Kolje za vinograde ln za sadno drevje, kskoi vsake vrste rezan les prodaja all zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Marlbor, Razlagova ullca štev. 25. 1376 »Flugs« kose s kosirjem I. VIDEMŠEK, MARIBOR, Koroščeva cesta 36. 110 Eako je treba pravilno moisti. Kako je treba pravilno molsti, malokdo zna. Glavna pravila, ki jih je treba pri molžnji uvaževati, so sledeča: 1. Molzi hitro. Pri počasni molžnji izgubljaš mastni in najdragocenejši sestavni del mleka. l. Izmolzi do poslednje kapljice. Zadnje Taleko je najboljše, ker je najmastnej'e. 3. Molžnjo izvršuj vsak dan ob enaa uri. 4. Ne vlači seskov neposredno lavzdol, dobiš več mleka. 5. Molzi z /semi petimi prsti, a ne samo s kazalcem in palcem, kar se često dogaja. 6. Pri molžnji mladih nemirnih krav naj jim nekdo drži privzdignjeno prednjo nogo. Nikdar jih ne tepi. 7. Pred mol- žnjo si umij vsikdar roke z milom, tudi kravi umij seske in jih obriši s suho otiračico. 8. Pazi, da je posoda za mleko vselej čista. 9. Pri molžnji ne govori. 10. Odstranjuj pri molžnji vse, kar bi povzročalo nemir. Mnoge nemirno krave se pomirijo, če jim daš med molžnjo nekoliko soli. Ječmca kot krma za kcnje, X starih časih je bila uporaba ječmena za konie nejiaj običajnega. Arabci, katerih konjsko je pleme od kobile kralja Salomona (?), krmijo svoje konje še danos izključno z ječmenom, a znano je, s kolikimi lastnostmi se njih konji odlikujejo. V Kaliforniji v Ameriki meljejo konjcm ječmen na drobno, da bi ga lažje použili. Težki konji veliko-Lritanski, znani po celem svetu, so krmljen! 3 kuhanim toplim ječmenom, kateremu primešajo otrobe ali moko iz lanenega semena. Ako se z ječmenom kuha še repa ali pesa, so učinki še izborncjši. Jecmen prekaša po redilnosti oves, radi tega se ga lahko poklada v maivši porciji. Redilnost je označena med 6 :4 (to je, da 4 kg ječmena odtehta redilnost 6 kg ovsa). Krmiti z ječmenom, kl se ga lahko vnovči pivovarni, bi bila seveda zguba, zato pa ječmen, ki v to tvrho ni primeren, lahko s haskom odmeri pri konjih vrednost ovsa. Česar ni treba dajati svinjam. Mnogi Ijudje se drže nazora, da za svinjo je vse dobro. In vendar je toliko odpadkov v kuhinji, kateri so zdravju svinj Skodljivi. Tako na primer takozvana »roselica pac«, to' je tekočina, ki jo je dalo od sebc nasoljeno obteženo svinjsko ali drugo meso. Mleko, ki ima duh po gnilobi je pa še bolj opasno. V slično zbrancm mleku, ki smo ga v veliki mnoŽini shranili, se ugnezdi snov slična alkofrolu in oxalova kislina, ki lahko že v mali količini zada svinji smrt. Dalje je treba odcediti vodo, v kateri se je kuhal krompir. Zlasti mlade pujske zadfžuje krmljenje s to vodo v rasti in razvitku. Odsvetuje se torej krompir za svinje pariti ali peči. Središče ob Dravi. Gospodinjska razstava. Koinaj pol leta so čč. sestre med nami, že lahko beležijo velik uspeh. Gospodinjski (10 terlenski) tečaj, ki se je na svečnico slovesno zakl.jučil 7. bogato razstavo, je na.fbol.jša. priča rjih tihega delovanja. Razstava sama je uspela. Xa stotine obiskovalcev si je ogledalo raz»tavljene predmete. Vsi so se jako laskavo izrazili. Dekleta tega teča.ja so razstavile vse posebnosti iz kuharske umetnosti, ki jih naj zna vsaka gospodinja, dalje tudi raznovrstna ročna flela in dela, ki spadajo že v šivalno stroko. Z veliko vnemo in ljubezrfijo so poučevale tf. sestro štirikrat tedensko, in z l.jubeznijo^so prihajala dekleta v ta tihi dom. ki jim je nudil rlokaj tihih in lepih uric. Pri slovesnem zakljufku ob prisotnosti č. g. kaplana, g. župana v Obrežu, staršev in prijateljev so prejela dekleta tudi zaslužena odlična izpričevala. Videli smo, rta sta ta dan ljubezen in nepremagljiva vol.ja fč. sester in deklet triumfiraM Xa tem mestu se fastitim sestram v Obref.u za neizmerno delo iskreno zahvaijujemo. Za dosežene odlične uspehe pa jim od srca fe°titamo. N*ašim riekletom pa. ki so ta prvi tfifni zapustile, polagamo na