v tej vojski, tako je tudi islam.
Turški sultan, ki je teoretično tudi kalif, ali vrhovni verski poglavar vseh mohamedan-cev, je prvi prijatelj, nemškega cesarja. Perzija, domovina si-itov, alj razkokiiških mohamc-dancev, silno simpatizira s Turki, s katerimi imajo Perzij-ct le slalbe verske skupnosti. Toda indijski mohamedand se briljamtno bore za Angleže, dočim Francija nima bolj navdušenih vojakov in branilcev svoje domovine kot so Turkos In Spabiji iz Afrike, vsi mothame-danske vere. \
2e več stoletij mohameda-nizeim zginja in zgu-btja svojo moč. Kristijanski mojstrj so si pridobili eno mohamedansko državo za drugo. Najzadnej-ša je bila 'Maroko, ki je prišla pod kristijane. Dame.s sta Turčija in 'Perzija ^"e mohame-danske ditžave, kjer imajo mo-hamedanci še majhen del lastne neodvisnosti, dočim so Af-gani že zdavnej zgubili samo-stalnost napram Rusom, pa tu*, di Perziji danes preti ista nevarnost od Rusov.
Pa kljub vsemu temu. se je nekaj spremenilo zadnje čase. Turki so pokazali v bojih žila-vost, ki nikakor ni lastna propadajočemu narodu, četudi turška inteligenca ni bogve kako Visoka, .ampak	cL n*j#i$-
j a izmed vseh drugih narodov na bojnem jpolju. Turčija je i-girala v zvezi s protestantov-skinn cesarjem Viljemom. in t najbolj katoliškim Vladarjem Franc Josipom precej važno ulogo v tej vojski, in kakor vsa znamenja kažejo, bo Turčije še večkrat stopila z vnemo na bojišče. Kikor je bila navada v začetku vojne prezirati Turčijo, in so posebno privrženci Afvstrije in Nemčije trdili, da se vojskujejo le Avstrijci in Nemci in da s^ Turki ne morejo upoštevati, pa vidjmo, da je danes Turčija postavila na bojišče 2.000.000 vojakov, da ima »vojaštvo v Siriji, Mali Aziji, v evropski Turčiji, v Palestini, itd. In da se vojaki poN meseca borijo kar se da, nam je pokazala (žilava obraanjba Obrdanel.
Ker so torej Nemci toliko storili za Turke in jim skazo-vali usluge povsod, kjer so mogli, so bili Francozi prisiljeni storiti isto. Francoska, vlada je Mdenifti, da podeli svojim mobamedanskim podložnikom polne pravice francoskega državljanstva, in da smejo ti mo-hamedanoi poleg tega dbdrža-ti domače šege in običaje.
toda je na -potu, da
__
v Indiji brez razlike na njih vero.
Dočim so Twki evproske Turčije, zapeljani od sijajnih nemških ,iobljiub, se združili z Nemci iz materijahiih koristij, pa se lahko reče, da oni moha-medanci, ki se borijo s zavezniki proti Nemcem m tako za-jedno tudi proti Turkom, se borijo bolj iz simpatije do' zaveznikov kot dokakiih sijajnih obljub. iZato se pa lahko reče, da ravno radi briljantndh bojev na eni strani kot drugi, kar jih doprinašajo mohamedanci, d"a mobamedanska vera po vojni ne bo usahnila, ampak, da bodejo narodi, ki so te vere, obdarjeni od opib,, za katere se borijo. In tako bo šla zopet ena lepih kristijansklh iluzij, da se zatre mohamedanizem, po vodi. Turek je d>anes dokazal, da zna še dilžati meč, katerega je štiristolet neusmiljeno vihtel nad kristijani!
Razno.
DIPLOMATIČNI ZBOR V BUKAREŠTI.
iPosebni poročevalec popisuje v "Pester Llbyd" težavni položaj tujih diplomatov v Bur karešti, kjer se bijejo sedaj naj"hujše diplomatične bitke. OLplomati morajo 'biti <v rur munski prestolici takorekoč dan in noč na straži; »uganiti in izvedeti morajo pravočaspo za vsak načrt, za vsako intrigo svojih nasprotnikov, pripravljati Inorajo vedno nove akcije, da forezmspešijo nasprotnikova podjetja in kakor gasilci morajo včasih v divjem galopu na mesto, kjer začenja "tleti" ali cek> ''goreti". Kajti v Bukarešti je dovolj političnih požigal-ceiv in dovolj netiva...Doyen (starešina) bukareškega diplo-matičnega zbora je srbski poslanik pisrtič. Toda pravi voditelj diplomacije je francoski poslanik Blondel, jako sposoben, in kakor se pravi "prefri-Igan" diplomat... .Hotel "At-benee • Palace" je zbirališče vseh bukareških diplomatov, T*m večerjajo skupaj francoski, srbski, angleški in ruski poslanik s svojimi svetniki in atašeji, tja pa prihajajo tudi zastopniki centralnih oblasti, ki seveda popolnoma ignorirajo navzočnost entento diplomatov, kalkor pač to zahteva mednarodni običaj. V zadnjem času stopa med ententnimi diplomati angleški poslanik, sir Barolav vedno bolj v ospredje. Ruski poslanik Poklevski-Ko-ziel je starejši gospod, ki se ne 6bnaša tako oistentativno kakor njegovi koleigi. — Zastopniki centralnih držav so; avstrijski poslanik grof Czemin in njegov nemški tovariš 'baron Busdhe, turški poslanik je šefa-fbei, B<ul-gacijo zastopa Radev, ki je zamenjal uredniški »posel z diplo-njatičnipi in si je^a| pridobiti ti^ilTč velikim (ežkoČam dober ugled. V krogih centraKne diplomacije prevladujejo gtede Rumunije v zadnjem času povsem optimistični nazori.
