letje; še posebej, ker so našli ob fragmentih denar Elagabala in as Maximinusa Traxa. Končno pa je za mojstre iz Rheinzaberna priložil avtor še posebno krono­ loško tabelo s seznamom vseh v Lauriacumu najdenih in z novci datiranih posod predvsem naslednjih lončarjev: JANUARIUS ,CERI ALIS V, COMITIALIS II, CO­ MITIALIS III, COMITIALIS VI, RESPECTUS, PRIMITIVUS III, PRIMITIVUS IV, JULIUS II, JULIANUS I in HELENIUS. ! Interesantna je tudi najdba posode z vpraskanim napisom Panna publica Iooiana, ki jo je podarila skupnost mladinski organizaciji v Ovilavi. Na koncu omenja avtor še lokalne delavnice, o katerih pa sedaj še ni dovolj podatkov, da bi jih mogli lokalizirati. Vendar pa je med fragmenti terre sigillate v Welsu tudi nekaj takih kosov, ki dajejo slutiti zelo zgodnje zametke panonskih in noriških lončarskih delavnic. Po obsegu in konceptu ter predvsem z našemu gradivu zelo sorodnimi for­ mami in lončarji predstavlja za nas Karnitscheva knjiga zelo dragocen pripo­ moček. Bogata kolekcija materiala in temeljito poznavanje terre sigillate z zahoda ustvarjajo iz knjige izvirno in pomembno tovrstno delo. Glede na to, da je včasih kos terre sigillate dragocena opora za točno klasifikacijo in datacijo najdišč in kulturnih plasti ter stratov, bi morala pričujoča knjiga stati na mizi slehernega izkopavalca antike. _ _ Peter Petru Pro Austria Romana, 1, 1951 — 10, 1960. Nachrichtenblatt für die For­ schungsarbeit über die Römerzeit Oesterreichs. Herausgegeben von der Oesterrei- chischen Arbeitsgemeinschaft für Ur- und Frühgeschichte. Schriftleiter: Rudolf Noll. Ob desetem letniku. Pro Austria Romana je rokopisno tiskani dvomesečnik, ki ga izdaja združenje strokovnih delavcev za prazgodovino, antiko in zgodnji srednji vek v Avstriji, vodi pa ravnatelj dunajskega Umetnostno-zgodovinskega muzeja Rudolf Noll. Osnovna težnja publikacije je, prinašati pregledna in zaporedna poročila o pre­ iskovanju antičnega obdobja v Avstriji. Sestavki so informativnega značaja, kratki. Vsebinska struktura časopisa je naslednja: 1 . Poročila o delu, 2. Iz prakse, 3. Na­ črti za delo, 4. Poročila uredništva, 5. Posebna obvestila, 6. Personalna poročila, 7. Bibliografska priloga. Časopis je avstrijskim arheologom priročnik tekočih problemov, raziskav in dognanj. Zaradi marsikaterega sestavka ali drobne najdbe, ki zlepa ne zagleda dneva v arheoloških revijah, in posebej še zaradi bibliografske priloge pa je dra­ gocen tudi tujim delavcem na arheološkem področju, za nas posebej zaradi rednih notic s Koroškega. Desetletni obstoj časopisa, ki je vzoren primer složnega sodelovanja arheologov neke dežele in občudovanja vrednega truda, ki ga urednik vlaga vanj, tudi m i z najboljšimi željami iskreno pozdravljamo. J. Šašel Robert Gobi, Der römische Münzfund von Apetlon. Eisenstadt 1954. Avtor, ki nam je poznan predvsem po delih iz sasanidske numizmatike, je tokrat objavil manjši rimski depozit iz 3. stoletja. Najdba je obdelana na zelo skrajšan način; razdeljena je v dva dela, od katerih prvi obravnava obseg in stanje, drugi pa pomen in historično vrednost depozita. Najdba je bila odkrita leta 1953 in je štela preko 361 kovancev, od katerih so trije denariji, ostali pa izključno antoniniani. Zakop datira pisec najkasneje v leto 260. Katalog je sestavljen na zelo skrajšan, toda pregleden način. Pisec že upošteva kovnice Samosata in Viminacium ter neko nedoločeno kovnico izven Rima. Za Viminacium seveda še ni dokaza za tako zgoden obstoj (pod Decijem), vendar daje pisec prednost tej kovnici pred milansko, sledeč izvajanjem Pinka (Aufbau IV, 1936, 23). Posnemanja vredno je tudi pravilno imenovanje nekaterih vladarjev, kot Decius IL, Quintus etc., namesto napačnega Herennius in Hostilianus. na kar je že pred časom tudi Elmer opozoril.