Pokorščina                                                              
Tri slike. — Spisal Pavel Perko                                                                                             I
III.
Gospod  katehet  odgovori  obema.
0, jaz sem pa lepo  Vajini pismi prebral in se nasmehnil.   In vzei sem pero v roke,   da Tebi,  Lojzika,   in Tebi, Anica, povem nekaj o —             |
pokcrščini.                                                                                                                       ;
Lojzika, Tvoja pokorščina ni bila, kot bi morala biti.   Prava pokor-ščina je vdana in se ne jezi in ne godrnja.   Ti pa si se jezila, da Te niso              ,
pustili na «prežalico«, ko si vendar vedeia, da prežalica ni za otroke.   In             ;
168
že na potu si bila in bi bila kar gotavo sla, da ni prišel stric Martin in Ti velel domov. Ali si bila torej boljša nego Koderna Jula in Trohov Tone? Kar kdo namerava storiti, to je toliko, kot da je tisto že stcril. Ne zameri; še slabša si bila nego Jula in Tone. Jula in Tone sta dobila za svoj pre-stopek primerno kazen; Ti pa si za svojo pokoršcino, ki jc bila pravzaprav n e pokorščina, dobila Še pohvalo, ki je nisi zaslužila. In še s to pohvalo zadovoljna nisi! še več bi rada dobila! Strica Martina si sicer ubogala in šla domov, toda pokorščina z nevoljo in godrnjanjem ni mnogo vredna, Taka pokorščina uboga iz strahu, ne iz ljubezni. — Iz Tvojega pisma pa gled=i tudi škodoželjnost. Ali mar nisi huda, ker je Jula na to, da je oblju-bila poboljšanje, smela zopet v klop, in ji je bilo takorekoč vse odpuščeno. AH veš, kako je pisano o enem izpokorjenem grešniku in o de-vetindevet-deseterimi, ki pokore ne potrebujejo? Poglej, Lojzika, koliko Ti še manjka do prave pokorščine! Toda tudi Tt se lahko postaviš tned tiste, ki spo-znajo svojo zmoto — in potem bo veselje tudi nad Teboj — veliko.
Kaj pa Ti, Anica? Da se ne boš veselila, Češ: »Lojzika jih je slišala, jaz pa nič!« — moraš kar polrpeti in posiušati. Tudi Tvoje ravnanje ni bilo brez napak. Zakaj si po vsej sili hotela igrati vlogo Ivane? Ti misliš. da zavoljo tega, da bi se bila igra lepše obnesla in da bi ne bilo sramote. Toda, Anica — zakaj se pa potem, ko sc je Nežiki Kocmur ponesrečilo, tega lako vescliš? A\i ne govori iz Tvojega vesclja zavist in škodoželjnost? Zakaj tol Ali bi se ne bilo pravtako lahko ponesrecilo tudi Tebi ali kateri-koli drugi? Zakaj se pa povzdiguješ nad Nežiko, ki je, dasi manj nadar-jena kot Ti, vendar zelo blagega in ponižnega srca. In tako obnašanje nasproti scstri Antoniji ne kaže prave ponižnosti. Prava ponižnost je pokorna brez ugovarjanja, in prava pokorščina je ponižna brcz godrnjanja. To si je najbrž mislila tudi sestra Antonija, in to je bil vzrok, da Te je takrat na hodniku pogledala tako začudeno in — je molčala . . .
Torej niti Anica niti Lojzika nista bili pokorni, kakor bi morali biti. Tcda jaz pa vem za neko drugo, ki je bila pokorna tako, kot se mora biti pokorcn. To je bila moja nekdanja učenka Logiška Rezika — Terezija Ločniškar.   O tej Vatna nekaj povetn.
Terezija Ločniškar je sedela v prvi klcpi in je zrJa med naukom v cbraz tako mirno in tako pazljivo, da ni trenila niti z očesom, Poteze na obrazu, ki so se ji med pripovedovanjem izpreminjale nalahko kakor dili, so priČale, kako njena duša kar pije nauk in razlago. In res: kar jc prišlo v to nežno in občutljivo dušo, to je oslalo v njej neizbrisno. Še čeL leto in dan je vedela za vsako, še tako neznatno stvar, ki sem jo bil cmenil
169
bistro, da je ni spravilo v zadrego nobeno vpraŠanje, pa naj je bilo stav-Ijeno še tako zavito. Imela je v šolo celo uro daleč; a nikdar je nx manjkalo
—  ra2en ono leto, ko je bila zbolela za tcden dni; in ono zimo, ko je bil padel sneg, meter na visoko. Pomladi je bila vselej ona prva, ki je prinesla v šolo zvončkov, ki jih jaz tako Ijubim.   In vselej je molče stopila k mizi, položila zvončke predme, priklonila se in zopet molče šla v klop . . .