ZADNJA PRILIKA!
Vse ženske in otročje zimske suknje iz najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biti ra*pr"dane ne gledajoč nia zgurt>o ali dobiček po sledečih, cenah:
2BNSKB SUKNJE:
poprej $ 7.50, sedaj $3.25 poprej $ 9.50, sedaj | 3.96 poprej $112.50 do $15.
sedaj samo......9 6.05
Vse siuknje vredne $18 do $25. sedaj samo...... $11.75
OTROČJE SUKNJIČE:
poprej $4.00, sedaj $1.98 -poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$10,
sedaj *atno......$3.95
iZapomnite si dobro, da blago* kupljeno P« meni, je garantirano čisto, sveže in trpežr na
'Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suflenje za ceno ene.
Za obilen obiA se vam naj-topleje pwporočam.	(tj)
BENO B. LEUSTIG, 6424 St Clair ave. bUzu Addison cmtt.
•Mr. G. (popolnoma za< je pridofcil svoje pravi: "»Iz srca se
sedaj odkar ivje. On vam zahva-
ljujem za 1 vaše vredno zdravilo, Trinenjevo ameriško grenko vino, katero me je ozdravilo ter je priporočam vsakemu, po-sdbno rudarjem. Jaz nisem mogel več spati ne jesti, toda odkar sem začel rabiti to zdravilo, laihko spim in jem. Sedaj sem zadovoljen. G. D. Stonich, Box 135 Winkehnan, Ariz." Slabemu spanjtu je vedno vzrok nepravilno delovanje prebavljal-niih organov, posebno pa v zvezi s zaprtjem ali slabega ape-tita. V takem slučaju rabite Trinerjevo ameriško grenko vino, ker vim da takojšno olajšanje. Cena JjJkOO. Po lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 113133-39 So. Ashland ave, Chicago,
Trinerjev liniment vam da takojšno pomoč pri revmatiz-mu, neuralgiji in prehlada Cena 25 in 50 centov, po pošti 35 in 60 centov.
Močenje postelje.
Ta neprilika pri otrocih se lahko odpravi z rabo Severo-vega 'zdravila za obista in jetra (ISevera's Kidney and Liver Remedy). To zdravilo je primerno za odrasle ravno tako, kakor za otroke. Rabi se naj v slučaju vnetja obisti ali mehurja, zadrževanje aH puščenje goste vode, bolestnega pušče-n}a vode, oteklih nog ali boli v hrbtu, katerega povzrojo o-bistne neptiilike in tudi v slučajih zlatenice ali slalbega želodca. Cena zdravila 50c in $1. V vseh lekarnah ali od nas, Ako še niste prejeli naš almanah za Slovence za 1916, dobite ga od vašega lekarnarja še danes ali pa pilite nam. W. F. Severa C6. Cedar Rapids, Iowa
National Drug Store I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair avo. in 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
FINO VI NO
vedno dobite pri J^a. Kofein Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po atari navadi Jos* Koxely, 4734 Hamilton ave.
Dekleta!
Dekleta!
CENJENA NEVESTA!
Najtopleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih oblek, šlajerj^v, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrebščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v stoičajiu poroke precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kuipite, kar potrebujete za poroko pni meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nižji ceni kakor kje drugje.
Na dan poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno spletalko, ki vam splete lase in opravi »za .poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisk se najtopleje priporočam, ker bom tudi vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postrežem.
Z spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road.	(26)
Soba se odda za 1 fainta za spati, 1197 E. 61 st St.	(9)
JRAZPRODAJA.:*«
(Podpisani opozarjam v CoMinwoodu^ iNothingiham in Gevelandu na zadnjo, samo 5 dni trajajočo razprodajo. Na tej razprodaji imate najlepšo priliko, da si kupite vsakovrstne čevlje, kakor: moške, ženske in otročje čevlje, z nizkimi ali visokimi petami, vrhne ga lose, (Rubbers) visoke gumijeve dokolenice, ('Rubber boots) in druge. Imamo čev^-za delavnik in praznik, in tako poceni, da sedaj lahko kupite dva para, za isto ceno, kot prej en par, spodnje uloijske ob-bleke (Union suits) za odrasle in dečke, posteljno opravo, kakor: odeje, plaihte in> kovtre. Možke kape, hlače itd. Pridite in pripeljite svoje otroke seboj, da jih obujete in oblečeie! Povejte tufdi svojim sosedom rojakom, in jih pripeljite. Kadar pridete v trgovino, govorite slovensko, ker drugače ne dobite nič ceneje. Razprodaja je samo za rojake, in traja 5 dni. Slovenci so prvi, in razprodaja •bode v vašo korist. Zapomnite si, kedaj se razprodaja vrši, uiamrec januarja 24. 25. 26 27. in 23. jan, in sicer samo za gotov denar.	(9)
Se vam priporočam JOS. KOS, 15406 Colcutta ave. CoUkmood
Naučtte se najbolj lahkega in najbolj plačanega dela izmed vseh. Lahko, čisto delo, posdb-no za ženske. Mi imamo izvedence, ki vas učijo izdelovati cigare v kratkem času, in v tem času, ko se učite, ste plačane. Z malo idkušnjo lahko naredite več denarja kot pri vsakem drugem delu. Pridite k nam, da se pcijgovorimo.
American Cigar Co.
