List 44. Tečaj Izhajajo vsako sredo po celi polí. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Gospodarske stvari. Kaj sem veselega videl na Krasu? Latinski pregovor, da kapljica sčasoma tudi v kamen luknjo naredi, je resničen; zato ni mi očitati, da se tako rad o pogozdovanji Krasa sucem, in to s toliko večim veseljem, ker sem nedavno z lastnimi očmí videl, da se ne govori in tudi ne piše zastonj o tej reči. Pred šestdesetimi leti, ko sem po skopenski gmajni jančke pasel, je razun treh hrastov v stajah samo sèm ter tjè kak vsajen oreh, brest ali topol videti bil ; vse drugo je bilo golo. Kako drugače je pa sedaj! Grlog, hrastici, bresti in drugo lesovje že dobro zakriva belo skalovje. Ta napredek je razumne Skopenčane do tega napeljal, da so en del gmajne blizo 15 oralov čisto opustili, da pod kaznijo nihče ni smel ondi pasti, in glejte, kako čvrsto mnogovrstno lesovje zdaj odganja! Letos so je-senove in hrastove mladike do čevlja, brestove do dveh čevljev, topolové tudi še više odgnale, da bode v malo letih gošča brez vsega druzega zasajanja. Ko pa vrhovi lesá gobcu odrastejo, se bode smela pasti govedina in bravina v.njej brez vse škode. V senci bode lepše trava rastla, paseča se živina bo zraven trave tudi perja postranskih vej imela za krmo, in manj vročine trpela. Ko to nastane, bode soseski mogoče, sopet kakih 15, tudi še več oralov gmajne za popolnoma pogozdenje odločiti, in dokler les ne odraste, v njej se zdržati paše. Sčasoma bode cela gmajna z lesovjem zaraščena, pametnim sosedom veliko več paše kot po njej v golem stanu, tudi lesa za kurjavo in za prodaj prinašala, hude piše burje in drugih vetrov krotila, tudi vodonosne oblake močnejše na-se vlekla. Vsi nasledniki pa bodo za to umno gospodarstvo hvaležni, ker oni bodo vživali sad bistre glave svojih prednikov. Želeti je, da bi se Krašovci sploh sadje- in mur-boreje čvrsto poprijeli, ker je gotovo, da sadno drevje in murba na Krasu rada raste in tudi posebno dobro, prijetno in visokocenjeno sadje donaša , ki se v Trstu lahko v denar spravi; murbovo perje pa daje živež sviloprejkam ; kdor se s svilorejo neče pečati, dobi včasi lepe denarce za perje od Lahov, ki je iščejo. Vrh tega daje v jeseni osmukano listje posebno okusno in tečno krmo za govedino, bravino in tudi prešiče, in to utegne o pomanjkanji klaje gospodarja iz zadrege rešiti. Videl sem tudi, da ste Skopenčanje namenili po vrhu ležeče kamenje potrebiti. Izpeljite to saj vsako leto nekoliko, in svesti ste si'lahko, da se bojo vaši pašniki v kratkem močno zboljšali. Nad pol vec ovác in goved vam bode mogoče rediti, kot dozdaj. Koliko pomno-ženje dohodkov! koliko več mazila za njive! Pa tudi umnega in nadepolnega vedenja dutov-ske županije ne smem prezreti v oziru na drevorejo. Ona si je vtvorila vrt, v kterem seje seme gozdnih in sadnih dreves , z namenom, da jih sčasoma po gmajni in drugod presadi. Želeti bi bilo, da bi se pri teh delih zlasti šolska mladina rabila, da se vadi tega opravila, da se ji ljubezen do drevoreje vkoreniči, kar jej utegne kasneje močno koristiti in ves Kras preobraziti. Dr. J. Orel. (Konec.) Topol tudi ni priporočila vreden za Kras; mar bi se tudi jelša priporočala, ki ima skor enake lastnosti s topolom. Umni Kraševec dobro vé, kje da topol rad raste na Krasu. Breza belkasta ,,Betula alba" je tudi le z malo izjemki za, Kras, zakaj ona ljubi redivno ilovno-pe-skasto, soldanovo in brodnikovo zemljo; ona na imenovani zemljovini zeló gosto požene, posebno pa po ka-kem izsekanem gozdu, tako, da jo gozdnar plevel imenuje. Posebno dobra bi bila za krilo golemu Krasu, ako bi ji zemlja bila pristojna; škoda, da je je na Krasu tako malo za-njo. Lipa — drevo slovansko — tudi po Krasu raste; večidel pa so staje za ovce iz nje zasajene in sicer iz letne lipe „Tilia pauciflora, T. europaea"; v 100 do 150 letih dovrší v dobrih, vlažnih in lahkih ap-nénih tléh visokost od 80 do 100', debelost celó 6 do 9' (na Krasu pa ne, zarad škrpelinastega svetá) ; za kurjavo je proti bukovini kakor 71:100 vredna. Nje korist zarad cvetja je obče znana; les njen rabijo večidel podobarji, ostružnikarji, strugarji itd. tudi iz ličja njenega se pletejo ogrinjala, šturje, vrvi itd. Raste do 700 in tudi 800 let; mrčes ne mara za-njo, ona raste, čeravno je v sredi na široko votla, vendar naprej ; iz štora prav pridno mladike goste in dolge poganja; zavoljo tega se po Krasu vedno po malem nahaja; ker dober frodelj daje, se ji vse mladike proti odsekajo ali porežejo. Češnja navadna, „Prunus avium, Cerasus dulcis." To drevo je obče znano in po Krasu zeló razširjeno, pa večidel v požlahnjenem stanu, ter spešno raste in dosti sadů prinaša skor vsako leto ; tudi v Tominčevem drevoredu je je mnogo videti; še precej lepa drevesa se nahajajo, pa veliko lepša bi mogla biti, ako bi jim neusmiljene roké vsako leto o zrelosti sadů ne polomile vejic. Oreh in češplja v puščobi nečeta rasti, čeravno v kamnitih tléh rada rasteta, pa naj raji ondi, kodar se kaka gnojna maščoba po korenikah razliva ; — oreh posebno pod kako cesto ali potjo, ali v kakem borjaču (dvorišču); le to je orehova lastnost, če blizo gnoja raste, se njegov sad večidel piškav nahaja ; — češplja 356 pa ravno nasproti ima rada gnoj, in na takih tleh, kot kokošja jajca debel sad obrodi. Za pustobne kraške obrazu potakajo, ko pri raki svojih ljubih starišev stoji? otroci pa na- Stariši polagaj svoj roke v zibel pašnike pa ništa oreh in češplja, zakaj vedno pri tléh vadno položijo svoje starše v rako ostajata in rumeni mah se jima po deblu in vejicah na-bira; iz češplje pa napustobnem svetu celó trn postane. ailanthus" ne vemo še, kaj da Zibel in raka — pri obeh up am Joe j tu in tam Da se Božj e drevo ali giblj v srcu starišev. sladko upan je > upanje se jim smehlj yy bo na Krasu storilo, ker se je komaj saditi začelo y tedaj nasproti, kadar pri zibeli svojega ljubceka stojij z njim mi slij skoz čakajmo , da zvemo , menu prileže. kako da se našemu svetu in vre- svetu storiti, srečo L JLiL KJ \J X. L. V^VV^JV^C* 1J U UVjU AJk Ck O L J I J VJ « Là ivljenje potovati, sveto zavezo na ) y j, uiucAc« sicer to zavezo raztrga , — jjc* vui ^utuvu ujj<*ju , Mokavnica, po Krasu ,,Mokonca" imenovana, bodo gori v nebesih se zopet in na vecno zavezali. izveličanje doseći pa oni gotovo upaj Smrt da y ,Pirus aria, sorbusaria" se že od daleč izmed vseh In to sladko upanj -~----- ? -- — _ ------— —~ —----~ —j~ . drugih dreves lahko spozná, ker je njeno listje spodej sidro, rešivna zvezda belo. Po Krasu se tega drevja celó malo nahaja, zakaj ...... po škrpelinastem svetu ne more na kviško , ostane tudi pri raki nam vsem tolažba f Zibel in raka Po božne želj misli grm, čeravno rad tudi samotno raste, pa tirja bolj vlažna proti nebesom y ko tla njen les je za marsikako rabo nekdaj pri obeh tudi molim utljeji se vzdigajo iz src starišev beli svojega ljubčeka stojijo pri ti«, AAJ VU jv -- ——----~ J xx w «--J ~ vega sadu celó moko mleli, tudi še dandanes se to godi; gozdnar ga pa prav malo obrajta, tudi Krasu ni pristojen. so z njego- sreče in blagoslova