srce, da pridobljeno znanie s pridom uporabijajo sebi in svojim domafim v korist V nedeljo je bil zakl.juček prvegn, v torek nato pa začetek drugega tevaia. Vinarska zadruga v Brežicah. — Na mnoga vprašanja, ki prihajajo na vinarsko zadrugo, sporočamo, da je vinarska zadruga z omejeno zavozo in vsak član jamči največ z dvakratnim deležem. Delež znaša 500 Din. Jamstvo članov je tedaj omejeno največ na 1500 Din. Vplačevanje deležev je načelstvo zadruge olajšalo na ta način, da je poskrbelo za kredit, če član plača takoj najmanj 100 Din. Vsakemu vinogradni- ku je s tem omogočen takojšen pristop, ne da bi imel kak večji izdatek. Vpisovanje se vrši v prostorih Ljudske posojilnice v Brežicah in pri zadruginih zaupnikih. Potek vpisovanja je zadovoljiv. Poj Ą spomladl zoper šhodlfivce sadnega drevj . Vsak sadjar, ko sliši ime »škodljivec«, misli takoj na razne vrste karbolineja, kakor: Dendrin, neodendrin, arbol, arbinol itd. Kot praktični sadjar sem moral škropiti na posestvu v Sremu 3000 komadov breskev. Pred škropljenjem sem vedno v zimi gnojil s hlevskim gnojem. Kjer pa ta ni zadostoval, z apnenim dušikom, s 40 procentno kalijevo soljo in superfosfatom po okroglo 0.100 kg na kvadratni meter v krogu pod drevesno krono. Istočasno sem drevesa tudi pomladil s tem, da sem porezal one veje, s katerih ni bilo mogoče pobrati sadja z roko od tal. Tako snaženje je sicer za drevo izguba ene tretjine vej, a je razbremenitev koristna, ker postane katerokoli sadno drevo na ta način bolj odporno napram viharjem. Nadalje dobijo očesa na notranji strani vej več svetlobe ter zraka in slednjič je tolikanj važno obiranje sadja veliko olajšano. Kaj mi pomaga sad na skrajni veji, ako mi ga otrese veter, ali ga pa moram sam. Odstranitev ali skrčenje nepotrebnih vej se naj izvrši spomladi, najboljše pa meseca avgusta, ko lahko rane takoj zacelijo, kar je posebne važnosti pri breskvah radi iztoka gumijaste tekočine. V notrajnosti krone se naj pustijo ve.jice. ker ravno na stranskih poganjkih bi moral viseti sad. Na pravkar opisani način sem pripravil breskve spomladi za škropljenje ali temeljito razkuženje drevesa. Naročil sem kot vzorce vsa zgoraj našteta sredstva za škropljenje in sem jih preizkusil na ta-le način: Vzel sem šipo; to sem polil z vodo in jo položil tako vodoravno, da je stala voda na njej povsod enako debelo. — S palčico sem vzel iz vsacega — karbolinejnega ^zorca samo eno kapljico in jo spustil na z vodo pripravljeno steklo. Zanimivo je bilo opazovati, s kako hitrostjo se je vsaka kapljica razširila po šipi na vse strani. Izmenjava sokov med vodo in karbolinejskim preparatom se je vršila brez pridatka z roko tako dolgo, da je postalo vse enakomerna mlečnata tekočina in to pri dobrih karbolinejevih sredstvih. Mnogo preparatov se nl razpršilo na opisani način, ampak je ostalo nekaj neraztopljenih oljnatib kapljic na šipi. S tem poskusom sem se povspel do razlage, kako delujejo razni rilčasti hrošči. Dognal sem, da so večkrat preparati, ki stanejo 7 Din 1 kg veliko boljši in uspcšnejši nego oni po 11 in 12 Din. Za tem razkrojilnim poskusom sem se lotil poskušnjega uničevanja raznih sadnih škodljivcev z eno, dvo in tii odstotno dendrinovo raztopino. Kozarec sem napolnil z enim, dvemi ali tremi kubikcentimetri dendrina na 100 kubičnih centimetrov vode. S to različno močno raztopino sem polil za uničenje pripravljene škodljivce in opazoval, kedaj so poginili. Pri 5 procentni raztopini morajo zgubiti življenje vsi razni vilčasti hrošči. Kar se tiče praktične izvedbe zimskega škropljenja ni priporočljivo, ker moramo vzeti v zimskem Casu preveč močne raztopine. Zmesi pod 15 do 20 odstotkov so brez pravega učinka in povzročajo le zažiganje dreves. Najboljši čas za škropljenje je nekaj dni prcd odgonom popkov meseca aprila. Tedaj je splošna rast v porodu in zadenemo škodljivce najhujše. V tem Casu zadostuje 2 do 3 procentna raztopina, a