E. 9th St. nWoodland ave. - (10)
Delo dobijo takoj dekleta stara 18 let ali več. Dobra, stalna tovarniška služba. Pridite pripravljene na d<ek>. Lake Erie Inon Co. 915 E. 63rd St. severno od Sit. CJair ave	(8)
Bell Rosedale 2377 w- Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. '
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik
Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
Oddasti se dve sobi za spati, kjer si stanovalec lahko sam kuha. 1319 E. 55th St. (6)
Naprodaj je "-Hardware Store" jako dober promet, v bližini slovenske naselbine. Lepa prilika za podjetnega Slovenca. Ce-1 na jako primerna. 694981. Clair ave.	(7)
. NAZNANILO
Telovadno društvo "Jugoslovanski Sokol" prične z rednim podukom naraščaja. Pristop imajo vsi dečki in deklice od 6. leta naprej.
Deški naraščaj podučuje brat Vinko Pristov, ob torkih in četrtkih od 7—S ure zvečer, deklice pa telovadijo pod nadzor-bj-ata Nagode. ob četrt-}—&•ivecer/
Pristopnina je vsem prosta, vsak učenec ali učenka pa mdra prinesti dovoljenje od starišev, ali pa jih isti osebno pripeljejo k prvi telovadbi, katera se vrši za deški naraščaj dne 18. januarja, za deklice pa dne 20. jan.
StariŠi, ako hočete imeti veselje s svojimi otroci, videti jih zdrave in krepke na duhu in telesu, apeliramo na vas, da jih redno .pošiljate k telovadnim vajam.
Anton Milavec,
*■ taj. vaditeljskega zbora.
(7>
ali 2 fanta, ali pa za dve
ti 1259 E. 6lit St. zgoraj (6)
Prostor za Saloon se odda po nizki ceni v Collinwood»u 115230 Waterloo Rd. t	r (7)
Stalno delo dobijo delavci takoj, Oglasite se takoj, ker lahko takoj pričnete delati. Oglasite se pri Union Salt Co. Addison Rd. & Lake Shore R'y --^- (7)
Hiša, katera ima prostora za 3 družine, je poceni naprodaj. 1055 E- 67th St.	(7)
Lepa spalna soba s kopališčem se odda v najem po nizki ceni. 998 E. 74th St. Suite 2. (7)
aioi st.
Fine pijače za don. Dobro vino is iikeip. Zmerne cene.
Oglasite m pri domi&a in bodetoiadoTtjjnl
Išče se dekle za konfekcijsko trgovino, (Candy Store). 5393 St. Clair ave.	(7)
p Pouk v angleftčlnl In lepopis- Q D Ju potom dopisovanja. V Clava- O B landu tudi a privatnim učita- O Q IJom. Donor, ki aa irtvujo za aa- D B ma Izobrazbo, Ja najbolj* nolo- B B tart, In na vsama ga na krizo na B B vojna. Plilto sa pojaanlla no B •LOV. K. SOLA. B B «11t at Clair ava. (4S)D B CLEVELAND, OHIO. _B
VOLNENI SVEDRI:
Vse moške, ženske in otročje svedre iz čiste volne dobite sedaj pri meni po sktajno znižani ceni.
Kupite sedaj in si prihranite denar, ker volna je vsak dan dražja.
Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam	(11) BENO BL LEUSTIG -6424 St. Clair ave.
blizu Addison ceste.
KUPČIJA MED ROJAKI!
Veliko naših rojakov je kupilo že pred več leti stavibišča (lote), na prigovarjanje podkupljenih agentov s tem, da bodo ta stavbišča v par letih več kot trikrat toliko vredna, kolikor so naši rojaki tisti čas za nje plačali. V več slučajih imajo nesrečni ljudje že 10 do 12 let tako kupljeno zemljo. In danes laHko kupite od* zapeljanih rojakov za isto ceno, kot so oni sami plačali pred 12. leti. Napaka je ta: Ker naši je preveč radi vrjamejo, kadar jim kedo oibljubi kravo za pet grošev. Nekateri izmed teh ljudi potrebujejo sedaj denar, in si ne znajo pomagati. Zatorej vsi taki, naj se oglasijo pri meni, da poskusim njihove lote prodati, ako prodam, jim računam po kot za moje plačilo. Rojaki pa, kateri želite lote kupiti naj se obrnejo do mene, da ostane cela kupčija med rojaki.
JOSEPH ZAJEC,
1378 E. 49th St. Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R. (14)
8 - Hot** Union
SCRAP TOBACCO
J« delan iz najboljšega duha-
nasa cigare. Samo najboljši tobak ae potrebuj«. Najboljši tobak sa žvečenje. V vsakem paketu je kupon.
Naprodaj je lekarna, obstoječa 25 let z velikim prometom. Gospodar želi opustiti trgovino. Lepa priložnost za pravega moža, imel bode velik dobiček. 712 E. 152nd St.	(7)
OGLAS.
. Dr. Srca Marij« (staro) je izvolilo sledeči odbor za leto 19I16:
Preds. iMarija Ulčar; podpreds. Marija Grdina; tajnica Fannie Tifcežnic; rač. tajnica Marija Brioelj; blag. Ana Povž. Nadzorni odbor: Julija Brezovar; Ivanka Pelan in Helena Mali, zxfravnft F. J. Kern.
V vseh zadevah se je obrniti na ta.jnico Fannie Trbeimk, vi 77 E. 62nd St.	(7)
—Dosti naših cenjenih naroč. nikov se je pritožilo zadnje čase, češ, da ne prejemajo lista. Ker pa naš raznažalec dostav, lja list redno in točno, smo pro-našli, da gotovi in nepoklicani ljudje, list, ali kradejo ali skrivajo, kar je nelepo in kaznjivo dejanje. Opozarjamo torej vse one, kateri ae čutijo a tem prizadete, da to opustijo, kajti drugače bodejo imeli s sodni j o opraviti. Prizadet« naročnike pa prosimo, da tudi sami malo pazijo, in naj nam take slučaje nemudoma naznanijo.