prosijo z nebes za svojega otroka mu 1 • v • licanj Tudi pri raki molimo: molimo za umrlega, prosimo milostljive sodbe, nebeškega in veenega miru, zve- 5 prosimo sami sebi modrosti za Řešeljike nikakor ne priporočajte ; vsak Kra- srečne smrti Uenj m ševec bi se takemu priporočilu smejal, zakaj on dobro njo in nje koristi pozná; za iglice pri jarmih jo tudi člověka! Oh mnogokrat Zibel in raka — vedno bodeta obedve ohranjevali rabi, kadar ni drenovine pri rokah, "ili iootc , VO ftVUiaj £řV/VA WJJ VA i. je kolikaj na poti, jo iztrebi. Tudi v gozdnarstvu je obedve ste zibeli malo poznana in najucenejši gozdnarji današnjega dné zibel za kjer mu raste , ce komaj pedenj druga od drug ste si blizo, mnogokrat ! — Pa blizo ali daleč j ena zibel za t u kakor Grabner ne omenjajo ) Liebich, Massaloup y Ratzeburg itd., (Kon. prih.) Je ži vljenj e (Ljudevit Vurkert.) drug > P Pesnik. Misli na dan vseh vernih dus. Zibel in raka. Mater z njenim otrokom vred so pokopali in du- hoven je o tej žalostni dogodbi nazočim tako-le nauka-polno govoril: i) življenji je mnogo počivališč in kdo Eqo ne poje pri zná med njimi dvoje najimenitnejših ? vhodnih vratih v življenje, drugo pa na pragu iz življenja. Različen, skoraj nasproten se kaže obeh namen in vendar-le ste si zeló v žlahti. Iz desek je zibel izdelana, pa ravno tako tudi raka. logu je stalo drevo, iz kterega so deske iz- žagane ; čvrsto , vejato in zeleno je molelo proti nebu, in že takrat je v njega senci pocival truden popotnik; zadnjič so drevo podrli, deblo razžagali in v tihi delav- nišnici obdělali ; zibel morebiti in rako zajedno so dale njegove deske. Zibel in raka — obedve tedaj ste kje-kedaj čvrsto rastli kot drevo, na čegar vejicah so pti- čice igrale in prepevale; obedve ste kjekedaj o zmlad-letku ozelenjevale in o jeseni obledéle ; obedve je pose- kala sekira ali ju je podrla nevihta! In v obeh spava člověk. V obeh je mir in pokoj. A^ , KAOi IU OU JUJ. UiVI ÛÎ3UU V OCvlVv Y -I- O uUv U.1 J-iV, HAJ. Vy O.AJ Kako brezskrbno leží nježen dojenček v zibeli ! čuditi se mora člověk umetnosti in naravi. Po navadi, ajimenitneje stvari Tiha noč je razprostila e nad zemljo svoja krila y Luna tam na neb' veslja. Vsa v pokoji je narava. Trudapoini člověk spava, Božje krije varstvo ga. Pesnika srce čuje y Se veselo zdaj raduje, Tiha noc mu mir deli ; Duh njegov se prosto giblje harmonijah sladkih ziblje y y rajske sanje zatopí Cim e r m a n Národno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke (Dalje.) Kdor Berolin obišče, ne smé opustiti še Pot dam a m S XX V/^X^V^, XX ^ K,xxx^ - r--~---- s oui-a. Nečem ti, dragi čitatelj y isovati tega kraja že radi omenjenega vzroka po 7 rečem da tu so prekrasne vsakovrstne umetne naprave Nobena težava ga ne tare. Cisto in jasno se mu nebo že potnikom lastni, da se naj pre] življenja smehljá. — Jeli morebiti druga z rako? Tudi ogledajo, sem tudi jaz tekel od kip do kip y od vo v njej spava člověk. In tudi tukaj ne zade va člověka dometa do vodometa k znamenitostim enega grada do nobena nadloga, nobena posvetna težava. Res Je tukaj je vse drugačno spanje mimo unega v zibeli vendar-le je tudi spanje y > da pa drugega, posebno pa, ko pročitam napis mislé. da tu V Zibel in raka nas tje položij o. v nobeno ne gremo sami. Drugi Revni in slabi smo še bili. ko „sans souci", se zivi „sans souci," to je, židane volje brez srčne žali in skrbi. Vendar ko se solnce že globoko se spomnim, da je poldne že davno minulo, nagne akoravno še ni zvonilo, in koj prišla neka skrb JLLC40 ijv> p U 1 V ^ XI VJ* - JuVV V Ili 114 Oiaui OlllVJ OVJ Will y i*. VJ aiWlUíVllW OV; All ZJ y VJ L11.±VJ y IU 1VVJ I^IAUXU; J XA^A^w - ^^ * smo materi na krilu posedali; od matere smo dobivali, Se enkrat torej potujem na lepo teraso čez ,,oranžeri-o a cesar smo potřebovali, tudi mir in pokoj ; mati so nas oni palači y ki ima ta lep iz svojega krila in iz svojih rok ljubeznjivo in rahlo Še enkrat pročitam in premislim napis „sans souci", da y ker poprej sem zno polagali v zibel. Drveni in bledi in onemogli in tranj znamenitosti občudoval. Pa zastonj iščem pravega negibljivi bomo mrtvi, in tudi drugi bodo nas položili pomena ni mi bilo v rako, ker si sami ne bomo mogli pomagati. Zibel in raka morebiti zato, ker je francozki na već „sans souci"; napis mi je légal, nemškem kraj y pri obeh se j oče poznal solz, ki jih oče in mati veselja točita, Kdo ne bi kakor nemški lažejo po krajih slovenskih. Videl sem ko zibel v S gledata, v kteri ljubček njunih src sladko spava? to raste uc za že meseca avgusta lepo zrelo grozdj In kdo ne pozná solz, ki se dobrému otroku žalosti kralj zobè y . Pa toraj najd v Potzdam po Žejen kakor pivka se podam v nekak „biertunel 35Ï Tù je sedelo precej nadutih možakov okoli dolge mize; ko bereva na obrazih vseh Novomesčank: ali je to mo- vsak imel posodo pred sabo 7 kteri skoro ne vem goče > ali prav slišimo , ali se more tako plesati ali J° imena, ki jo objemlj eno drži z oběma rokama in strmo bomo do konca speljale? itd. Pri drugih kolonah je gleda v peňasto "tekočino. Na prvi hip mislim, da to so kemikarji, ker le v par novomeških plesavcev v frakih svoje čete po nem-kemiških kabinetih sem videl tako ški v plesavsko kolo poganjal, začuvši pa glasno slo- cilindrijsko" posodo ; pa ko začnejo ti čudoviti kemi- vensko komando g. Drašlarja, so tudi oni začeli po do-karii te velikanske cilindre z obema rokama / n « w • 1 1 . • rocni- mace gospé in gospodičine nasproti in prve naprej !" itd. široko odprtim ustom po- Bil je eden najsjajnejih balov novomeških prvikrat po- kov nima ta posoda vzdigovati, brž vem, kaj to pomeni. Točaj me praša, ali polnama narođen le „Kola" Želim „gross uuci „i^i^xxx j i^v^ axai* y ô^w uauumcomu V veliki žeji „gross"! in brž mi pritira takošen brezroč- vsakdo Sokolcem pritrditi oder kl ein UillVlll« JL VVMJ JJ-IV MIJLX ^/V/1U Ct U_1 C4 UUl VU^U^ 1C ICI» JG O Kj JJLI d Lij l±Ck l KJ y (bier) ; rečem mu v svoji pa gotovo nadomestilo v prihodnji čitavnici. V se manjkalo, kar se bo To mora 77 nat „žehtar" da 7 da se skoro prestrašim; ako bi ne bil videí onih možakov, kako se ta stvar rabi 7 bog slednji ? juauiLiULU ^iibiuibi , ua » da niso začeli pogovora: so si bili v većini „dober večer, do-gospo- me ne bil bi vedel, kam ž njo. Al taka „exempla trahunt" ; 3 dičina, bi hôben's ihnen bos diese draj Tôg unterhôl-ten?" in v to mer naprej, ampak da so se razgovarjali spomnim se tudi one prekrasne pesmi, ktero sem v s svojimi lepoticami izključivno slovenski brez mešanice Trstu in na Reki tolikokrat, m se ve da zmirom bolj in da so na nemška vprašanja po domače odgovarjali prijetno slišal, namreč : „pověra canna", vzdignem tedaj čeravno si je marsiktera mislila, da ni to morebiti pre- od početka; ta šehtar in srknem na prvi hip, da me solze polijejo, več galantno, in hvala veliki žeji, da sem se na prvi hip dobro ,,na- Se da bilo je to kmali so pa začele tudi one vse po domače odgovarjati zaj držal", ker vclrugič ni bilo mogoče, se tega žlaht- vidé, da med slovenskim jezikom in „kranjsko špraho 7 u nega soka lotiti. Da, ljubi