Štelan Lazar: TITANA. •Raman. Iz madžarščine prevedel Fr. Koleaac. Dalje. -Snd Ameriike je dosegel višek in tudi koncert svetovnega častništva je pihal alarm zoper rumeno raso, da je brez diplomationih formelnosti začela novo vojsko, — šele takrat sta zaoudeno obmolknili Amerdka in človeštvo, ko eo antene radija na marconskih. tockah ujele grozote aagaeaške katasrtrofe ... # Po moljkn, fci je pretresel svet pa ije Amerika zaukala: »V San-Francisku je nastopil beli bog, v rdkah drži uničuSooo smrt in iklubuje rumenemu vragu.« Overtona so proelavljali kot narodnega junaka, temno himno listov pa je uravnovesila Brinkleyjeva izjava, ki je predooila svetovno nevarnost in je položila resen temelj diplomatičnim razpravam: Strela in plin. — Katero je bolj Mtro, bolj uničujoče in strašnejše orožje? Strela v trenutku mori: žarek, ki sam eebe oplaja v dimenzijah daljav; in plin . . . ako se začne gibati, ga človeška znano9t ne ustavi ... Anglija, ki se je predvsem bala za svoj svetovni položaj, je uslužno sprejela posredovalno vlogo in je s taktnim dopisovanjem vodila pomdrjevalno akcljo. Odposlanci Amerike in Japonske so se srečali sredi TLhega morja na n©kem angleskem Dreadnoughtu blizu Hawai-otooja, da bi pretresli mednarodni konflikt, v resnici pa zalo, da bi storili potrebne korake za odvrnitev svetovine katastrofe. Posvetovanje je v imemi Anglije otvoril lord Brandbury. — Zadeva Amerike in Japonske v tem trenutku ni izadela le intefesov oboh velikib narodov, marveč od nje •zavisi usoda celega sveta, — je izjavil mdmo, ko da je govor le o dobropremišljenem busineju. — Že od neikdaj je gotovo, da si stopita Amerika in Japoniska nasproti in da prioalrujeta le primerno priliko in tremitek, ko nasprot3'e, ki je med njima, labko iabruhne m lahko udarita dnuga na drugo, v sldadu, da si z rasnaimi in naTodniini interesi, z orožjem priborita pravico do sveftovnega gospodstva. Toda obe silli sta slučajno aill ipo nacrtu prdšli v posest orožja, ki ispravlja v oevannost ne le njiino, marveč usodo vsega človeštva. Usipehi, M so slučajno prišli v javnost, dajo sklepaiti na tako veldik razvoj modorne vojne tehjnike, ki možnoist nove vojme popolnoma dakluči. Hata Jyro9hi, načelnik japonskega sveta, je z dvema tovarišema iskrivinostinio nepremiono sedel na mestu. Visoko ^poštovani gospodje, zbrali smo se, da preiščemo incideinit, ki se je pojavil med Ameriko in Japbnsko — je konoal predsedniški atvoritveni govor lord Brandbury. — Upam, da noben olan razsodišča ne bo delal ovir za dosego našega plemeiDitega dn lepega oilja, da bi poravnali nasprotja, loi iso se poostrila med obema velesilama. Prosim mr. Smolinga, da poda svoje predloge! Vodija delegacije Zedinjenih držav je razgrnil zapiske iin se je hladno in mirno dvignil. V mrzlem, logičnem govoru je obdolžil japonsiko cesarstvo, da je vklub mednarodno dolocenim iin isprejotim diplomaiticnim pravilom nepričakovano in presenetljivo na Zedinjene dj?žave naperila svoje nepoznano orožje. 0 podrobnostih napada, ki nima sebi enakega, je le na ikratko porocal, saj je svetovna štampa v groznih porooilih obsimo poročala o katastrofi v SanFranoisku. Zedlnjene -države prioakujejo, da japon&ko cesarstvo da primerno zadoščenje in odškodnino za vse žalitve, katere je eden njemih sinov bodisi iz osebnih, bodisi vl narodnih ali rasnih vzrdkov zagrešil zoper Zedmjene države, odnosno zoper belo raso. Vojna flota ZediBJenih držav je pripraviljona, da zasede japonisike vode, ako ne dobi pnimerinega zadoščenja in Zedimjene države bo podpiralo vse človeštvo, ako bi moralo z orožjem uveljaviti svoje žaljene pravice, vsi evropski in amerišiki iiarodi, katerih moč in obstoj Japonska ipostavlija v nevarnost s svojiiia noviim elefctričnim topom . . . — Upam, da do tega ne pride, — je menil predsedniik lord Brandbury — Japonsika, ki je že zdavnaj stopila v svetovno dmštvo kulturnih narodov, gotovo da najdalekosežnejse zadošceiije, že zalo, da se opraviči prod svetom. — Japoouslka od stnainii Zedinjenih držav čaka zadoščenje in sicer pri najbolj ipo^olnih moralnih in materdijetnih pogojih, ker