Union
A. M.K0LAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVL
8® priporoma SloT®nc®ni t ibal^VadBOOTci« pijače!™
ta fw ftrti «a tla ■! imi*
Amm mmnimm im U	sparit 4a
Vati	muH MacajapriUv
■al« l»hw, hjarba4aj.»4*laal aata»tea »•jaUU*«»M*n,fcw f*MMl»aaal».
0»««a»u*v* ar«*■!»*. »Mlifrft »ateab-
Goentbers Sloven. Lekarn,
Rd. vogal St Clair Ava.
POZOR!
V našem uredništvu imamo naprodaj <troje lithrih knjižic, katerih vsaka vetja samo dieset oentov. Prva knjižica se imenuje: Genij Jugoslovan stva — Ivan Mešttrovic i njegov hram. Ta Icnjižka je krasno ilustrirana z umetniškimi deli n/večje-ga jugoslovanskega kiparja, Meštroviča. — Druga knjižica se imenuje: l4Ka4co bi moral postati avstrijski Špijon " Jalco zabaivno In pod učno pisano. INlslov tretji knjižici je: O Slovencih. Napisal Dr. Niko 2u-panič iz Metlike. Rodoljubne roja|ke opozarjamo na te knjižice, ki veljajo vse skupj le 30 centov. Dobe se pri nas.
saaseMMisseumiiaa
Dva fanta se sprejAieta na hrano in stanovanje 1261 E. 60tih -St.	(sred.—S)
Pošteni fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje 5605 Bonna ave.	(6)
Soba za enega fanta se odda 1140 E. 60th St.	(6)
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Oak Ave.
Govori te slovensko in hrvatsko. Točna postrežba. Časopisi H razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdnvnii ki orad v mestu, kjer se ■1 hrvatsko.
Uradne orel
04 0*30 do 11*30 dop. 041:90 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8.-00 ordi
Toleftm aradat
East 408 J*
Eddy 18M AL

Fruoocko iplgfil
fmtwfl X P« rnmmrnmimimmmmmmimmmmmmiim
"Dobro I Jaz sama grem tj
fir
Roman
■
.....Da, jaz hočem to iensko
Mechain, in tega dečflca vide
ti.....Boljše je, veliko bolje
da se sama o stvari prepričam."
To je ona glasno mislila. Zoreti je priče? v njej sklep, naj prvo .pričeti z skrbno preiskavo, iprej ko Saccardu, kaj omeni. Pozneje, kadar se bode prepričala, (bode še vedno čas, mu vse povedati. Ali ni zato tukaj *da čez njegovo hišo in njegov mir skrbno čuva?
"žal, stvar je nujna," pravi Busch, da bi jo polagoma tako daleč pripravil, kakor je hotel "Ubogi dečko trpi silo, in je v groznih okolščinah." Ona je vstala. "Samo še pdkrijem se in takoj grem z vami." Sedaj je mo^el tudi on vsta
ti.
"OmeniJ vam nisem nič o malem ralunu, katerega bode treba poravnati," je rekel ma lomarno. "Otrok je seveda stal dosti denarja, potem so se tudi posojili še iza časa matere. O, jaz ne vem gotovega zneska. Jaz nisem hotel nič prevzeti. Vsi papirji so tam." "Dobro, bodemo videli." iSedaj je postal on sam neka ko mehak.
"O madama, ko bi vi za vse te stvari vedeli, katere dobim jaz dnevno pri svojem iposlu pred oči! Tako !bi vam lahko nek primer povedal. Vase nesrečne sosedinje, dame Beau-
villiers....." Z hitro kretnjo
je stopil k enemu od treh cflcen, ter zapičil svoj žareči in pohlepni pogled v sosednji vrt. Maj* forze je čakal it odkar je stopil v sobo na ta trenutek za kaj iztvo1nimt!» kajti imel je navado, da se je z terenom svojih operacijskih polj, vedno dobro seznanit V zadevi zaVlotenice de-settisoČ ftankov, katero j« dal grof nekdaj Leoni Cron, je Busch pravilno uganil; in i« Vendome došle poizvedbe, so potrdile to pustolovstvo, ka* tero se je že prej slutilo. Zapeljana ddclica je bila ob smrti grofa, z svojimi brezikoristnimi papirji brez vseh sredstev; z vrdčo ižefljo priti v Pariz, je konec no dokument pustila sko-ptdhlu Charpierju v zastavo, mogoče iza petdeset frankov. Dar sj je iBeauvillierjeve takoj našel, pustil je iMeoliainovo že šest mesecev po Parizu iskati, 'brez da bi se ji posrečilo, Le-onijo i??slediti. Ta je bila najpr-vo vslužbena pri nekem sodnij-dcem eksdkuitorju, potem je on zasledoval njen sled še na tri službena mesta, nato je izginila. Bila je radi javne nemtavno-sti spod en a, in od takrat je bilo vse iskanje brezuspešno. To ga je toliko bolj jezilo, ker ni mogel proti grofici ničesar pod-vzeti, tako dolgo, dokler ni imel dlefklice, katera bi bila živa -grožnja morebitnega škandala. Vendar je bil ob oknu stoječ vesel, da je imel priliko spoznati vrt hotela, od katerega je poznali dosedaj samo eno, proti cesti oribnjeno stran.
"Ali so mogoče tudi te dame z kako umazanostjo ogrožene?" je vprašala gospa Ka-rolina z bojazljivim občutkom. Busch se je delal nevednega, jaz mislim da ne..... Jaz se mimel v mislih samo žalosten položaj, v katerega so prišle radi nevrednega grofo-vega življenjskega preobrata-. Jaz sem imel v mislih samo za-telje, in poznam njih položaj".