čitatelj, ako takošen „berliner ni ravno tak razloček , kot pa med turškim in špan-welssbier" piti doboš, poprosi poprej tovarša, da te skim. To rečem odkritosrčno, da vse naše slovnice in brž za nos prime, kadar odnagneš, da si ga ne odre- slovniki, nakopičeni pri Giontinitu, ne zdajo toliko l IlUO I/JLIJJLIW, vitiiM^iiv« J «v VXAAV/ UMlVU^iVVUl VIIVUKIUIIU , AJ ^ £J VA C*J V/ IVUttUj kakor si ga je oni Hrvat, ki se je v naglosti kakor en sam pošten eksemplar tistih živih besednja- zeš ^iVO y IYC4IVU1 hJ X hrena nažvapil vidé da ga gospoda k mesu rabi. kov, ki so vezani v — rdečem platnu. Na ïh UČtZ- V Ćipil y Yiutí j UW ^Uí ^wujjvvitv AX i-uvwu. jl M/Ml« XX \J f y UI tJKJ V Ks SLACK LI i. V --^îatUU» lia S V OJ ft M Za Slovena se pri Potzdam-u poleg kraljevih gra- sva s prijatlom slišala dva godca novomeške bande usesa dov, vrtov in v obče krasnih umetnih naprav še nekaj sta se takole pogovarjala: ,, y^o h ^ znamenitega nahaja in to je, ruska kolonija Aleksandrovka. ti Sokolci so ti vsi zapriseženi; če ga Ta me je jako zanimivala, ker akoravno sem osem let in šraifaš", ne spraviš iz njega drug ki Veš kaj reče prvi Ta me je jako zanimivala , aï.'WA w t JJV wvaaa VWVlli AV/U 1U O L CAJ ICiO , JLI Xj SJfJXCtVIO XU AJJ C* U1 U^V OJLVy V UUJiVV gimnazijske klopi glodal, vendar nisem nič o nji niti besede; ti imajo nek kaso, kamor mora vsak za vsako __* l! \r olr An hrnrwno^ C 7Q rlnoo vnmnm n nnl Iri ta PintiArtATTAiii lrnnAvi nln Anlî ((___ ker akoravno sem osem let še tako „vintaš v • n v s raj ta s ne spraviš iz njega druge kot slovenske citai niti slišal. Kakor „brumna" slovenska duša romam naprej k kolonijski pravoslavni cerkvi, ktera je nad Ko- „Veš kaj — mu odgovori pajdaš neslovensko besedo, ki jo spregovori, kazen plaćati. meni pa to-le prav lonijo na lepem hribu. Cerkvica je prav okusno v gr- dopade ; to bi mogli tudi mi vpeljati, in kmali bi znali." ško - ruskem slogu zidana, in blizo nje je hiša po- Kako so se Sokolci ne le hčerkam, temuč tudi oče- pova Svojo radovednost 0 teh ruskih prebivavcih sem tom Novomeščanom priljubili, povem med drugimi mislil najlože utešiti, ako kpopugrem, češ, da me bo v ta-le slučaj: V torek zjutraj pri odhodu, ko jih je ve-vsem najbolj podučil in razjasni!, pa že tù je bila ne- lika množica z mestno muziko tri četrti ure dalječ do zgoda : mlada ženkica mi pove, da pop stanuje v Bero- Ločne spremila, smo viděli v sredini Sokolove čete linu. Grem tedaj v ves ali kolonijo in ogledujem hišo strašno debelega Novomešcana korakati na vsaki strani hišo. Teh je 11 : zavolj krasnih vrtov, polnih sadja za > ^ in zelenjadi, so vendar druga od druge precej oddal jene Sokola pod pazduho. Tako je revež sopihal ; da ga Je in tako je kolonija velika videti. Hiše so vse lesene, ta- uvuv« ko imenovane „blockháuser" pa prav čedne in prijetne, Pri odhodu je pa rekel : pot kar scurkoma obiival. Ta meščan se je neki branil od konca Sokolcev in dva so mu skoraj s silo vrinili. fanta ji.u îiiitîiiu vaut; „ uiuv;jtvi±c*u.o^A j.*«» fjxcx y j.ia jjx ij o me, iu vjuuuuu jo p« icttci. „laut a, jez vaji ne pustim; ce ker dala jih je vse vlada zgraditi. Tudi tù so me na- že ne gré drugač, bom pa z vama v četi marširal, tako pisi kakor v Berolinu zanimovali, ker na vsaki hiši je UUlgU , ua 00 líc* v kj u oauuavaia , \j\j m vvy stanovnikovo ime in njegov karakter zapisan po ruski niku všeč, naj me pa po vojaški kaznuje. dolgo da se na voz skobacata : če ni to vašemu stot- Do Ločne sega tudi moj avtentični popis, ker tudi mi dva s prijatlom sva se tam poslovila, če tudi nama ruskimi pismeni je ime pravilno pisano v končeni slovki je bilo pozneje žal. Kako se jim je dalje godilo, povem na-ov ali-ev (ruski obi ali est) pa z latinico v nem- kar sem slišal in poleg tudi nemški s slavnoznano nemško ortografijo pri slovenskih, da rečem posebno pri ruskih imenih. ~ 7 relata refero. Neutrudljivi trgovec škem přepisu se ta slovka pretvori v off ali eff. Pa naj gosp bi to že bilo, saj pišejo tako ruska imena tudi Angleži, spremljeval, je to-le povedal : Crnič, ki jih je iz Krškega prjpeljal in zdaj sopet Sentjerneji slovesen Francozi, Italijani in drugi, ker tako se ime izgovarja ; obed pri gromu možnarjev s slavoloki in živioklici ? pri etimologija tukaj ni njihova briga ; da pa Slovenci to obedu prijaha pot iz Kostanjevice s pismenim povabi- pisavo opičarijo, je vendar smesno, kakor je na pr. oni lom , da jih že vsa kostanjevška gospoda komaj priča- gospod lepo iz nemškega prepisaval, od kterega so bili kuje, ter jih na južino vabi. Ko so v Kostanjevici vsi zadnji članki občne naše zgodovine. Xárodng stvari. (Dal. prih.) židane volje, dobijo štefeto, da so na Krškem vsi mož- nabasani, slavolok pri Savi postavljen in daje od jutra v veliki gali. Dospěli narji vsa mestna straža že so Se godil En teden na Dolenskem. Spisal Valentin Zarnik. (Dalje in konec.) čudo kakor pri „besedi pa tjè V se zvečer proti šestim. Tù pa rečem v svojem imenu in v imenu prijat- lovem in če dostavim, v imenu Sokolcev, tudi ne bodo zaměřili: Slava Vam Novomeščanom in v obče vsem je tù Doiencem! „Kolikor kapljic, toliko leť, Bog trati do- na sveť živeť!" Pokazali ste pri tej priliki vam daj še en- - - — - «w^vi. J^iA jjVVUVUA uu J V/ KU. UW U L UW1 UV" JUL C* O Y VJ U £J L Y w U • JL KJ IV C% U CA L L ^VJ ^ ^v Misli si, dragi bravec, da so pri kadrili kar vse krat ponavljam — da Novomesto ni zadnje med mesti da zaničevani plesavke omolknile prav po besedah latinskega pesnika Slovenije , kakor se v sv. pismu bere „obstupuere omneš, intentaequae ora tenebant!" Začel Betlehem ni bil zadnji med mesti Judeje. Najveća slava je namreč vrli Sokol gosp. Drašlar svoji koloni vse po pa gré možém, ki so to sprožili, vredili in uravnali, in slovenski napovedovati. Smehljala sva se s prijatlom, to: na čelu gosp. državnemu odvetniku Ravnikarju in t 358 Keršiču med uradniki, gosp. Crnicu, Ricoli-tu in Gre- do 15. leta sredi mesta s trobojno zastavo na čelu, ker goricu pa med meščani. igrali so se Sokolce. Ravno je njihov Mandič zavpil: Tišti mož pa, ki je Sokole in kolero v eno mavho „Sokol stopaj!" ko sva se midva čez Savo nazaj proti izbasal, je za me velik dobiček, ker modrost njegovega Hrvaškemu odpeljala. ženijalnega izreka me je tako omamila za zdajle na slovó samo te-le besedice da mu morem A v • reci Ti Tako je te dolenske „storije" konec. Zdrav ostani si go- dragi bravec, da se sopet vidiva, ako Bog dá » tovo novomešk Salomon! Prosim Te, zapisi vse svoje daljevanji „Originalov iz domaćega življenja. (i , pri na modre izreke ali „špruhelce" (škoda bi bilo za-nje, ako bi se pogubili) in jez Ti tu javno obljubim ) da jih na svoje stroške na svitlo dam in jim predgovor in zagovor napišem. Da bi jih pa mogel tudi vès učeni svet Evrope in Amerike občudovati, bom jih přestavil v la- jaci! Citai Dopisi. I Dunaja. (Ponudba o preseljevanjiDragi ro )) Dicta et verba Salomonis sem večkrat v „Novicah" in v drugih Časo pisih, da mnogi Slovenci nameravajo preseliti se v Ame tinski jezik pod naslovom: Rudolfsworthensis, edidit Valentinus