Tisto pcmlad pa sem odhajal iz kraja — dolžnosl me je klicala na drugo mesto. Ne vem, kako je to: vedel sem, da je vse nestalno na svctu in nikjer se nisem oprijel kraja in ljudi toliko, da bi se ne bil mogel ločiti . . . A iakrat — bil je zadnji dan pred odhodom, in zunaj aa hodniku so razbijali rrizarji, ko so mi zabijali cpravo — takrat mi je bilo, kot da zabijajo žeblje v mojo rakcv. Sobe, poprej tako ljubke in domače, so stale prazne; slene gole in oropane. Jutri ob tem času bom že na drugem kraju, tujec med neznanimi . . .  Hudo jc io!
Tedaj potrka na vrata. Potrka in vstcpi. Bila fe Rezika Ločniškar, Glcjte si, drugi otroci so pač jokali v šoli ob slovcsu, a k meni ni bilo nikogar.  Rezika Ločniškar pa je prišla na dom tn je poloiila šopek predme
—  bili so prvi zvcnčki — in je rekla: »Hvaljen Jezus!« in poljubila je roko, se obrnila in šla - . .
vRezika!« sera jo poklical, ko je bila že na hodniku. Stopil sem po podobice in ji rekel:
:>Na, to je zate; a to je za mater; in to je za Pavleka.«
Pavlek je bil njen bratec, ki jc bil tedaj pričel hoditi v šolo.
ln potem sem dcstavil;
»Tam, kamor grcm, imaš ti strica, V stričevi hiši bodo igrali igro s Uojo vlogo —«
Bila je velikonočna igra, ki jo je bila prejšnje leto Rczika izvrstno igrala.
^AIi prideš pogledat igro?«
»Pridem, ako bcdo mati dovolili.«
»Dobro, Sedaj pa z Bogom in pridna ostani.«
>HvaIjen Jezus!«
In izginila je na hodniku. —
Potem smo res igrali igro z Rezikino vlogo. Bilo je pomladi; a tisti dan se je bila zima še enkrat ponudila kakor za slovo. Začelo je deževati in nato snežiti, kakor da smo o Božicu. In podvomil sem in sem pomisli!: >-Ne bo je! Vreme je preslabo in mati je ne bodo pustili.« Po drugi strani seni pa misJil, da ji mati morda vendarle dovolijo, kcr je gospodar liiŠc njen stric in ker je kraj blizu železnice. Morda celo sami pridejo ž njo . . . Ob štirih popoldne je snežilo še vedno. Dvorana se je polnila — igra se je pričela. Tcda Rezike nikjer . . . »Mati je niso pustili« — o tem sem bil prepričan docela, ker sicer bi bila Rezika izpolnila svojo obljubo, kot j'o je vsciej. Igra je minila — otroci so odšH — in sam sem ostal v prazni dvorani . . , &PustiIi je niso,« sem rekel. A radovedcn sem le bil, zakaj je niso pustfli.
170
Drugo jutro pa sem dobil pojasnilo, S prvo pošto je namreč došlo pismo Rezikine matere s tole vsebino;
*Prečastiti gospod! V opravičenje naše Rezike Vam pišern par besedi. Ne morem Vam popisati, kako se je veselila Rezika na včerajšnji dan, ko ba imcla iti v Vaš kraj in videti še enkrat Vas in Vaše šolske otroke, kako bodo igrali ono lepo igro, Pa je prišlo tako nenadoma slabo vreme, in bala sem se zanjo, ker je bila zadnje čase bolj slabotnega zdravja. Pa to ni bila poglavitna ovira, da ni prišla; saj sem nameravala najeti voz in tudi sama priti ž njo. Nekaj drugega je bilo poglavitni vzrok, da je nisem puslila.