Ko je konečno odstopil od okna, je ddbll <v svojem ginje-nem ganjenju, v resnici občutek, podoben sočustvovanju.
"No, še je prenesljivo, dokler so le denarne rane! Toda če pride smrt v hišo!"
Sedaj so v resnici izablestele solze v njegovih očeh. Mislil je ravno na svojega brata, in toliko, da se ni od ihtenja zadušil. Ona je mislila, mož je iz-gti>il koga svojcev, in se je vzdržala vsacega izpraševanja. Dosedaj se ni * radi antipatije, katero je občutila, do tega človeka, radi njegovih umazanih ■ ■ .
kupčij pustila (goljufati; te nepričakovane solze, so pa nanjo bolj uplivale, kot najbolj rafi-nirana taktika, in jo še bolj potrdile v željiv takoj se napotiti z tem človekom, v Cite de Nap. les.
'♦Madama, jaz se torej «zane sem na vas."
"Jaz sem pripravljena." Eno uro pozneje, je blodila gospa Karolina, katera si je najela voz, Okoli Butte Montma tre, ne da bi mogla najti Cite de Naples; konečno je neka stara žena, na vogalu ufice Rue Marcadet, pokazala kočijami, dolgo iskani kraj.
V ta del se je došlo po raz-riti, z kamenjem, blatom in ra znimi odpadki posuti polski poti, in šele po nataonem ogledu, se je zapazilo par revnih, ma-ih poslopij, katera so bila z ilovico, deskami in starimi železnimi ploščami skup zbita.
Proti cesti je bila obrnjena neka večja, iz kamna zidana en o nadstropna hiša, gnusne zunanjosti. lin resnično, tukaj je živela gospa Mlechain, čuječa lišna gospodinja, bila je vedno na preži, in osebno je plenila, svoje sestradane stanovalce.
Kakor hitro je gospa KarCli-ni izstopila, se je prikazala na iragu Meohainova, neznasko de!bela, prsi in telo zavito v neko staro obleko iz modre svile, katera je bila na pregibih obrabljena in na šivih popokana, ka so jej bila zabuhla in tako rudeča, dla je bik) videti, kot bi se njen, skoro nevidni nosek, pekel med dvema ognjema. Gospa Karolina se je nekoliko obotavljala, toda Mechainova jo e takoj odgovorila:
"O gospa, ali vas je poslal gospod Busoh ? Vi prihajate ra-malega Viktorja?.....Prosim, vstopite. Vidi se, da ste v Cite de Naples; naša cesta še uvrščena, in nimamo še hišnih iteviMc.... .-Vstopite, mi se moramo naj prvo o vsem »pogovoriti. Ti moj ljubi Bog! To je zelo kočljiva in žalostna povest....."
Gospa Karolina se je vsedla na neki preluknjan iz slame pleten stol. Soba v katero je zašla, je bila čmoumazana, in ru-eče razbeljena peč, je razširjala zadušljivo vročino. Potem |i je Mechainova začela praviti, da je le srečen slučaj, <la je danes doma; da ima namreč v arizu zelb dosti za opraviti, in da pride redko kedaj, pred šesto uro domov. Gospa Karo-ina ji je vpadla v besedo:
"Oprostite gospa, jaz priha-am radi onega nesrečnega dečka!"
"Popolnoma prav, madama! Jaz vam ga Ihočempokazati... O, 'lahko rečem, da sem storila svojo dtolžnost.... .Tu iso papirji, tukaj računi I"
Iz neke jedilne omare je potegnila neki zavitek, kateri Je bil ovit z modrim papirjem. In sedaj ni nehala govoriti, o vbo-gi Rozaliji, zadnje čase je jako nizko padla, (namreč Rozalija) itn se vdajala vsakemu, kdbr jo je hotel Dostikrat je prihajata po osemdnevnem klatenju, pijana, in krvavo potolčena domov. Toda ne sme se je prestrogo soditi, kajti do dneva, ko jo je oče njenega otroka vrgel po stopnicah, je Ibila dobra deflavka; z svojo pokvarjeno roko, in z bornim zaslužkom od prodaje citron, pa seveda tudi ni mogla nravno 'živeti.
"Kakor vidite gtfspa, sem ji vedno posojevala svotice, katere so redkokedaj znašale več kot petdeset, ali sto souov. Datum je povsod naveden. Dvajsetega junija štirideset souov, sedemindvajsetega zopet štirideset, tretjega julija sto souov. In vidite, takrat je mogla biti bolna, kajti sedaj pride nepretrgana vrsta, po sto souov.... Potem, mogla sem obfačiti Viktorja. Izdatke za dečka, sem vedno zanamovala z črko V... »Da niti ne govorim, da mi je postal po Rozalijini smrti, po neki bolezni, pravo breme. Vidite od tedaj sem si računila po
Oče je bogat, njemu ne bode tdžko po petdeset frankov mesečno, za svojega otroka plačati......Skratka, cela
stvar anese pettisočštiristotri frankov; ako vračunamo Še tiste menice, to je šesto frankov, tedaj dobimo skupno svoto
šesttisoč frankov.....Da, vse
skupaj, šesttisoč frankov. Tukaj!"
Dasi se je gospej KaroHni cela stvar in ta umazana kupčija studila, vendar mi mogla molčati.
"Toda menice pa niso vaše, temveč so lastnina dečka!"