Kravjodolinensis." riko in ondi iskati si nove domovine/Ker se jaz pecam Vsemu slovenskemu občinstvu je znano, da na ame- z opravilstvom (agencijo) za preseljevanje v vse kraja rikanskem otoku Hajti stanujejo svobodni zamurci, " * - -- so imeli precej dolgo, počemši od 1849. leta, svojega nega cara Faustin-a, kteri se je znal kakor sèm ter tjè ki v cr- Amerike in Rusije, razglašam Vam nektere crtice, po kterih naj se ravná vsak, kogar je resna volja zapustiti naši SVOJ dom. Po mojih mislih vam najbolj hribovci samo podkrižati, ker se brati in pisati se v Kanado, ktera je angležka vlastnina kaže, preseliti v nikdar ni učil. ^ AM OU y n u> u M U V y JLV IVI Cit JU C4 JJ £ i ^ £j Ck V 1 Ci O IU1UC4 j 3» 11 pâ V vsem je kot opica hotel cesarja Na- novo Brazilijo. V" obe te deželi pelje pot po suhem Ham poleona I. posnemati in tako je tudi imenoval 12 crnih do Hamburga, in od tod po morji naprej maršalov, ki pa so bili zmiraj vsi bosi in razoglavi. burgu je posebna uradnija po imenu ,,Allgemeines Bu Slišal je Faustin tudi neki zvoniti, da je v Parizu slavna reau fur Àuswanderer von Donati et Comp.", kjer se akademija, ktero je kardinal Richelieu vstrojil s pravi- oglašajo selivci za pomorsko vožnjo. Omenjeno društvo lom, da mora vedno 40 akademikov biti, ktere zarad je izvrstno uredjeno, jako bogato in ima v svoji vlast-tega francozki narod šaljivo 40 neumrjočih imenuje. Po nini 19 velikih ladij namenjenih za preselnike , kterih tem izgledu dekretuje Faustin tudi za Hajti akademijo je v poslednjih 16 letih 30Ó tisoč prepeljalo v Ameriko. od Hamburga naprej za odraščene ljudi, čez 45 let stare, j štirideseterih. To je bilo lahko so, iskali dolgo in nazadnje najdli 39 crnih mož, * znali enmalo več ko hruške peč', to se pravi, brati, kje jihvzeti? Iskali Prav skrbno in pošteno s potniki ravná; vožnja ki kteri celó pisati. Ali štiridesetega ni bilo so ne-vsi ukazi veljá 56 pruskih tolarjev, od 10. do 45. leta 30 tolar- jev a^u ^iv, ííh iu aai. wnu, voi uaa^i v, za otroke pa od 1. do 10. leta le 15 tolarjev. ^ in dekreti ga niso izdekretovati mogli ; vès trud je bil tem je plačana tudi vsa hrana (živež) in postrežba za zastonj. Vsled tega se črno veličanstvo strasno razsrdi vès čas pota okoli 30 dni. in odpravi poslanstvo v Evropo s poročilom da naj zemljišča, imenovano društvo Kar se tiče nakupovanja rado preskrbi, karkoli je iščejo in iščejo po vseh kotih med belimi možmi in naj potrebno. — Naselišče (kolonija) ,,L)ona Frančišča" tik tistega, ki bo najbolj moder in učen, saboj pripeljejo «4Uwv&», «x ----... , morja je prav zdrav kraj, in za poljedelce posebno pri- ki bo 40. mesto dopolnil in bo tudi tajnik akademije, pravno, ondi je plodovita zemlja prav po ceni; krepki Od tistihmal je že 7 let preteklo, črnega cara Faustina in pridni delavci dobijo dober zaslužek. Novim nasel so spodili, ki je kmali potem umrl, republika je nastala, kteri prvosednik je zamurec Jeffrard ) se zmiraj niso najdli. nikom zagotovljena je za 4 dni po prihodu brezplacna al 40. akademika hrana in za nekaj časa prosto stanovanje, iščečim pa Pruski oral naši domovini velika zguba žugati Ravno zavoljo tega pa utegne delà društvo oskrbi dobro službo in delà. ako namreč za na- šega novomeškega Salomona zvejo, in nam ga ponoči hajtijansko poslanstvo, ako ne iz postelje ukrade. hotel dobrovoljno iti (po naše okoli pol orala) neobdelane zemlje plačuje se gold. 12 grošev, ako se namreč koj plača po 3 gold. grošev pa, ako se izplača v letih. sprejemlje kmete z rodbino ali brez rodbine Drugi dan v sredo zvečer bila sva s prijatlom v so zdravi in močni. Tudi jemlje rokodelce. 7 , po Društvo da samo Mokronogu. tem trgu se ne dá na nobeno stran nič povedati. Drugo jutro zlezeva tedaj brž na voz in angleškem posestvu „Canada" imenovanem ome- nim hajd v S ko cj an fajmoštru gosp. Kunstl-nu toliko, da je stirikrat veči od Avstrije, in juaju v m í\ v uj ci u 1A. lajLuuoti u guo^;« ivuuoti'uii ^ k]6T uuu^JLauv^ xjujluiju jciuuiaj o^ului vaux y v oc» ui uga ou jJiiua" sva se dva dni prav izvrstno imela. Marsikter kót Šlo- kuje naselnikov. Država se prosto vlada; vreme je obdelane zemlje komaj sedmi del vsa druga V se đa priča Je V ze premedla na moža s takim pravim skoraj ugodnejše ko pri nas ter ima 300 lepih in samo venije sva humorom še nisva nikjer naletela. O šalah gosp. faj- 60 deževnih ali snežnih dni v letu. Nahajajo se tù vsa-moštrovih bi bil slavni nemški kritik Borne rekel: kovrstne rude, jako bogati gozdi, neprecenljiv je ribji 77 Jede Bemerkung prav beissend und treffend." Pripo- lov. Potrebujejo pa ondi vsakovrstnih delavcev, ktere vedoval nama je med družim storijo „Pulha in Rago- tudi prav dobro plačujejo. Posebno radi prejemajo fante q\q(C Itt n Ir rv %in rt tiry /í n v* r\ 4*r\ v\ i /% K i 1 <1 Iv 1-r ^ •! ^ V* * 1 m /I 1 /\ ^ a X/\m 1 Pv 1 n /\ ami /\ m /I a mi /\ X n 7 kako razuzdan potepuh je bil in kako je bila in dekleta čez 15 let stare, potem tesarje, zidarje } čev kako se žena njegova Ragomela brumna tercjalka; storija veselo začela in kako je nazadnje žalostěn konec vzela. Ako bom imel časa in volje, jo enkrat v ,.No- ljarje in kovače. Najugodnejši čas za preselitev je spo mlad 7 da pridejo naselniki ravno na poletno delo ali da si kako vicah" priobčim; tudi napitnica, s ktero so dokazali, posestvo najemó ali kupijo. Vlada naselnikom sama da sv. Jernej je pravi patron vseh Slovencev, nama je prodaja zemljo in jučer v zgornji Kanadi njivo po 20 nepozabljiva. grošev, v spodnji Kanadi pa po 7 grošev; davka se petek sva bila na Raki. Na pokopališču so letos plačuje po 3 krajcarje od njive zakopali fajmoštra g. Mat. Pfeiferja, ki je 40 let raške preseljevanji v Rusijo, povem vam sledeče : ovčice marljivo pasel, pri tej paši si pa tudi, kakor je Rusija ima v svoji neizmerni veličini povsod še toliko znano lepe krajcarje shranil in ni niti enega seboj na prostega, neobdelanega zemljišča, da naselnik brez truda drug svet vzel, niti enega meni zapustil, akoravno je dobi posestvo v naj em ali v lastnino po prav nizki ceni fc} ) vuvgu inuui iuauuot bil moj stric. Bodi mu zemljica lahka! » soboto popoldne čez teden dan najinega popot- Mnogo naselnikov, vanja sva viděla v Krškem vso možko mladino od 5. je tamo v kratkem času. Naši slovenski rojaci kmec Najprijetnejši pa so južni kraji blizo črnega morja posebno nemškega rodu, obogatilo 359 kega stanu bi se ondi kmali udomaćili in ne bi jim bilo žal, da so v novem domu, ker so v Rusii sose- — -----JV---- —----- — , skine naredbe po slovanski šegi in celó enake našim ventnem času, vsako nedeljo zvečer ob 8. veselica in poprejšnjim županijam, davki pa so čisto majheni. i z €elja. (_Oznanilo in ponavljana prošnja.) 16. oktobra je odbor odlocil: da bodo, razun v ad vaj v vsako Pri meni izveste natancno pogodbe, po kterih se ljalo s pušicami v tarčo do zvečer pa se bode stre 19 novembra bo uravnava preselitev, v kteříkoli del omenjenega svetá. Preobširno bi bilo, da bi jaz tukaj vse natanko igra m tombola; 26. decembra ob 6. uri zvečer velika skup V V • scina iicuuouuu ui uhu, ua ui j«* tu^aj voo uatauavi v kteri se bode po naših pravilih volil uuvj. uuuui razlagal, toraj le prosim, da se oni, ki želijo dober kup in račun od preteklega leta udom naznanil; potem igra odbor in varno preseliti se kamorkoli, pismeno oglasijo pri in tombola. 