je bilo uničeinije Nagasaka sklenjen in naiprej po-emišljen napad, — je aavM Hata Jyro9hi. — To je bil le odgovor na katastrofo v San-FrancLSlni,. toda brez vedmosti ZediiKjenih diržav, — je vsekal vmes mr. Smoling. — Uničenje San-Franciska se je prej zgodilo, napad je začela torej Japonska . . . — Pirotestiram zoiper to domnevo, — je naglašal Hata Jyrosbi — ker Japansika ni vedela zo to, kar se je zgodilo. To je siploh jasno iz mr. BrinMe^jeve izjave, ki trdii isto ko jaz: da je dvojna nesre«5a, ki se je zgodila, greh dveh nepremšljenib. bistroumnežev . . . — Jaz tudi tako mislim, — je izjavil ppodsednik. — Predno pa zaonemo stvamo razpravo o predstoječih nasprotjih, prosim zastopinika obeh velesil: kaj ee je dosedaj storilo z ozirom na oba zlooina ... — Zetdirajone države so zasedile Overtomov pilinski regulator, — je rekel mr. Smoling. — Kalikor vem, Jaixmska dosedaj ma. storila tnicesar . . . Hata Jyra9hi je mimo ikiimal. — Naša rasna iLn naTodna zavest je nmogo bolj razvita, ko da bi držali zasedbo *ž|f potrebno. Mutsuhito Dsainova velikanska izjfnajdba je talko last Japomisike in izjaviti moram: kolilkorikoli se zadeva potom razpravljanja razvije, brodovje Zedijnjendh držav ne bo zase^lo japonskih voda. Osupnili iso. — Raje bi videl, da v mojd dzjavi ne vidite sovražnega znaoaja — je nadaljeval Hata Jyroshi, — povedati pa moram: jaiponsko cesarstvo se ničesar ne zboji, tudi novega orožja ne, ki ga imajo Zedinjene države v lasti, ako pride do tega, da bi morala masprotd njiim obraniti svoje interese in ipravice . . . — Im oloveštvo? — se je zaslišalo po dvorani mranranje. — ' — Japonska na moben način ne izpusti iz vida onih veliikih ozirov, ki se nanašajo na vpirašanja življenjskih in svetovnokulturnih interosov bele ra&e, obenem pa računi tudi iz okolnostmi, 'ki postavljajo v nevarmosit lastne svetovnogospodarske interese, ikakor se je za to dalo razbrati iz mr. Smolingove pretnje. Brodovje Zeddnjnih držav nikdar ne doseže ja,ponskih voda . . . — In plinsiki regulator? — se je nervozno stresel mr. Smoliingov glas. — Uničen'je Nagasalka priča, da bi »Rumeni križ« pldmskega reguilatoirja lahiko izvršdl umiicevakio delo, — se je priklondil s fino ironijo Hata Jyroshd, — toda v slučaju 'japansiko-ainoriš/ke vojne bi v Ameriki cez pet minut po izbruhu vojne ne bilo ©nega eddmega cloveka, ki bi lahko poslal na smrtno pot tiste z magneticnimi valovi regulirane morilne pline. Opozoriti vas moram, apoštovani goapodje, na sledeoe: Japongka lahko vrže v Ameriko tako neizrekIjivo močaio elektriono strelo, ki bi v trenutku uničila v©9 Ikomtinent in bi ga tudi lahko pogreznila v morje obenean s tistim gotovim pliniskm regnlatorom in vso oblastjo . . . Ali mi verjamete, gosipodje? ZastopniM narodov so ga otrplo poshišali. Rmmeoii obraz Hata Jyrosbiija se je mirzlo amejal aboru ko kak Budov ikip. — Izjaviti pa tudi mooram, da japoniski narod, saj }e nijegova kultura sfarejša in bolj oloveška, ko ikultura bele rase, ne bo zloraibljal one izjemne mooi, ikd milkadu polaga v roke hegemonijo narodov sveta in vseh morij. Japonska je v tem tremutku gospodar sveta, toda zvesto bo služila oarečujočinn Lnteresom človeštva, dokler iie bo vddela sovražnega kljubm^anja naisproti svojim pravicam in j>oštenim namenora. Prvd pogoj JaTx>nske je, da dajo ZodLnjene države primerno zadosčenje. Le na tej podlagi moremo raizpravljati dalje . . . Mr. Smoliag je nervozino vstal. — Razpravo m<xraino nadaljevati Je v silučaju, da cesarska vlada zasede električmd stroj mr. Mutsuhito DsaLna iln poda popolno garanoijo, da se katastrofalni napad, ki je tmičil Sain-Francisko, ne pouovi, dokler se razprava na medsebojno zadavoljstvo obeh draav ne zakljuoi. Iz tega kar se je zgodilo upravioeno smelo sMepamo, da če dotičnLk, ki je ono orožje uatvaril in ga samovoljno v osebne smotre porabil, meni, da stoji izven oloveštva, — strelo svojega elektrionega stroja svojevoljno zopet lahko uporabi nasiproti drugemu tnarodu. Zato pozivam spoštovano zastopstvo japonsike cesarske vlade, naj prevdarijo važnost moje prošraje z ozirom na