Položaj našega stanu in pota naraščaja. Referiral na zborovanju učiteljiščnih abiturientov 17. julija 11. v Ljubljani učitelj Ivan Dimnik. (Dalje.) Organizovanje našega stanu. Cakajo nas v tem oziru težke in naporne naloge! Pred očmi imam namre6 temeljito revizijo našega stanovskega dela in organizovanja in prepotrebno reformo naših Btanovskih stremljenj. Ni to novo geslo! Ta glas ste že čuli mnogokrat, a kadar se ga spominjamo, ni nam prijeten, ker moramo priznati, da vsi reformni predlogi in revizije še niso v našem stanu našle zaželenega smotra. In skoro se moramo vprašati po vzroku! Odgovor je ta, da se je reformiralo previsoko. Naprej in naprej bom ponavljal, da je predpogoj za izvedbo velikih »t*Jormnih stremljenj edinole dobro vzgojen naraščaj; tako vzgojen naraščaj, da nam jamči razumevanja novih smotrov, da nam jamči duševnih zmožuosti ia da nam jamči volje dela. Tu je dejstvo, [zakaj je položaj med bIovenskim učiteljstvom — posebDO na Kranjskem danes tak, kakršen jel Iq z ozirom na to, mi je težko govoriti v današnjih časita. o položaju učiteljstva; toda ker umejem svojo nalogo, sorto, bom govoril tudi t tem oziru odkrito in radikalno. A ne samo kritizirati, hočem hkrati podajati tudi načrte za bodočnost našega dela, ker ne smatram kritike še kot pozitivno delo toliko časa, dokler se kritiki ne pridene vsebina — kako odpomoči očitkom. Naraščaj je plaral daaes v nejasnosti ia meglenosti t stanovske vrste in se je vedao le zaradi tega razmeram kaj hitro vdal in akomodiral; tako je ostajalo vse vedno le pri starem — in razvoj časa je plul mimo nas. Iq priličoe so tu besede Jprof. Masaryka, ki pravi: nKdor plove brez smotra v svetovni reki, je izgubljen, ta služi le drugim za sttoj; zato se moramo kmalu vprašati: ali imamo pra?i smoter, pravi ideal; brez pravega sraotra, brez pravega ideala — ni mogoč napredek. Kake ideale torej imamo?" Se li smelo rni istotako ne vprašujemo, posebno oni, ki danes stopajo v naše vrste? Ker se pa vsi naši smotri iu ideali zrcalijo v organizaciji, zato se tudi upraričeno obračam z revizijo najprej do naših organizaeij in njih duha. V obliki, moram reči, naše dosedanje organizovanje ni slabo in je posebno dobro razvita naša stao. gosp. organizacija. Drugače je z duhom, kar je opažati posebno pri društvih, kjer manjka pronicanja idej iz organizacije v organizacijo; maDJka iniciative, ki bi morala prikajati od centralnih organizacij. Vzroka temu lahko iščemo v nesistematičnem in neprogramatičnem delu naših organizacij, ker so te nastale povečini iz potrebe in 80 dete položaja preteklih razmer. Tako lahko vsakdo zasledi v naših organizacijah, da rešujejo le dnevna vprašanja ia da stoje brez trdne podlage, brez dalekosežoih sraotrov: ne obdelujejo programatičnih točk. Hočem reči: Našiin organizacijam manjka duše in duha bodočnosti, ker stoje danes tu — skoro brez programa. Boleti mora vsakogar izmed nas, ko vidi, da še nimamo dostojnega programa ža naš stan, da še nimamo jasnega, detajliranega in fiksiranega programa in da plavamo v nejasnosti, vsak s svojimi mislimi in načrti, da korakamo skupno, a so naša načela še skoro diametralno nasprotujoča v marsikaterem oziru in vprašanju. Bojimo se odločno nastopiti, ker se bojimo neizogibnega načelnega nasprotst^a v najkočljivejših