31. decembra večerná zabava. Temu na- 7 meni. Pripravljen sem, vam vse dobro urediti in vas tako voditi, da ne priđete v škodo. Al stavite mi v svojih pismih natančna vprašanja, da vam bodem mogel tudi natanko odgovoriti. znanilu đodajamo še enkrat sledečo prošnjo: Vsaka čitalnica ima tudi v denarstvenih zadevah Vaš slovenski roják svoje dolžnosti, ki jih spolnovati mora; pričakuje se te- Viktor Raunihar daj i da bodo tudi njeni čč. članovi svoje dolžnosti spol- ) nili in vselej o pravém času svojo letni no čitalnici Iz Zagreba. adresa moja je: „Wien, Stadt, Braunergasse. vestno plačevali. Al žalibog! dosedaj se to še ni zgo- pevsko društvo „Kolo 15. dne t. m. ie imelo hrvaško dilo. Nad 200 (dvesto) gold, ima čitalnica il » A % « « « ^ m « ft ft naša od (i J0 padel predlog, da bi izvanredno skupščino y se „Kolo" združilo z v kteri glasbi- jih vnanjih udov V se terjati nim zavodom, ki je pri nas to, kar pri vas v Ljubljani se toraj in prav lepo opominajo svo- lep denar, ki bi se, ko bi ga imela, dal prav dobro in vspešno obrniti! Prosijo članovi, ki še • V V VS1 cc. filharmoničina družba, za toliko vendar drugačen da svoje dolžnosti niso storili, da to reč brž ko brž po- , da le „d j an- poje hrvaško in ne kultivira samo nemškega elementa kakor ravnajo, ker morajo sami. dobro vedeti vaša filharmoničina družba. Padel je oni predlog zato ker so se mnogi potem to zgodilo, kar rodoljubi bali, da ne bi se s „Kolom* y c ski ristijo ! , ne pa samo „vpisani" udje čitalnicam kaj ko- se je zgodilo z narodno čitaonico y Iz celjske Čitalnice meseca oktobra. Odbor. ko se je združila z dvoranskim društvom , in da ne bi Ptuj 23. okt. 20. oktobru na Čast je čitavnica neki gospod samovoljno s svojo komando vpravo „Kolovo" naša napravila večo besedo, ki jo je obiskalo mnogo počel drezati, kar bi učinilo razpor, nikomur na korist, njenih članov. V daljem nagovoru se je razlagal^pomen Varnejše je , da hodi vsak svojo pot, kakor mu drago, tega za Avstrijo na veke imenitnega dneva. Živahni tej skupščini je bil zraven bivšega tehniškega ravna- slava-klici našemu ustavnému presvitlemu cesarju so doneli po dvorani. Potem se je začela občna zabava. Od kranjsko-štajarske meje 27. oktobra. zicij za častnega člana „Kola" izvoljen. Vem, da Včeraj dopoldan ob 11. se je iz Celja na svojem poto-Vam bode ova novica mila. vanji po štajarski deželi pripeljal tudi v Laški trg (Tiïffer) Iz Gorice 18. okt. — Mestni odbor je poslal pro- novi deželni poglavar baron Mecsery. Bil je na ko- telja g. Lžičařja tudi Vaš izvrstni skladatelj gosp. dr. Benj. Ipavec zavolj društvu posvećenih kompo- za častnega člana „Kola" izvoljen. Vém, da da se v šnjo do c. kr. deželnega glavarstva v Trst# ljudskih in srednjih mestnih šolah vpeljejo prena- mnogo uradnikov, deželnih in duhovnih gospodov,^ _ redbe v narodnem zmislu. Učni jezik naj bode it ali- vseh županov in srenjskih svetovavcev laške okrajine, lodvoru slovesno sprej et od okrajnega predstojnika, od od janski in slovenski, ker to sta deželna jezika ; na ki so bili po okrajnem predstojniku povabljeni 7 da pri- normalki se ima začeti nemščina zopet samo kot pred- dejo dežel. glavarja sprejet Govoril je prav priljudno, z enim županom tudi nekoliko po slovaški, uradnije in met še »ući oo ic V u. iu t. ra&ieuu u u i u, i^a&ur je iu pieu <± ^ v/iiiiu zíu^muuuj. hvu.vííixv ^^ * , w leti bilo. Zato se je mestni odbor že trikrat obrnil do ječe po večem pregledal, potem pa pri gostoljubem in razredu učiti, kakor je to pred vlade, a vsigdar brez vspeha, ker Schmerlingova logika dekanu gosp. Ant. Žužatu južnal. Njegovo mirno ob- vsem jako dopadlo. Nadjamo se, da razume je bila: v Gorici so Talijani in Sloveni «zz ergo mora nasanje je učni jezik nemški biti! Te logike si menda sedanje mini- zahteve sedanjega časa in da čisla ravnopravnost naro- sterstvo ni napisalo na svojo da bode pravična prošnja uslišana. zastavo, tedaj se nadjamo dov, da tedaj ne bo Slovencev čmeril in po slovenskih zadeva napravo realne gimnazije tudi z italijanskim 1 • w • m mm /^V • û -tt m m m m slovenskim učnim jezikom, ima politični program uj uaujaiiiu^ * ; ^^ — w *----- . —— ------- x --- -------- Druga prošnja rodljubih sumljivo pazil, kakor prenapeti njegov sprednik. Iz novouieške okolice. O. R. prvi točki ki jo Novice", da razglašate rodoljubne možé f Prav imate kteri pospe- slovenski, piše naš vrli y> Gospodar" sledeče: „0 priložnosti SlomŠekove Umni slovesnosti ~v Mariboru (25. sept. t. slovenski veljaki o tem in druzih slovenskih zadevah stebri narodnega blagra šujejo poduk mladine v farnih šolah ter tako poma-gajo narodni omiki na noge. Zlasti naj narod pozná so se nekteri tište plemenitnike, ki poznajo svojo nalogo, naj bi bili ki vejo j da so prešli casi 9 pogovori li in politiški program naredili misli razodeli to je t svoje y kako naj bi se slovenske dežele razde- lile, vladale, zastopale itd. Kranjskemu vojvodstvu - pravijo - naj je, tišti kraji, ki so bi se povrnila zemeljnacelota, to bi se mu nazaj dali; tako spadali nekdaj pod Kranjsko > naj na pr. lep del našega Krasa ko so grajščaki samo desetino pobirali in pa tlačane šteli, — ki sprevidijo , da je treba narodu pomagati z izgledom in djavno. Taki gospodje niso ravno redki, toda nočejo trobentati s svojimi zaslugami ; dolžnost je naša, da je priznamo. Naj toraj vvrstimo gospodom brdskému, rakovniškemu in mokriškemu še našega po- (Sežana, Komen, Devin?) in nekteri deli Istre. Dasi- ganškega: gosp. Langerja pl. Podgoró. Kakor ravno je to samo na sebi pravično, bi nam goriškim je krepko govoril na deželnern zboru za poyzdigo ná- Slovencem vendar po volji ne bilo, ako bi se nam ime- rodnega blagostanja na podlagi kmetijstva in vinstva, novani deli Krasa odtrgali, ker bi potem ostali pri- tako podpira tudi domá dušno izobraževanje mladeži v morski Slovenci oslabeli in se ne mogli poitalijanče- farnih šolah svoje okolice. Tako na priliko je on zdatni vanju ustavljati. Na mejah nam je sosebno treba moč- podpornik šoli v Stopičah; pri izpraševanj' .Ie skor nim biti. Sicer pa o teh rečeh morda drugi pot kaj vselej nazoč in obdaruje pridne šolarčeke s knjižicami več."*) Ni brez temelja, kar „Umni Gosp." pravi gledé in denarji. Ravno tako delà tudi v Pre či ni, kjer ima na razmere tukajšne. svilorejo, in šolska Drago bi nam bilo. lukinski grad (Luegg), ondi ima mladina hodi skupno gledat je; tu ima ona lepo pri- Vred. liko ; učiti se sviloreje y čemur jo gospod sam spod 300 bada. v aomaci ian, oeut-mnidiu, uu» jo i«ui ouia > *** » * ustanovljena in pl. gosp. Langer je vso notranjo šolsko pridelajo; sočivj domaći fari, Sent-Mihelu bila je lani šola čidel ki 81 V ijbolj rodovitnih letih dovelj kruha ne fežol napravo oskrbel na svoje stroške. Isti fari je šolski ogleda Langer sam; gotovo edini grajščak dolenske dni dežj strani, ki opravlja to službo v lastni osebi. Novomeški sadjem, gimnazii je podařil lanskega leta krasno sliko Njih Veličanstva Franc Jožefa, vredno nad 40 gold. Pomaga pa tudi blagi gospod posameznim gimnazijalcem s tem Je mimo fežola komaj znana reč, in stalno javkanje vsako leto, ako ni štirnajst našim fežol bo, ob fežol bo!"