'^O, oprostite mi!" odvrne Meohainova jezno, jaz sem za nje denar zalbžila. Da bi Rozaliji vsttegla, sem menice dls-kontirala. Na zadnji strani, vidite potrdilo..Sploh pa je lepo od mene, da ne zahtevam obresti. . .šIMislim, da se bodite prej premislili, moja dobra gospa, predno me pripravite, ob en sam sou."
Ko se je Karolina vdala, in se izrekla, dasi nerada, da je z računom zadovoljna, se je Mechainova pomirila. Povzela je zopet z svojim tankim, žvižga j očim gfesom:
"Sedaj bodfem poklicala Viktorja.
iMecliainova se je odpravila da bi privedla dečka, tpda kma li pride nazaj, premislila se je drugače, imela je za boljše, da pokaže otroka v vsej njegovi usmiljenje in obenem stud vzbujajoči revščini.
,'Madatna, izvolite se potruditi z menoj!"
V tem, ko jo je peljala k dec kti, jej je pravila podrobnosti ( Cite de Naples, katerega je njen mož prevzel' po nekem stricu. Njen mož je mogel gotovo biti mrtev, mikdar ga ni >oznala, in ona je malokedaj o njem govorila. Pritoževala se e čez svoje stanje, da ima več skiibi kot dobička, posebno od kar je izročena šikanam policije, če'š, da ji vedno stavbinske nadzornike na vrat pošilja, ka teri zahtevajo raznovrstna popravila hiše, pod pretvezo, da pri njej ljudje kot muhe umirajo. Ona pa se je odločno branila, tudi en sou izdati. Kmalu bodejo zahtevali marmorne ka mine za sobe, katere se odda jajo po dva franka tedensko. Kar je pa zamolčala, je bilo to, kako je stranke odirala, in da je vsako družino vrgla na cesto, kakor hitro ni dobila svoja dva franka plačana naprej. Policijo si je preskrbela sama, in je bila tako razupita, da se ni podstopil noben siromak, kateri je bil brez strehe in brez denarja, pri tnjej zaprositi prenočišča.
Tesnega srca je pogledala gospa Karolina čez smetljivo in umazano dvorišče, kajti celo dvorišče je izgledalo, kot prava, velika shramba odpadkov in smeti. Vse je bilo raiz-metano; ker ni bilo nit j kanalov, niti kake jame za smeti, se je kup nesnage nakopičil do velike višine, in okuževal zrak. Oprezno je stopala med odlpad-kj zelenjave in kostij, ter si z strahom ogledovala stamova-lišča, te bedne ljuknje brez imena, polpodrte hiše, in druge, iz najraznovrstnejših stvari skup zmetane beznice. Ndkatefe njih so bile pokrite samo z strešnim smoljenim papirjem.
,Mnogo njiih je bilo brez vrat; obiskovalcu so zrle temne od<-prtine masproti. iz katerih je prihajal neznosen in ostuden smrad. Rodbine sestoječe »z osmih, desetih a*H še več oseb, so bile stlačene v teh mrtvaških celicah, ljudje dostikrat niso imeli niti postelje; možje, žene in otroicii so tu ležali vsevprek, ter eden drugega okuževali. Zato je na dvorišču kar mrgolelo cele gruče suhih, bledih, jetrnih in od škrofuJoze in podedovanega sifilisa ckužemih bitij; katera so vzklila v tem snietju, ne da bi se prav vedelo, kdo so njih očetje. Kakor hitro se je pojavil slučaj mrzlice ali koz, so odpeljali kmalu polovico prebivalstva iz Cite de Naples, na mirodvor.
"Jaz sem vam že povedala, gospa," je pričela Mtechainova zopet, "da dosedaj Viktor ni živel v,najboljših razmerah, in čas bi b?l, da bi se počelo misliti na njegovo vzgojo, kajti se-
mati še pri življenju, <fc»ti ne Jbai lepih rečij, kajti ona si ni prizadevala mu kaj prikrivati, zlasti ako je bi?a pijana. Poaneje pa nisem imela nikdar časafd$ bi nanj ostro pazila, radi mojih opravkov v 'Parizu Cele dmeve je 'letal okoli utrdbinih stavb. Dvakrat sem ga mogla pri policiji reklamirati, ker je kradel, o , kradel je same malenkosti. In potem, ko je nekoliko dorasel, se je z malimi deklicami okoli vlačil, delal je tako, kot je videl, da je delala njegova mati. Sploh pa ga bodete takoj vkteli, dasi šele dvanajst let star, je že cel
mož.....Konečno, <fa je imel
vsaj nekaj opravila, sem ga dala k materi Eiulaliji, katera prodaja zeleftjavo na Mbntmartre. Spremlja jo do tržnic, in jej pomaga nositi eno, njenih košar. Toda saj smo že tu, samo vstopite prosim."
Nehote je stopila gospa Karolina bojazljivo za korak nazaj. Na koncu dvora, zadaj za pravo utrdlbo od smetij in druge razvlake, je stala ena tistih smradljivih hikenj, ena v tla potisnjena koča. Bila je brez oken. z cinkasto ploščevino o-bita, vrata so morala biti ved-.no odprta, da je notri prihajala svetloba, in tako j^ bil v koči občuten mraz. V nekem kotu je opazila nekaj poležanih, ^ slamo napoljnenih vreč, katere so najbrž siuiile za ležišče. Razven par v velikem neredu razmetanih sodov, in poltgnji lih košar, katere so menda slu žile za mize in stole, ni bilo nič drugega v sobi. Stene so bile umazane in vlažne. Skozi neko razklano odprtino na stropu, je padal dež ravno k vnožju ležišča, kadar je deževalo.
"Mati Eulalija!" je Zaklicala Mechainova, "neka dama je tukaj, katera ibi rada Viktorja videla ......Kaj pa je z pagalav-
cein, da ne pride, ako se ga kliče?"