vprašanjih. A slogaštvo ne bo moglo dolgo ovirati našega dela, ker potreba bo postaviti easu odgovarjajoč kulturni načrt in program in tedaj: kdor je kulturno zrel, bo korakal z nami. Dotedaj nam je pa delovati na duševni preobrat učiteljskih vrst, da brez vnanjih, revolucionarnih preobratov jjreobrazimo naš stan: z evolucijo naših src in duha. čaka nas mnogo dela pri reformi naših organizacij in fiksiranju našega programa. Postaviti imamo poleg strogo strokovnih organizacij še socialno-stanovsko in socialnonarodno organizacijo. Naše strokovne organizacije so dobro že izvedene, potreba jim je le, da se razvijajo ns podlagi moderne kulture in znanosti ia da dosledno zasledujejo le nje smotre. Fiksirati nam je v tem oziru naš žolski in stanovsko-politiški program, katerega realizacija bi bila naloga te naše organizacije. Po obliki mora biti ta organizacija zasnovana na strogo decentralistiškem temelju, torej bi bila zajamčena nižjim korporacijafli popolna avtonomija, ki bi jo kršila le potrebm j discipliua — z ozirom na centralo, katere (H* scipliao bi pa določala nadpolovična večio* avtonomnih korporaeij v slučajih reševanj« dnevnih vprašanj. V drugem razmerju bi si pa bale te organizacije z ozirom na enoten program, pf* čemer bi bile pa absolutno rezane na central"' Druga učit. organizacjja, ki že dan# tudi obstoja, je stanovsko-gospodarska org»" nizacija. Ta naša stan. zadružna ali stan. gosfO" darska organizacija bi morala biti opravlj»Bl od strokovno in gospodarsko izvežbanih in^' torej ločeno in samostojno. Nameu te bi bil, da uredi sistemati^" deloranje našega stanovskega ali zadružo# gospodarstva, da ga pospeši, razžiri in p°' krepi tembolj — vse y korist in podporo našllB negospodarskim organieacijam. Nasprotno od strokoTne ali stan.-pol. o#' 8e mi ne zde tu isti razlogi merodajni za »fe ditev sistema tega organizovanja. Povsem različna mora biti forma <>r0*i 5nizoranja za strokovne, kakor gospodarske or- ganizacije. Zato vidim prospeh našega stan. gospodarstva v strogi centralizaciji. Pač priznavam avtonomijo in svoboden razvoj posameznim strokam, a ne odobravam .epljenja posameznih strok ; zatorej zahtevam naše gospodarstvo v posameznih strokah etrogo centralizacijo, a tudi zvezo in sorazraerno razvijanje in izpopolnjevanje posameznih strok, fcakor celotnega našega stan. gosp. dela in r»zvoja. Sistem centralizacije se mi zdi v posameznih strokah neizogiben. Posamezne stroke ;e pa potreba tudi podrediti centrali, kar se tige druženja in razpolagaDJa z denarnimi sredstvi. Velika, celotna ureditev našega stauovskogospodarskega delovanja se nam bo prejalislej pokazala kot nujna potreba, ker tudi naše gogpodarske organizacije so otroci preteklega časa; &8 jib. je rodil, potreba jih bo zvezati, urediti in izpopolniti. A še nismo pri kraju z našim organijovanjem, potreba bo misliti tudi na nove organizaeije. Do danes je bilo narodno socialno delo aašega stanu neorganizovano in se je preveč spajalo s stanovsko organizacijo, kar je očitb aaviralo ta naš razvoj. Vsi načrti organizovati naš stan za nar. soc. delo, so se izjalovili. Velika tozadevna reforma tov. P e s k a je nerešena, a ne zaradi tega, da bi bila slaba, t.mTeč edino zato, ker primanjkuje vzgojenib delavcev za narodno socialno delo. Iu velikim