?Kako poiščejo, da Že kdor je treba naše Budanjce vprašati o ga za „vipavsko ve ) 7 misliti, kake obilosti sadj kako pri nas burj ga vse po svetu prodaj ajo* 3a za borneje plačuje učnino. Dobro smo prepn- tane še vino. moraj s a razgraj adjem biti ! 7 si mora Zda čani da blagorodni gospod ne zahteva hvalisanja ; Bog obvari, ko bi še tega ne bi nam Iz tega se mora iskati pomoč k živežu, obleka in obutj Lil y vA cm kj 1 ca ^ \j ' V viJLiJL ^ vu^/v/ vt u ^ vi «.j. ^^ f ^ * vi v^ u%} 1 Q w * " w - ww — ^ —w ^ » ■» * v-r v cji f v u t% vendar to spregovoriti bila je naša dolžnost njemu v denar za mnogovrstne davke. Na to zahvalo, drugim v izgled, in pa da naj stoji po zaslugi sojevavci, terj itd 7 da se tudi naš domoljubni plemenitnik v vrsti vrlih mož. elikrat ta božj edajo vsi po r kaplj Naš namen je bil 7 govoriti o šolskih zadevah 5 ne moremo si kaj, da ne bi povedali pri tej priliki tudi, Vip razmakne, predno je ubogi pridelovavec polovico potreb poravnal. Naj se poleg te lažnjive hvale drugič jih kako obćutljivega srca je gosp. L. do bornega kmeta. druge povzdigne prositi zmanjšanja davkov ali kake pomočí, ali Izmed veliko druzih le en izgled: Ko je pogorelaVina hvalo_zavrne? vas podgrajske fare, dal je on hrastov les za podboje ne bo vreden, da se prav s to sedanja Zato P vsem 7 sežgal je več apnénic in malo Vip apna je pn- držal sebi; vse ostalo je dal pogorelcem; trem je preredil živino skozi celo zimo; opek jim je prodal 40 tisoč, vsaki tisoč 2 goldinarja pod navadno ceno; to kar se vam s sladkimi vabili Pij0 kdo so, kako in kaj_ Iz Kaninika 28. okt Pazite, predno kaj podpišite ponuj Naj y t sto na dan tisti, ki so sprožili to prošnj 7 da se izve» je tudi nekaj. Koliko ubogim materam pa je nje- Dop gova blaga gospá britke solzice obrisala, tega tù ne listu da zavrnemo, kar ni resničnega v 77 Novic" je nas Kamenčanje zeló zgrabil iz Kamnika v 41 : treba bomo pravili; saj ona delà na tihem, in plačilo je caka stali za kranjskim mestom drugje nego po časnikih. njem Da 7 to smo zao-gotovo; al da „vse lz vipavske doline 28. okt. O. B. Po novih . da dre mije pod Grintovcem", to ni res. Saj je dopisnik bil pričujoc pri „besedi", ktero so naši pevci 20. avgusta na vrtu pri g. Grašeku osnovali in pri kteri se je to- vladinih nastavah vsi narodi avstrijski pričakujejo, se bo velika pisarija skrajšala in stroškov prihranilo državi. Imamo besedo samega presvitlega cesarja, da deželni zbori naj bodo sklepali ali saj svetovali, ka-košna vlada in kakošne gosposke naj bi se za naprej prav izvrstno pete in z veliko pohvalo sprejete liko ljudstva sešlo, da še nikoli v Kamniku toliko, ali nislišal 4 lepe slovenske pesmi: cesarsko, „Savico", „Mihovo ženitev" in „Pod oknom", ktere so bile vse , in po deželam postavile , da bi bilo najbolj v blagor na vse dovršenem programu še mnogo ? strani : gačne vendar mi Vipavci moramo imeti vse dru- o tem očali ter spoznati, da vse to nič ni, da naša sreča 23. julij se drugih ? Kako, da molči tukaj vstanovilo pevsko dru samo v egiptovskih loncih polnih starega birokratizma obstoji, kajti vsega druzega, kar sicer deželo srečno delà, , in kaj stvo, in če tudi žalostnega srca moram reči, da nečisto slovensko. vendar dodajam z dobro vestjó. da tudi ti imamo tako V ze zadosti, vina, žita, sadja, sočivja stim izmed pevci, kteri čedalje bolj dopadaj vem, kaj še drugega! Da po takem tudi denara imamo takem upanje, da bode kmali drug žalibog zatajevali svojo mater, je pa i teden ke pesmi na ponudo, se mora iz rečene obilosti povzeti! Da nam da Prihodnj pošljemo „štatute" našega pevskega društva c. kr JT / M x v vvuv/ V/^/V T w« t ^ " ^ j^/v w *j v ixj v/ ^uww uacv^a jyu y QlVUg je 20. oktober, 20. September, da nam je zahtevanje želni gospóski v potrjenje. Da čit slavnega državnega ministra Belkredi-a nespametna sanjarija, se mora ravno tako razumeti iz nekega početja, ki vam ga tukaj odkriti hočem: Od neke strani se Vi- de se nimamo res dosti bridko je to; al kar še ni biti saj ik Slovenec vajen potrpljenja danes, utegne T Da jutri slovenski pavcem prošnja vnva državno ministerstvo 7 ki naj bi se naravnost na c. kr. pri nas bela vrana tudi s trte izvita y kratila, da bi sopet poslala, da bi se jim pač sreča ne saj „Bezirkshauptmannschaft" nazaj ne 7 pismarnici (pošti) pri gosp. Dolencu vsakdo lahko da dohaja v Kamnik „Novic" 21, dobili, ako po sreči sopet oživijo tej prošnji je naš 77 Učit. Tovarša' ( okraj tako srečen popisan, da člověk, ki je bere, lahko misli, da v sedmih egiptovskih bogatih letih ni bil Egipt pa tudi v se 77 9, „Slovenci" 3 in „ vedno kaka slovenska knj „Danic" 18, Cvetje" 1 7 sicer priroma d o nikdar tako srečen češ 7 da žita, sočivja je vsega na kupe : vino 7 mnogovrstnega 7 posebno pa sadja, po tem nas, ktera tudi kmali svoje častitelje in prijatle najde Se marsikaj bi lahko povedal ; al naj to zadostuje , svet vidi, da se Kamnik zaveda matere svoje da Ed 7 cveteče kupčije, in po tem takem 41 listu 77 ni na povisana za na vse kraje ceste darovavno radovanje z vojnimi polki o njih sprehodu skozi Vipavo — vse te blaženosti vipavske sreče so v prošnji na ministerstvo naštete, da bi se jim še edino, tedaj namesti kar do popolnomosti manjka, ne odreklo! Ta prošnja se je začela danes predstojnim možem na podpis ponu-jati, in možje bodo brž ko ne va-njo leteli, kakor muhe v mleko, ako tega ne vedó ali saj prav ne razumejo, kako se s podpisom sami po hrbtu tolčejo. Samo dobro podcrtan strah, da bodo morali za vsako nič v Postoj no letati in podkurjeni ponós, jih utegne podpisu zganjati, ne vedé, da za druge Iz Dola blizo Ljubij za m n o g 24. druzih v-k. m Novic* i sem bral, da bo o okt. vseh Svetih V t- kr pri vpreženi živini, da bomo* kraj plačevali kr * Vprašam pri *) Treba, da Vam razjasnimo povišano cestnino. To cest-nino bode pobíralo le mesto za mestni tlak, po kterem se mestni kakor tudi vnanji vozovi vozijo, kterega pa mora mestna kasa delati in popravljati. Za to in samo za to se bojo od vseh Svetih naprej 3 krajc, od vprežene živine plačevali. Kdor le do mestne »range privozi in v mesto ne pride, ne plača vadijo; ne vedé, da davkov. Pa tudi tega kakor Nemec pravi, pečen kostanj se Belkredijevemu pre- naj-manj nič. biva. iz prhavce blagemu namenu izneverjajo, bolj voščimo : manj uradnikov, manj stroškov Od te cestnine tedaj kantonska kasa ne vinarja ne đo-Cesta ,,po gmajni", ktero Vi in tudi mi in vsak, kdor se ondi vozi kteri zahteva, kar si ne vedó, da na 7 svojo škodo pra- vijo, da imajo vsega dosti, in vendar gola žalostna resnica je, da nas je za rodivna tla preveč; da nas je ve- popravljeno in nasuto želi, se mora tedaj iz druge kase narejati. Ali pa je mogoče po brodu, ki je zdaj tak zdaj tak, kakor voda nanese, cesto popraviti tako, kakor