GLASILO DRUŠTVA ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE . || 1 9 7 9 91 GLASILO DRUŠTVA ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE Ljubljana 1990 Po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421 -1 /72 je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. © MOSTOVI Mostovi letnik XXV št. 2 str. 1—64 Ljubljana 1990 Uredniški odbor: Narcis Dembskij, Maja Dolanc, Viktor Jesenik, Tomaž Longyka, Zdravko Markošek, Anton Omerza (odgovorni urednik), Ines Perkavec, Lidija Šega, Savin Vilhar — Likovno-grafično uredil: Nedžad Žujo — Lektorica: Nada Čolnar — Tisk: Tiskarna Ljubljana — Izhaja dvakrat letno — Avtorski članek naj vsebuje največ 6 tipkanih strani in povzetek — Avtorske članke honoriramo — Naslov uredništva: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 57 Fotografije Savin Vilhar u m mm 4 MOSTOVI 2/1990/XXV Vsebina □ Novosti v Društvu___:-—- 6 □ Anton Omerza: Trideset let strokovnega dela DZTPS __- 8 □ Naše sanje — lastno stanovanje___.- 13 Predstavitve □ In memoriam: dr. Branko Vrčon____ 15 □ Lidija Šega: Narcis Dembskij in Viktor Jesenik --- 15 Strokovni članki □ Antonino Principato: Come tradurre -___ 20 □ Marta Kocjan-Barle: Izid Pravil in slovenski seminar z roko v roki- 27 Posvetovanja □ Matej Rode: Dvanajsti svetovni kongres FIT-a- 35 Prevajalska delavnica □ Narcis Dembskij: Slovensko-francoski slovar strojništva in komplementarnih izrazov, J—N- 37 □ Nikolaj Safonov: Ruski znaki za mednarodne merske enote (Sl) _ 46 Prevajalski tisk □ Maja Dolanc: Iz naših prevajalskih revij- 52 □ Anton Omerza: Bibliografija Mostov od 1963 do 1990 -- 55 Contents Information corner □ DZTPS News _ 6 □ Anton Omerza: Thirty Years of Professional Work in DZTPS_8 □ Our Dreams — An Appartment of Our Own _ 13 Presentations □ In Memoriam — Dr. Branko Vrčon- 15 □ Lidija Šega: Portraits of Narcis Dembskij and Viktor Jesenik_ 15 MOSTOVI 2/1990/XXV 5 Professional Papers □ Antonino Principato: Come tradurre (How to translate) ___ 20 □ Marta Kocjan-Barle: Edition of the Rules and Slovene seminar — hand in hand__ 27 Gatherings □ Matej Rode: Tvvelfth VVorld Congress of FIT_ 35 Translation VVorkshop □ Narcis Dembskij: A Slovene-French Dictionary of Mechanical Engineering and Related Terminology, J to N_ 37 □ Nikolaj Safonov: Russian Symbols for International Units of Measure (Sl)_ 46 Translation-Oriented Publications □ Maja Dolanc: From Our Translation-Oriented Periodicals _ 52 □ Anton Omerza: Bibliography of Mostovi from 1963 to 1990 _ 55 Sommaire Informations □ Nouvelles de TAssociation_ 6 □ Anton Omerza: 30 ans de travail professionnel de TAssociation ___ 8 □ Nos reves — des locaux a nous _ 13 Presentations □ In memoriam: dr. Branko Vrčon_ 15 □ Lidija Šega: Narcis Dembskij et Viktor Jesenik _ 15 Articles professionnels □ Antonino Principato: Comment traduire _ 20 □ Marta Kocjan-Barle: Les Reglements et le seminaire Slovene en meme temps_ 27 Consultations □ Matej Rode: Le 12 e Congres mondial de la FIT_ 35 L’atelier des traducteurs □ Narcis Dembskij: Vocabulaire slovene-frangais des termes concernant les constructions mecaniques, J — N_ 37 □ Nikolaj Safonov: Signes russes pour les unites de mesure internationales (Sl) ___ 46 Publications des traducteurs □ Maja Dolanc: De nos revues des