IN% ležišču pod nekim umazanim pagrinjalom, se nekaj zgane, in gospa Karolina zapazi neko, približno štiridesetletno'žensko, katera je ležala brez srajce, popolnoma gdla, in njeno upalo in gubasto telo, je bilo podobno polprazni, gumijevi cevi. Obraz ni bil grd, le svež in obdam od svetlih las.
"Ah," je .pričela tarnati ženska, "ako je prišla gospa za našo korist, naj stopi notri, kajti pri Bogu, tako ne more iti več
dalje!.....jPomislite madama,
že štirinajst dni ne morem vstati radi bul na nogah!.....In
seveda, nobenega soua v hiši.. Nemogoče mi je mojo kupčijo naprej držati. Imela sem dva psa, katera je pa mogel Viktor prodati, in mislim, da bodemo lakote pomrli."
Potem pa >z po vzdignjenim glasom: "To je pa vendar pre-neimmo! Pridi na dan mali!... Ta dama ti ne bode nič hudega naredila!"
Gospa Karolina se je zgrozila, ko se je <z naloe košare za zelenjavo nekaj prikazalo, kar je izgledalo kot kup cunj. Bil je Viktor, oblečen v krpe nekih starih hlač, in skozi številne 'luknje istih, se je moglo videti njegovo nagoto.
Ko je stad med vrati v polni svetlobi dneva, je gospa Karolina ostrmela, radi njegove presenetljive im nenavadne podob nosti z Saiacardom. Vsi dvomi so izginili, očetovstva ni bilo mogoče zatajiti. '
"Jaz ne maram iti v šolo!" je zaklical delček.
Ona ga je še vedno gledala, z vedno večjim začudenjem. Z svojo nenavadno podobnostjo jej je vzbujal strah, ta cestni paglavec, z svojo nekoliko močnejšo desno obrazno polovico, in z svojim na desno zakrivljenim nosom, kot da bi mu bila glava na stopnicah poševno pritisnjena, kjer ga je spočela njegova maiti. 'Bil je za svojo mladost nenavadno močno razvit; ne posdbtoo velik, krepak, in z dvanajstimi leti popolnoma dorastel in poraščen kot kaka zver. Ta mladostna postava, katera je tako hStro vzcvetela moško dolbo, je naredila na človeka stra&jiv vtis.
"Ali imaš tako velik strah pred šblo, moj mladi prijatelj ?"
Z roko je "Tam poleg Jezna radi njegovega odkrt-tega odgovora, se je počela mati Eulalija nervozno premikati, in se opravičevati:
"Jaz sem naredila posteljo na neki mali žimnici, toda mogli smo je prodati.____Spi se,
kakor se sploh najbolje more, ali ne? Kadar je vse preč....
Gospa Karolina se je zdrznila. Bilo jej je slabo, in neznansko se jej je vse prignjusilo. Torej ta dvanajstleten dečko spi pri tej (bolni štiridesetletni ženski, na teh umazanih cunjah v sredi nesnage in smradu 1
»O, prokleta, vse uničujoča beda!
(Položila je na mizo dvajset frankov, in zbežala k gospodi nji, da se konečno iz njo spora izumi. Neka misel je v njej vz klila, misel na zavod "Dom dela". Ni li bil ta dOm ravno za taka •zapuščena bitja sezidan, za bedne otroke pariških ulic, katere se je skušalo z rednim živi jem jem, in e izučenjem raz-dičnih rokodelstev, zopet narediti vredne člane človeške družbe? iKakor hitro mogoče, se mora spraviti Viktor od tu, in ga dati v ta zavod', da prične novo življenje. Ob enem z tem sklepom, pa je dozorela v njej še neka misel, polna pravega ženskega neižnočutja, namreč Saccardu nit preje pokazati tega dečka, dokler se ga vsaj malo »ne obteše. Sramovala se je tega groznega Saccardovega potomca, in tudi njo je bolela sramota, katero bi Saocard občutil.
Brez dvoma bode nekaj mesecev zadbstovalo, da se ga vsaj najpotrebnejšega nauči, potem bode šele 'govorila ona, in se veselila svojega dobrega dejanja.
'Mechainova je vse to težko zapopadla.
Moj Bog, madama, kakor
izvolite.....iLe mojih šesttisoč
frankov hočem imeti, in Viktor ne bode prej zapustil moje
svofce ni imela, in naravno, da budi iSaccarda ni hotela za denar vprašati. Prošnje so pa o-stale brezuspešne.
Dalje prihodnji*.
Išče se ženska, ki bi ihotela varovati četvero otrok pri vdovcu. Na razpolago ji dajem prosto stanovanje poleg plače. Vpraša se po šesti uri zvečer in v nedeljo. 967 E. 63th St. (9)
Hočemo tra prodajalce, velika plača. Vprašajte pri Sehwalb's, 6131 St. Clair ave.
Dobro dekle za splošno hišno delo, mala družina. 9821 North Bu'levand. Tel. Eddy 1332 J. -—,(9)
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV 8. D. Z. 1
"SLOVENEC" it 1. pred«. Al. Btenrterger, 853 H. 137. Si. taj. Frank Zori«, 5909 Proanr ave. bU*. Prank Oaredkar. 1063 B. «8th St. Sdrav. J.M, Sellškar. 6127 StClalr ave.
Zboruje vsako (prvo nedeljo ▼ mesecu ob 2. pop. v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clalr ave.
"SLOVAN" it 3. preda. Martin Sorn, 1119 Addlaap Rd. taj. Joalp Skupek, 1119 Addison Rd. blag. Rud. Perdan 6024 8t. Clalr ave. idrav. F. J. Karn. 6204 St Clalr ave.
Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Jos. Blrkoyl dvorani, 6006 m. Clalr ave.
"SV. ANA" it 4 preda. Ivana Gornik, 1075 B. 61at St. taj. Oennoefa 8 up an, 5422 Stanard ave blag. Mary Strnlfia, 1009 B. 62nd St. zdrav. J.M. Sell&kar, 6127 StClalr ave.
Zboruje vsako drugo aredo v mesecu ob 8. »večer v John Grdiiaovl dvorani, 6026 |Bt. Clalr ave.
C
"NAPREDNI SLOVENCI" it 5 eda. Fr. Cvar, 3867 Lakeside ave. Frank Wetea, 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 8t Clalr ave. idrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Ordlnovi dvorani, 6025 St Ckklr ave.
"SLOVENSKI DOM" it 6.
preda. L. Recbar, RFD. 1. Euclid, O. taj. J. Korenčke, Box 116 BucUd. O. blag. John Fabec, 876 B. 200tb St idrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob. 9. dop. na 976 B. 100th St
"NOVI DOM" it 7. preda. Ant Cugel, RFD. 1. Euclid, O. tad L. J. SaCran, 4803 St Clair ave. blag. Joe. Berkiopec, 1090 B. 66th Ut idrav. F. J. Kern, 6204 Bt Clair ave.
Zboruje vsako p*ro nedeljo v mesecu ob 10.80 dop. v Joa. Blrkovi dvo-rapt, 6006 St Clalr ave.
aecu ob 9.30 na Holmes ave.
"QLA8 CLEV^PEl ^
taj^ota^rodnlk, 6515 blag. Joa. Lunder, 974 zdrav. F. J. Kern, 6204 £
Zboruje vsaiko tretjo aecu ob 9. dop. v Leo dlvorani, 6181 St. Clalr ave.;
"M4R" it 10. preda. Louie Vrček, 3684 B. taj. Flori Jan Ceaar, 3659 B. blag. John Vlntar, 3514 B. idrav. F. J. Kuta, 3726 Broad i
Zboruje vsako četrto nedeljo aecu ob 2. pop. v Joa. dvorani, 3627 B. 82nd St.
"DANICA" It 11. preda. Agnea Zalokar, 899 Addteop 1 taj. Ivanka Jerftan, 987 B. blag. Ana Blatnik. 6304 St zdrav. F. J. Kern, 6204 Bt
Zboruje vsaki drugI torek v ob 8. zvečer v John Ordlnovi dt 6025 St Clalr ave.
"RIBNICA" it 12. preda. Fr. VltanL »6»
taj. Frank Lunka, 5523 ----
blag. Ničlo Vidmar, 1145 B. 60tb zdrav. F. J. Karo, 6204 St Clair
Zboriga vsak drugI četrtek v cu ob 8. zvečer >r John Ordlnovi nut 6025 St Clair ave.
DOBR. SLOVENKE" it 13.
preda. L Vidrtk, 19704 Shawnee taj. K. Drugovlch, 19508 blag. Ang. Ivanttč, 1280 B IttOl zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair Zboruje vsako tretjo nedeljo v aecu ob 2, popoldne v Joa. vičevl dvorani, 19608 Keewanee
•CLEV. SLOVENCI" it 14.
preda Frank Laurič, 60H1 Glase taj. Jostp Gašper, 1146 B. 60th blag. Frank (Branoelj, 6616 Carry zdrav. F, J. Kern, 6204 St. Clair Zboruje vsako drugo nedeljo 9.30 dopoldne v John Grdipovt nI, 6025 St Clalr ave.
"DR. A. M. SLOMiEK" it 16-
preds. Joa. MegllČ. 6614 Schaefer taj. Leopold Kuilan, 1221 B. 61th blag. Fraok Kebe, 1221 B. 61st zdrav. J.M. SeliAkar, 6127 StClair Zboruje vsaiko prvo nedeljo v aecu ob 1. popoldne v iolaki »v. Vida.
"FRANCE PREŠEREN" it 17.
preda. Fr. Bodnlkar, 6218 St Clalr taj. X Stanpfel, «27 fit. Clair blag. A. Anilovar, 6111 St Clatr zdrav. J.M. Sellikar, 6127 8tClair
Zboruje vsako prvo aredo v ob 8. zvečer v John Ordlnovi di 6026 St Clair ave.
"SV. CIRIL IN METOD" it 1«. preda. J. Zakrajiek, 6218 St taj. Jofc Viden voli, 1163 B. blag. Anton Baica, 1016 B sdrav. J.M. Sellikar, 61S7 Zboruje vsako četrto cu ob 2. pdpoldne v iolaki sv. Vida.
OPOMBA: Vaako va tsh uradnikov as znanltl na vrhovnega
Posebna
rodaja.
raz
Posebna pritiKp> ^ -Vam nudi, da Kupite iz naše -OeliKe zaloge pohiJttnJa, pečit preproge in drugo od 25 odrt. do 50 odftotKp%> ceneje Kpt %Je i drugje h) mejrtb.	^ |
'	*	Jv'Hw
jWe 4rtane *Oa»s nič, aKp pridete %f trgo-Hitno in *si ogledate naše cene blagu.
Mi H)am dajemo tudi na razpolago popolnoma BREZPLAČNO rabo enega avtomobila, aKp Kfipijo non)o poro-čenci pohištnJo pri nas.
THE STATt
■ '	'	,	'	1 , ' ,	.»/va
nasUdniKj
Cleveland I Furniture Co.
5824 St.
ir Ax)e.
blizu E. 55fh St. jYa upanje ali za goto*) denar.