drugod, ne vemo; to pa vemo, da kantonski predstojnik gosp~ J. Pajk ima skrb za ceste. Ako je tedaj mogoce, stanovitno popraviti to cesto , potrkajte se enkrat ; saj veste, da se nm odpre, kdor trka. Potem pa zopet „Novicam" povejte, kaj ste 361 tej priliki j ali se ne bo za Dolane in druge voznike, deželno poglavarstvo je 21 kteri pri St. Jakobu čez brod vozijo, poleg broda po trdilo pravila in po takem dovolilo napravo gmajni cesta nasula in zboljšala? Od kterega kraja društ koli se v Ljubljano vozi in gré, nikjer se slabeja cesta v podp Novice bolnih in t. m. po-novega moglih t o ne dobi > in če bomo že 3 krajc. plačevali ) vzrok tega bode da naj se nam cesta zboljša tudi čez kterem so „Novice" že govorile. Zacasni odbor, ki je to koristno napravo sprožil, bo tedaj kmali sklical veliki zbor, da se voli vodstvo tega društva in potem gmajno. Letošnjo zimo smo bili s prošnjo pri gospodu začne delovanje njegovo. Ker to društvo meri s svojo kantonskemu poglavarju. Ena prošnja je bila uslišana, podporo posebno na malopremožne ljud kdor se vpiše, ne plačuje veliko več kakor en krajcar na dan, )) kraj druga pa, da bi se namreč omenjena cesta čez gmajno 4____7 ___ t _______ ____________________ nasula, nam je bila odřečena.^ Žalostno je to za nas ! imenujejo tako društvo drugod s kratko besedo Povsod se ceste popravljajo in nasipajo, zakaj bi se carsko društvo." ravno ta majhni del ne? Pa Je nekaj. Od vseh vetrov — Že dolgo nismo videli tako lepega pogreba nam gré glas, da se bo v St. Jakobu čez Savo most kakor je bil 27. dne t. m., ko so pokopali g. Avgustí > dělal. ^ ) ' -------------* ~ Al vprašam: kakor ker še ta kratka pot se ne Gar c ar o 11 oficijala pri c. k. računstvu ki Je more nasuti in zboljšati. Saj vendar peská ne manjka, za légarom v 26. letu svoje starosti umri. Društvo sokolovo, čigar ud je bil, ga je v polni svoji opravi in s Večkrat bi rad v „Novice" kaj pisal, pa saj vem, da jim zmiraj prostorčka primanjkuje. Bogom ! Iz Ljubljane. — \jiia,u. «u.j. uv/u* ^uui ij pa, i^er je vjraruaiuui uii iuui uu ujtuu, su inu na groDi je tadaj mestno posestvo. Presvitli cesar ga je peli, naprošena vojaška kapela pa je medpotoma na po Grad črno kJw. — —^--- # ^ zastavo svojo, črno ovito, spremilo, pevci čitavnicini pod turnom" (Tivoli) pa, ker je Garcarolli bil tudi ud njeni, so mu na grobu prodal mestu za 72.000 gld. in sicer tako, da se 22.000 5 letih, vsako leto po 10.000 gold., mesto vzame v svojo službo vrt- gold. brž plača, ostalih 50.000 gld. pa v kopališče godla žalostinke. Obilna množica mestj in mestjank mu je skazala poslednj čast spremstvom svojim Obe družbi ste zgubile ž njim ljubeznjivega narja in hišnikarja. Gospod župan dr. Costa je v seji in zlasti z muzikalnim talentom obdarovaneg mestnega odbora 25. dne t. m. dobil nalogo, da se po uda grofu Griine-u Njih Veličanstvu spodobno zahvali. Ker pa so c. kr. deželni poglavar baron Schloissnigg, gosp. Kalmann in gosp. župan iskreno si prizadevaii za za-željeni vspeh, je mestni zbor tudi njim izrekel zahvalo, kakor tudi gosp. dr. Schôppel-u, ki je prvi predlog o tej zadevi naredil. C. kr. dvorni svetovavec in ravnatelj cesarjevih grajščin gosp. Seifert, ki je podsredoval to kupčijo, je bil za Častnega mestjana izvoljen. Ker se je pa naša hranilnica mestu posebna dobrotnica s tem skazala, da mu je brez posebnega poroštva poso-dila 22.000 gold., je tudi nji bila ocitna zahvala izrečena. Za oskrbnike kupljene grajščine in poročevalce, kaj naj se ž njo počne, so bili po predlogu županovem Ko J® izvoljeni gospodje Malič, dr. Orel in Sovan. po Ljubljani počil glas, da je mesto kupilo in tako ob-činstvu ohranilo „najlepši kraj ljubljanski", so mestjani Na grobu Sokola Gustava pl. Garcarolli-a Pregrenke Sokol za Te solze liva, Milo zdihuje in žaluje druga, Nikdar bridkeja ni jim bila tuga: Prezgodaj dragi v temni raki biva! Sokoli premarljiv'ga uda svoga, Ljubljenca vsi zgubili so tovarai; Kdo celil rane bo vam, ljubi starši? Vsaj glasno toži domovina vboga! Umetno Tvojo moč smo mi cenili, Kadar so zadoneli glasi mili, Plodove občudvali uma Tvoga. Ti vredni sin preblage majke Slave, Spoznaval si dolžnosti sveta prave; Sladkó v naročju mirno spavaj Boga! Nikomed Ravnikar, ud Sokola. delavnici g. Načeta Tomana se zdaj vidi za dovršil stvar, ktero je župan s posebno marljivostjo ob- Št. Ruperško cerkev na Dolenskem doděláni veliki oltar. vsemu mestnemu zboru hvalo zapeli, da je tako srečno ravnaval. Da je veselje mestjanov nad tem kupom res Ker je delo res izvrstno in nam v Tomanu kaže mojstra . da so svetli knezoškof brž s kterim se naša domovina ponašati more , naj nihče prav živo, znamenje je to drugi dan županu poslali 1000 gold, v ta namen. Te dni bojo poprave našega šolskega po- komur je mar j za plodove domaćega „dlana in uma", — ±e ani oojo poprave našega soisKega po- ne upusu, ua uc ui ugicuai vcuiittuoi\cga uivaija, jo slop ja dovršene; saj od zunaj je zdaj lično in čedno, izdelan v gotiškem slogu, 35 čevljev visok, po širjavi opusti da ne bi ogledal velikanskega oltarja ki Je kakoršno gotovo še nikdar ni bilo. soie v ces. gimnazii, realki ino normalki. petek se zacnejo pa meri 15 Čevljev. Ves veliki život je izdelan iz na- brežinskega marmorja, vložen je rdeči lomski (kranjski) pondeljek se začne kovaška in živino- marmor, podstolpje je iz grškega, stolpički na zgornjem delu pa so iz francozkega in veroneškega marmorja Tudi v najmanjši rezbarii se kaže umetna roka zđravniŠka šola. Naj se tedaj učilnico priti, da potem ne zaostaja za druzimi. podviza, kdor misli v to ki J® poslednji seji zdravstvene komisije je po nacrtu „Fersters Bauzeitg." izdelala vse tako, da se naznanil dotični odsek za Poliane in Št. Petersko pred- vsaka mala stvarca lično vjema z veliko. 21 mesecev ti I ^ • • t ^ i « • i • ř J A a A li 1 1 T-^ mestje strašno nesnago na dvoriščih nekterih hiš Auuovju o ti ci ou vs litoua^v^ na» UYUiiouu jjlio y kj6T « —7 * "J ----O----- ~ ~ drobnico in prešiče koljejo. Sklenjeno je bilo, da se perta v sredi in sv. Andreja in Petra na stranéh je bilo delà ž njim; veljá 4000 gold. Podobe sv. Ru- > iz mora da se nikjer po svinjarii konec storiti. Povdarjeno je bilo tudi, dar se kole vsi deželi drobnica ne o gle duje, ka-Čeravno postava to veleva. Tudi tej na- lesa izrezuje mojster Tomec v St. Vidu. Gospod dekán Vincenci Vovk , ki po domovini slovijo kot izvedenec o stavbini umetnosti, bojo s tem oltarjem še posebno paki se mora v okom priti z vpeljavo dostojnega ogle- okinčali St. Ruperško cerkev, ki je med gotiškimi kranj- dovanja vse klavne živine. Mesarji in klavci so pri skimi ena najlepših. Do sabote se vidi ta oltar v To- nas po neki zastarani nemarnosti tako razvajeni, kakor manovi delavnici v Kravji dolini; o Božicu bo menda nikodar drugod. Konečno se je govorilo tudi o tem, stal v vsem dovršen na svojem mestu v cerkvi. da nimamo v Ljubljani nobenih izvedenih strežnikov — Stávek v 42. listu našem, da je gosp. Freyer in strežnic pri bolnikih in povdarjana je bila potreba, popustil muzejno službo svojo v Trstu, popravimo na da bi se osnovala nedeljska šola, v kteri bi se učilo to opravilo. i to da je J U \J OiU/J U \J O V VJ * X1WIU y j/v^/4 Vk f « ^ v začasnega odpusta prosil in ga tudi dobil. opravili; saj je prav, ako se ocitne zadeve očitno pogovore. Da bi se pa most naredil, to bi bila menda velika dobrota, za ktero je treba, da se napnó Telovadska š o 1 a v prostorih „Južnega Sokola" se prične meseca novembra. Oglasila se prejemajo v pondeljek 6. in v četrtek novembra od do ure vse žile. Vred. zvecer. Stefan Mandič. 