traducteurs- 52 □ Anton Omerza: Bibliographie des Mostovi de 1963 a 1990 _ 55 6 MOSTOVI 2/1990/XXV Novosti v društvu Ko ste dobili v roke prejšnjo številko Mostov, smo še prenavljali stanovanje, ki smo ga kupili, ko boste brali te vrstice, bomo imeli za sabo že več kot polletno poslovanje na Petkovškovem nabrežju. Pravočasno in uspešno so bili oprav¬ ljeni adaptacija, opremljanje in selitev. Tudi praznovanje 30-letnice društva, povezano z ot¬ voritvijo poslovnih prostorov, smo uspešno iz¬ peljali (več o tem v sestavku Naše sanje — last¬ no stanovanje). Dodali bi le to, da so nas nakup stanovanja, preureditev in opremljanje stali okrog 140.000 DEM (podatek v dinarjih je zara¬ di inflacije popolnoma nerealen), velik delež pa je k uresničitvi načrtov prispevala naša računo- Med otvoritvijo MOSTOVI 2/1990/XXV 7 vodkinja Marjeta Martič, ki se ji na tem mestu javno zahvaljujemo. V spomladanskem obdobju smo pripravili šti¬ ri jezikovne seminarje, tokrat prvič tudi za itali¬ janski in slovenski jezik. Seminar za prevajalce v italijanski jezik je bil kar dvakrat (o vsebini obeh seminarjev govori članek v rubriki Stro¬ kovni članki), za kar moramo pohvaliti našo članico Ines Perkavac ter seveda predavatelja Nina Principata. Izpopolnjevalni seminar slo¬ venskega jezika za prevajalce smo pripravljali že dalj časa, zelo uspešno pa smo ga izpeljali aprila. Zanimanje zanj je popolnoma preseglo naša pričakovanja, saj je v dvorani KS Kolodvor celo zmanjkalo stolov. Predavateljica Marta Kocjan-Barle si je seminar zamislila kot pred¬ stavitev novega pravopisa s poudarkom na uporabi ločil (tudi njen prispevek objavljamo v rubriki Strokovni članki). Ob seminarju smo skupaj z Državno založbo Slovenije izpeljali prodajno akcijo novega pravopisa. Odziv med člani je bil velik, saj so kupili okrog 300 izvodov. Seminar angleškega prevajanja je spet vodil Alan McConnell Duff. Tokrat nismo omejili šte¬ vila udeležencev, tako kot prvič, a pokazalo se je, da v prihodnje seminarjev ne bo več mogel voditi en predavatelj, zato naslednjega načrtu¬ jemo z dvema. Spomladi smo imeli v načrtu še nemški seminar, za katerega upamo, da ga bo¬ mo izpeljali nekoč kasneje. Do konca leta 1990 načrtujemo naslednje seminarje: italijanskega, angleškega, slovenskega, mogoče pa tudi francoskega. Cenik prevajalskih storitev je imel v letu 1990 popolnoma drugačno podobo kot v inflacij¬ skem letu 1989, ko smo ga popravljali praktično vsak mesec. Januarja smo začeli z osnovo 13,5 DEM neto za stran prevoda v slovenski je¬ zik, marca pa smo jo dvignili na 15,0 DEM. Od aprila smo spremljali gibanje postavk za knji¬ ževne in sodne prevode in ker smo iz meseca v mesec ugotavljali, da naše tarife zaostajajo za omenjenimi, smo postavko julija povišali za okrog 28 odstotkov in jo s tem izenačili s tistimi za književne prevode. Hkrati smo ugotovili, da zaradi precenjenosti dinarja v razmerju do nem¬ ške marke nimamo več prave osnove v DEM, Majda seli knjižnico zato bomo odslej sledili gibanju povprečnih plač v Sloveniji. Najbolj skrb zbujajoče za naše poslovanje in seveda za prevajalce je neplačevanje računov za prevajalske storitve, ki se stopnjuje v skladu s slabšanjem razmer v gospodarstvu. V začetku leta smo začeli izstavljati mandatne tožbe, a smo kmalu ugotovili, da