škropljenje mora biti temeljito. Drevesa je treba s tckočino takorekoč umiti. Pri mojih 3000 breskvah sem imel po izjavi sosedov izreden uspeh in sem porabil komaj eno desetinko karbolineja, kakor bi ga bil sicer, ako bi škropil pozimi. Nismo poznali nobene bolezni zavijanja peres, nobenih uši in kar je bilo glavno, zdravo in krasno sadje, kar je pomenilo velikanski dvig v ccni v primeri s sadjern, kojega drevesa niso bila škropljena. Sadje od nenegovanih in neškropljenih drevcs smo prodali po 5 Din kg. čkropljenih po 15 do 20 Din 1 kg. Kar sem beležil o breskvi, velja tudi za jablan, slivo itd. Zelo važno je drugo škropljenje sadnega drevja takoj po ocvetenju z enoproccntno bakreno-vitrijolno-apneno — brozgo, kateri je primešane dva promile »urania zelene barve«. Nadaljnja škropljenja se naj opustijo, da ne trpi sadje na zunanjosti. Slcdnjič bi še posebno povdaril to, da je treba pri spomladnem škropljenju sadonosnika ali vinograda dobro poškropiti deblo od tal, da tekočina kar teče, ker mrčes potem ne bo lazil po deblu, katero mu smrdi. Razni sadni škodljivci iinajo zelo dobro razvit voh, ne prcnašajo vonja po karbolu in ne napadajo z njim poškropljenih rastlin. Priporočljivo je tudi poškropiti s karbolijevo rastopino tla, kjer gojimo murke, zelje itd., ker takih tal se ogiblje mrčes. Franjo Rudl, Štajerska sadjarska zadruga. Nekaj o drevesni škropilnici. Polcg ¦materijala za škropljenje je potrebna tudi primerna škropilnica. Škropilnica. kakršno uporabljamo v vinogradu, se pri drevju le s težavo rabi. Kajti visoka drevesa moramo poškropiti z njo le, Pe stojimo na lcstvi. To je vsekakor težavjio in zarmidno. Za to pripravne žkropilnice so tipa Ilolder ali zračne škropilnice. Izdelane so iz močne pločevine bakra. Vse škropilnice dosedaj je bilo tieba neprestano goniti, če smo hoteli škropiti. Pri tej to odpade. Tekočina se vlije skozi sito v škropilriico, pumpa tako dolgo, dokler manometer ne kaže pet atmosfer. Deluje potem neprestano do takrat, dokler je kaj tekočine v njej. Kazalec na manometru pade na nič. Dobijo se te škropilnice z vsebino 12 do 16 litrov. Da nam je omogočeno škropljenje tudi višjih dreves, se pritrdijo 2 metra dolge bambusove cevi s finimi razpršilniki. Ravno razpršilnik veliko vpliva na to, ali porabimo vee ali manj materijala. Povprečno se rabi za eno drevo 10 litrov in se škropi 10 minut. Povprečni stroški za škropljenje enega drevesa znašajo 12 Din. Po škropljenju škropilnice temeljito umijemo ter spravimo na primeren prostor, da nam je nepoklicani gostje ne pokvarijo. Ceiie m sciinsšta poroClio. Mariboiski trg. Xa mariborski trg v soboto dne 15. febiuarja so pripeljali špeharji na 69 vozeh 224 zaklanih svinj. Svinjsko nieso je bilo po 15 do 22 Din, špeh p;i po 18 do 21 Din. Kmetje so pripeljali 18 voz sena po 75 do 100 Din, 8 voz otave po Oin 90 do 100 in 12 voz slame po Din 70 do 75. Krompir je bil po 1 do 1.50, eebula 3 do 3.50, zeljna glava 1 do 6 Din. Pšenica 2.25 do 2.50, jetmen 1.50 do 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2.25 do 2.50, ajda 1.50 do 2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50 fižol 3 do 3.50 Din. Kokoš 30 do 60, par piščancev 55 do 100, gos 80 do 110, puran 80 do 140, domači zajec 10 do 40 Din. Česen 16, kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4 do 8. suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 3 do 3.50, smetana 12, surovo maslo 40 do 48, jajca 0.85 do 1.25, med 16 do 20 Din. Bfariborskl svinjskl sejm. Na mariborski vinjski sejm dne 14. februarja tega leta je 'iilo pripeljanih 99 svinj od katerih je bilo prodanih 62 komadov. Cene so bile sledeče: prašiči 7 do 9 tednov stari od Din 300 do 350: 3 do 4 mesece stari od Din 380 do 450; 5 do 7 mesecev stari od Din 480 do 550; 8 do 10 mesecev stari od Din 650 do 850; 1 leto stari 1000 rto 1200. 1 kg žive teže so prodajali od Din 10 do 12.50, 1 kg mrtve teže pa od Din 17 do 18.