Ko ste bili še v našem kraju in ste v šoli priporočali ctrokom zlasti pokorŠČmo, je Rezika enkrat prišla iz šole in je stopila k meni In je rekla; »Mati, enkrat, ko bom kako stvar najbolj želela, mi morate tisto odreči.< — -Zakaj?« sem jo vprašala. — »Zaio, ker gospod katehet pravijo, da je tista pokorščina posebno veliko vredna, ko kdo silno žeii, da bi smel storiti po svoje, pa se iz pokorščine do predstojnika premaga in stori tako, kakor predslojnik hoče.« — Genilo me je to in obljubila sem, da tako storim. In glcjte, včeraj, ko je začelo snežiti, sem se spomnila in rekla sem sama-prisebi: »Postavim jo na preizkušnjo, da vidim, koliko bo vredna njena pckorščina.«
Naš Pavlek je sedaj prvo leto v šoli, kakor veste. Fanlek je za učenje precej trd. Pet cerkvenih zapovedi ga do zadnjega nismo mogli naučiti. Tistih besed, ko pravi »s spodobno pobožnostjo«, ni mcgel in ni mogel izgovoriti. Če se jih je zaenkrat navadil, jih je čez uro že pozabil. Za drugi dan pa so bili novi gospod katehet obljubili podcbico tistemu, ki bo znal pet cerkvenih zapovedi gladko in brez pcgreška. In ker sama nisem utegnila, sem velela Reziki, naj ga uči toliko časa, da bo gladko znal. Učila ga je ves prejšnji večer in drugo jutro od sedmih dalje skorc brez prcstanka. A čimbolj kdo otroku ubija v glavo, tem manj zapopade — to veste. Kazalec na uri se je pomikal na deseto, a Pavlek še vedno ni znal. Opoldne bo treba iti na vlak, a Pavlek je jokal, ker je znal vedno manj. Kuhal^ sem pred pečjo in poslušala. Pavlek je postajal trmast, a Rezika mu je prigovarjala tako mirno in tako potrpežljivo, da sem se Čudila. Včasih se je posrečilo, da ^e izgovoril besede pravilno, in tedaj me je pcklicala Rezika, naj grem poslušat. Prišla scm, a kakor nakljub, se je zateknilo in ni šlo. Videla sem solzo, ki ji je prišla v oko. Smilila se mi je, a nalašč sem ji velcla, naj ga uči naprej. In zopet sta nadaljevala: Pavlek z solzami, Rezika mirno, kct da se ji ne mudi nikamor, Ura je bila poldne, Pavlek š-i vcdno ni znal. Ura je bila eno, vlak je bil zamujen . . . In kakor nakljub: ob polu dveh je šlo gladko. — In danes — danes je prinesel Pavlek darilo \z šolc.
Gospod katehet! Ne pišem Vam zato, da bi jo hvalila. Rezika niti ne vč, da Vam pišem. A zdi se mi, da sem dolžna, da jo opravičim, in srce mi je veselo zavoljo ctroka. Polna hvaležnosti sem, da ste, gcspod katehet, s svojimi lepimi nauki pripomogli k temu, da------« itd.
171
No, Lojzika in Anica, kaj bosia rekli na to? Ali sedaj požnata to vdam. in ubogljivo Reziko?
»A kje je sedaj?   Ali še živi?« bosta vprašali.
Kmalu po tistcm sem bil enkrat v Ljubljani, in na trgu srečam Rcziko. Bila je kakor včasih doma: mirna, rcsna, dostojna. V očeh — nekje notri v dusi }i }e ležalo še vedno Hsto milo in oiožno . . .
^Kako je, Rezika? Si zdrava? Se dobro učiš? Kaj pa mati? Pavlck?«
O vsem sem jo vprasal, o vsem sva sc pogovorila, In ko sva imcla ili narazen, se je obotavljala, kot da hoče še nekaj povedati. Krog ustnic ji je pa trepetalo in v oči sta ji prišli dve veliki, svetli solzi ... A ni izpre-         
govorila, ampak poklonila se je, poljubila roko in pozdraviJa;
>Hvaljen Jezus!«
»Amen.«
Tedaj sem jo videl zadnjikrat. Par let po tistem dobim obvestilo od njtnega strica, da je zbolela in umrla. Naenkrat je bilo: bolezen je prisJa, prepe!ja/i so jo domov, a doma je umrla. Umrla je baje silno lcpo in vdano . . .
Jaz pa je ne mcrem pozabiti — te svoje nekdanje vzorne učenkc Logiške Rezike, In kadar se spomnim nanjo, tako mi je, kot bi me hotela grajati vest, ker jo tedaj v Ljubljani nisem bil vprašal po vzroku, zakaj ni bila prišJa k igri. V naglici sem bil pozabil na to. A danes se mi zdi, da je dt klica pričakovala, da }o vprašam in ji dam priliko, da se opraviči. Ker je pa nisem vprašal in kcr sama -— ali si ni upala, ali pa ne hotela z besedo n-i dan: je pač bila odšla s pctrtim srcem , , - Ali pa morebiti tudi ni bila odšla s poirtim srcem, kdo ve? Vcasih si prigovarjam, da je molčala nalašč. Mislila si je morda tako-ie: »Obljubila sem bila, da pridem, ako me bodo mati pustili. Ker nisem prišla, morajo gospod katehet vedeti, da me tnati niso pustili. Če me pa mati niso pustili, pa gospcd katehet zopet vedo, da so imeli gotovo vzrok za to. . .« Da, še najbo]j verjetno se mi zdi, da je Rezika mislila tako, Bila je pač preverjena, da je prav ravnala, ker je ubogala mater — čemu se torcj opravicevati in izgovarjati?
Sedaj pa, Lojzika in Anica, z Bogora! Kadar bo pokorščina težka,         
takrat se pa spomnita tehle vrstic in pa nekdanje — tako pridne in ubog-   ]/ive Logiške Rezike.