362 večer stivnici Sokola. saboto 4. novembra, začnó se zopet sabot hodi ,,Južnega Sokola* t v Vabij se ljudno vsi častiti čitavničini go-e čitavnice in Odbor. Noviear iz domaćih in ptujih dežel. ,,0j Hrvatska zemljo tužna, tvoje sunce zalazi! — Tako treba, da vikne samom svaki pošten Hrvat, svaki oduševljeni Slavjanin. Opet je uzkrisilo gospodstvo plemena najneprijateljnijega Slavjanstvu, opet se spema azijatski Magjar, da goni i vlada sa buzdovanom sve narode velike Panonije i pridruženih ugarskoj kruni ze- Denarni zapisnik Matičini. Novi udje : kot ustanovniki : Gospod Premrou Dragotin, posestnik in osebnik v Po- . stojni 24 tolarjev po 2 gold. star. den. ali 50 gold. 40 kr. srebra a. v., prodano za . . . Z**** Franjo v Maribora ....... Dolenec Ljudevit, grajŠČak v Orehekn na Notranjskem ............. 55 gold 11 50 » n ii z letnim doneskom: Vales Marko, novoposvečenec v Gabriji . . . Stavdahar Feliks, c. k. davk. uradnik y Postojni 10 17 2 2 ir 19 maljah. Obećanje Majlathovo i Esterhazievo, učinjeno njihovim magjarskim prijateljem, da če najprije erdelj-sko pitanje, pa zatim hrvatsko, povoljno za Magjare Z dostetimi poprejanjimi 119 gold 1467 ?» riešiti, počimlje se obistinjavati y jer kad ste ovaj moj dopis primili, bit će prvi korak k novomu gospodstvu Magjarah nad Hrvatskom, jur učinjen." Tako TT\ VI • V 1 / / ____ -1 __1_____ Skupaj Stari udje, ki so plaćali za 2. leto: 1586 » ustanovniki: Pešta piše „Domobr." pod naslovom „magjarske kinacije naprama Hrvatskoj i Slavjanstvu." Isto se iz ma- ponavlja „Zukunft", ki nam v poslednjem listu kaže nemilo příhodnost, ako obveljá, čemur na vso moč pritegujejo imenovani „liberalci magjarski in „veliko- zdaj tako nemški", in ako po skupnem napenjanju ministerstvo Belkredi pade, kar je po znamenjih , ki jih našteva Zukunft" skrbna braniteljca slovanstva " — — prav lahko mogoče, ker grof Esterhazy in Mailath sta protivnika federalizmu. Ako se to zgodi, navlada dvali- Gg. Burger Jožef, Kobler Alojzi, Šventner Lavoslav, Piree Matej,. Ros Matej, Marn Josip, Vávru Ivan, Vitenc Andrej (ustanovnino doplačal) "112. Letniki: Gg. Stupica Lovro, Kozjek Andrej, Tavčar Matej, Gestrin Leopold, Jerič Jožef, Strah Januari, Jereb Matej, Jansa Ivan, Adamič France, Bohinec France, Logar Miroslav, Pavzar Ivan, Šle Andrej, Kljun Janez, Klobus France, Stare Alojzi, Peharec Alojzi, Kukelj Matija, Lukanec Josip , Oreanik Josip , Drčar Martin, Mejač Anton, Jerin Jakob, Svetlicič Matej, Arko Jernej — 169 V Ljublj 31. oktobra 1865 Dr. J Zupaaee. zem, kteri bi, kakor „Vaterland" po pravici pravi, se huji bil kot Schmerlingov centralizem, kajti združeni magjarski in velikonemški liberalci utegnejo potem reči: naš oče vas je tepel s šibami, rni pa vas bomo tepli 28. oktobra 1865 Kursi na Dunaji v novem denarji s škorpijom." Da ste si te dve stranki roke podali ? Državni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami kaže ogrski časnik De ako v ,,Pešti Napio u ) ki je po- 5% obligacija od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 g 121.00 natisnil program veliko-nemških avtonomistov, v kterem se zahteva ožji državni zbor in sezagovarja dvalizem in v novem dnar. po 100 g. g. 60.6514 % % Tržaaki lozi po 100 „ 108.00 velikonemštvo. Tudi Presse 5°/0 nar posojilo od 1. 1854 5% metalike . . . . a digovajo dvalizem , češ , in njene tovarsice že pri- da velikonemštvo potem ko-ranca slovanstvo takraj Litave, ako ga magjarstvo ko-ranca unkraj Litave. Tako crno na crno malajo listi pričujoči stan ; vendar mi še ne obupamo, ker mislimo da kji otetu * vguuai mi ou j av obupamo, ber miamuv, oktoberska diploma ni prazna listniua! 4 % % 4% 3% 2 y, % 1% 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 69.0015% Donavsko-parabrod-65.001 ski po g. 100 .. . 57.65|Knez Esterhazy. po g. 40 ôl.OOlKnez Salmovi po g. 40 41.00IKnez Palfyovi po g. 40 54.50|Knez Clarjovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 Obligacije zemlišn. odkupa lKnezWindischgraz.pog.20 n u yy ii ii ii ii (po 100 gold.) Da prevzišeni škof Strossmajer ne bode hrvaški 5% doljno- avstrijanske g. 82.00 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof Keglevičevi po g. 10 dvorni kancelar, se zdaj od vseh strani pritrjuje glas, da > na- 5 % ogerske. utegne magjaronsk mož postati Gotovo vendar še ni nič, ne za Zi- sproti pa poka hrvaški kancelář! • la ri ča, ne za Pejačeviča; al saj to je dobro, pravi „Zukunft", da čedalje bolj na beli dan stopa vse, kar 5% hrvačke in slovanské 5% krajnske, Štajarske, koroake, istrijanske ii ii 69.50lBudimski 70.25 . po g. Denarji. 40 17 » 80.50 65.00 26.50 22.00 23.00 22.75 16.50 16.00 12.50 22.50 ii Cesarske krone 84.001 Cesarski cekini Je dozdaj skrito bilo, da, kadar pride deželni zbor, bo Državni zajemi z lotrijami. [Napoleondori 20 (frankov) Zajem od leta 1860 ... narod hrvaški zložen proti nasprotnikom svojim 1n I f a «m Q viVv Vv %« n C C i v\ \T n r\ tin /i n Ir ťí i ^ a f n i vi n i/ Kakor „Srbobran" in „ Napredak piseta je naroden u ii ii ii ii ii ii ii ii I860 petink. 1839 . . . ii ii ii 84.551S ouvraindori 91.52|Ruski imperiali 136.25lPruski Fridrikdori 1839 petink. „ 134.251Angležki souvraindori odsek poslal oklic do Srbov na Ogrskem, po kterem naj poslanci njih na deželnem zboru v Peštu zahtevajo, da se županije, v kterih biva narod srbski, omejijo po narodnosti in da vlada popolnoma ravnopravnost jezika 5% narodni od leta 1854,, 79.50|Louisdori (nemaki) Dohodkine oblg. iz Komo „ 18.00|Srebro (ažijo) S- » » ii ii ii 11 17 14.90 5.23 8.77 15.10 8.90 9.ia 10.08 10.65 V srbskega. Kako se bo vse to izmotalo, sam IJog ve; Dve novi postavi cloveška modrost je tù pri kraji, nanašajoči se na ces. manifest od 20. septembra bile te dni oklicane, namreč, kako se bo vprihodnje ste Zit n a cena v Ljubljani 28. oktobra 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 88. banaske 3 fl. 88. turáice 2 fl. 25. soraice 2 fl. 85. > davek pobiral od žgan j a in pa od sladkorja (cukra) kteri se delà iz pèse. — Tarifa, po kteri se more mla- deneč od kup i ti od vojaščine, je za prihodnje leto rez 2 fl. 65. 62. ječmena 2 fl. 20. prosa 2 fl. 57. ajde 2 fl oves 1 fl. 80. znižana na 1000 gld. — Presvitli cesar Ferdinand je zeló zbolel, pa mu je že sopet bolje. — Slavni angležki minister Palmerston je umri; bil je državnik velike imenitnosti, da malo tacih. Loterijne srećke: V Gradcu na Dunaji 28. oktobra 1865: 34. 73. 22. 57. 12. 41. 43. 88 21 64 Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 11. novembra. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Jožeí Biaxmk v Ljubljani.