oloveštvo in naj takoj storijo potrebne korake, da se orožje, ki nikakor ne spada v krog raodernega kuliturnega svetovnega življenja, zasede . . . V zboru je Mtšranelo odobravanje. Japonci so nepremdčno sedelii na svojih prostorih. Rumene 'sfinge. Predsednik lord Bramdbury se je obrnil proti Hati Jyroshu: — Gosipod, vi ste v imenu vlade dizjavili, da ®e je Kgo- dilo undoenje San-Framciska brez vednosti in volje Japonske, dtz česar maravno sledi, da se jaiponsika vlada ne istoveti z onim olovekom, ki je v zaslepljenosti s povzrocitvdjo grozne katastrofe v San-Francieku iizvrail uboj množice. Prosdm vas, dmtervenirajte pri vladi, da se upravičend želji Zedinjenih držav — že tudi y deteresu povoljaiega uspeha naše razprave — talkoj zadosifci . . . V tem trenutku je vsfopil brzojavni uradnik v Dreadnougtu in je mr. Smoliingu predal radiobrzojav Zedinjendh držav. Vodja ameriške delegaoije je obledelo skocil z nnesta. — Japonec zopet preti, da v oseraLnštiridesetlih urah unioi San-Franeislko, Chdcago, Filadelfijo in New-Jork . . . Prosdm, da se eletktričmi sitroj takoj zasede! Nastala je pandka. Predsedmiik je z Tivooienjem pomiril 'krik. — Mr. Hata Jyroshi, kaij pravdte k temu? Člaini japonslke delegacije so se spogledali. — Naj bo, — je imdmo prikimal Hata Jyroshi. — Ukažetm, da se zasede ... XVIII. — Gositje so prišli, — 'je javdla Breskev. — Kdo so? — G. Cešplja, ... «*,«,. V sobo je vistopil možak v sivd undformi. G. Cesplja, policijsfci žof. Za njim dva redarja. Roke so jim spoštljivo visele na kolena in so se s spoštljivim m finim smehom globoko priblaaajali. Mutsuhito Dsaim je osupniJ, a je ravnotaiko vrnil prijazno pozdrav. Neskonono me vpseli, da vas morem v vašem domu pozdraviti, se je še bolj prijazno priiklonil g. Sliara. — JPo7jdravljam vas ikot enega največjih sinov Vzhajajocega flolnoa . .. In redanja sta za njim imoroljala poklon. — Danes zjutraij, ko se je mad žrešnjevira cvetjem razlil solnčni žarek, sem se sreono zbudil, ker sem mislil na to, da bom danes iz ooi v o5i videl največjega sina Dai Nipona, iki ga le še mikado prekaša p veličini in oblasti! — se je priklonil tako globoko, da bi se dkoraj prekuonil. — In iko sem ikončal jutranjo molitev . . . Mutsuhito Dsain je jiaježil obrvd. — S žim vaotn lahlko postrežean? — je vprašal «uhoparno. . . . sem zahvaldl veldkega boga, Jci ouiva japonsko cesarstvo in ga braini pred sovražnim napadom in »apeir ibolefflnd, d^, zahvalii ... " — Toda zakaj? — se je vzbudil v manstveariku «um. — Da danes lahko govorim z velikim duhom dežele cvetja . . . — In »kaij hooete? — ... ker tudd tega nisem vreden, da bi vam poljubdl nohte, — se je simejal ipolicijsiki šef nimeno, skoraj brezdušno. — Zelo veliko odlikovaraje je za mene, da vam kot navaden policijslki šef smem izročiti odlok japonske vlade. Oba redarja sta se naglo priklonila, drobno stopicala dn stopdla na stran, iko da ue moreta vzdržati pogleda velikega duha. I)ve ma|jbjni, sivi m-isi. Poosebljena panJžnast dm pozornost. — Kak odlok? — jo vprašal Mutsuhto Dsain rezko, medtem pa se je uslfiižno priklanjal pred g. češpljo. PolicLjslki šef je šMlil na lulminoid. — Da, takoj povem, — ga je gledal z globokim Spoštovanjean. — saimo čakam, da se duša vzbudi iz veseljja . . . V ozadju je zaskripala stena. — Gospodu povem! — j« protestiralo >za steno dekleitce. — Tako dolgo one smete vsfopdti. — Kaj je to? — se je obmil nazaj znanstvenilk. — Kdo so oni? — Moji l|udje, — se ije priklanjal g. Cešplja. — 0, vi neotesami p«i . . . jPod stenako odprtino so vstopili trdje redarji, globoko so se priiklanjali, potem pa so se po vojaško vzravnali in se brez ibesede postavili k električnemu stroju. — Kaj hočete? — je zakričal nad njimi znanatvenik. — Čuvajo elefctrični stroj, — se je priiklanjal gospod Češplja.  Na čigavo povelje? — je vzplamtel Mutsuhito Dsain. — Ln ikaj je to? Kako upate vdreti y mojo hišo, ko moje dekle pravi, da ni davolje.no? Marš venl Petorica redaTJev je pribito stala poleg stroja. Niti ganili se niso, ile policijski šef se je neprestano smejal in priklanjal. „ , ,,. Dal]e prihodnp.