idealnim idejam tov. P e s k a hočetno prav danes položiti prvi temelj s tem, <Ja položimo temelj za vzgojo nar. soc. delavcev. PrepriSan sem, da pride čas, ko bodo ideje tov. Peska — čeprav v drugi obliki — prodrle in zmagale. Jaz si predstavljam obliko organizovanja naše narodno prosvetne ali socialne organiza- cije na še bolj decentralistiškem temelju nego naše strokovne organizaeije ia bi dal krajnira društvom popolno suvereniteto in avtonomijo. Ta organizacija bi se krila z našitu na- tod-im programom, ki bi istovetil kulturno in gospodarako delovanje našega stanu v narodu ter določal smeri n&šega nar.-soc. dela in tazal pot našemu šolskemu prograrau med tiarod. Sistematiški načrt našega stanovsko-narodnega programa, bi nas dovajal do popolne decentralizacije naših vrst pri nar.-prosvetnem delu in bi se končal v popolnoma avtonomnih stanovsko-prosvetnih krožkih, ki bi skupno tvorili narodno-prosvetno organizacijo, katere «dini smoter bi bil nar.-prosvetno delo izločeno h naše stan.-politiške in gosp.-zadružne orgaDizacije. Le na tem temelju je mogoč nje pro8peh in zato zahtevam zanjo popolaoma svoje vodstvo in upravo! Prepričan sem, če izvedemo temeljito te organizacije, da dobi s tem učiteljstvo tudi odločilen vpliv na našo narodno politiko in bo kot stan lahko soodločevalo pri postopanju in Pri smereh naše narodne politike. In naše politiško delo bo lahkopostalo kulturno delo! Toda nikakor ni 8 tem rečeno, da zaotevamo mi kot smoter kulturnega dela politiški rpliv, temvež narobe. mi iščemo smoter našega kulturnega delovanja le v kulturi sami, ker kulturna povzdiga naroda je edini temelj, ki omogočuje pozitivno narodno politiko. Pač pa se bo na ta način lahko učitelj8'Vo žez čas tudi v svrho politiških stremljenj soorganizovalo; a ne da bi vodilo politiko, pač P* dobi vpliv na stoer politike. •,i, Ia smoter tega politiškega soorganizov^j» bi bil, da enkratzavselej napravimo ko^ politiškemu despotstvu, ki se je na eni * n& drugi strani ujedlo v naš narod. ;; Dovesti je tok nsše politike do nesebične ^¦°dne ia napredne politike, ki bo dovajala r Oarod tudi do pozitivnih uspehov na politlškem polju. •i Onim našim slogašem pa, ki odrekajo *re'JU »aradi njegove »pedagoške prevzviše- :;'1 V8*lfC> sodelovanje pri nar.-pol. vpraša- ' pa kličeip besede pedagoga Diesterwega ¦ Pomin, ki pravi: BNihče ni res in v res- • tt*'telj, fiigar zanimanja ne obvladajo raz- OoV 1D ^e^ovanJe na politiškem in soeialnem V1' Torej zahtevamo od učitelja živo zani- manje za te stvari, toda z omejitvijo, da ne trpi njegovo pedagoško delovanje. — Sramota učitelju, ki se ne udeležuje na velikih zadevah iiaroda ia na važnih zadevah svoje domovine." S tem končujem del svojega poročila o našem vsestranskem organizovanju. Poudarjam pa, da ene kakor druge organizaeije ne morem pogiešati, če si hočem predstavljati naše organizovanje popolno in če si hočem predstavljati naše organizovanje po- polao in če si ho-em doraišljati, da smo socialDO pozicijo našega stanu v narodu resnično izrabili ia izkoristili. Poudarjam pa zopet, da so nam predpogoj takemu delu dobro vzgojeni delavci, katerih danes še nimarao dovolj, zato je moj prvi klic in korak: Med naraščaj in na u.iteljišča vzgojevati za to delo bodoče generaciie našega stanu! (Dalje.)