smo se tega lotili pre¬ slabo pripravljeni. Mandatne tožbe na plačilo zapadlih računov niso pretirano učinkovale, imeli pa smo veliko stroškov, ki so navadno presegali dohodke od plačanih računov. Še večjo težavo je pomenilo naše neznanje v zvezi s pravno-proceduralnimi operacijami pri man¬ datnih tožbah. Ugotovili smo, da bi biii lahko kos vsem postopkom v zvezi z mandatnimi tož¬ bami le, če bi imeli stalnega pravnega zastop¬ nika. Ko je upravni odbor o tem razpravljal, se ni mogel odločiti za nastavitev pravnega za¬ stopnika, pač pa je določil, da mora biti spodnja meja zapadlih računov, ki pridejo v poštev za mandatno tožbo, 70.000 dinarjev. 8 MOSTOVI 2/1990/XXV Tako kot že večkrat, smo tudi tokrat ugotovili, da je za zagotovitev pravočasne poravnave ra¬ čunov za prevajalske storitve najboljša preven¬ tiva. Ob prevzemu naročila za prevod se mora prevajalec pozanimati o plačilnih navadah po¬ djetja, od katerega sprejme naročilo. Kadar gre za podjetje, ki ga ne pozna, je najbolje, da v ra¬ čunovodstvu našega društva vpraša, kakšne so njegove plačilne navade. Prevajalec nikakor ne sme pričakovati, da bo društvo tako ali drugače izterjalo plačilo računa za prevajalsko storitev, on pa bo le prevzel naročilo in oddal prevod, večkrat tudi od podjetja, ki je v stečaju ali tik pred njim. Če pa je prevajalec naročilo že prevzel (in se pri tem z društvom ni posvetoval niti o solvent¬ nosti naročnika prevoda niti o načinu sklenitve pogodbe), je najboljše, tako je vsaj pokazala dosedanja praksa, da večkrat opomni osebo, ki mu je dala naročilo in mu obljubila plačilo v do¬ govorjenem roku. Skoraj vsako leto ugotavljamo, da so naši člani zelo neredni plačniki članarine. Tako je bi¬ lo tudi letos, zato smo julija vsem, ki do takrat še niso poravnali svoje obveznosti do društva, po¬ šiljali opomine, septembra pa tudi opomine pred izključitvijo iz društva. Letošnji kongres FIT je bil drugi v Jugoslaviji; prvi je bil leta 1963 v Dubrovniku, tokrat pa so ga pripravili v Beogradu. Delegati našega druš¬ tva v Zvezi društev znanstvenih in tehniških prevajalcev Jugoslavije, predvsem pa Doris Debenjak, ki je bila do marca 1990 predsednica zveze, so veliko prispevali k pripravi kongresa, saj je bila skoraj na vseh sejah tega telesa v zadnjih dveh letih glavna točka organizacija kongresa FIT. Po naših podatkih se je kongresa udeležilo manj kot 10 prevajalcev iz Slovenije (podrobneje je predstavljen v prispevku v rubri¬ ki Posvetovanja). A. O. Anton Omerza Trideset let strokovnega dela DZTPS Thirty Years of DZTPS’s Professional Services In the past three decades, the Scientific and Technical Translators Association of Slovenia (DZTPS) has engaged in a wide variety of Professional activities. The previous issue of Mostovi car- ried an article on the Association’s history, while the currentissue gives an account ofits present- day professional Services. Translation Service of the Association encompasses the follovving activities: setting rates for translation Services, providing financial Service for translators, referring translation orders, provi- ding information on translators, and Consulting Services for its members. Publishing DZTPS publishes the journat Mostovi — in 25 years 26 issues have been published and occasional, in-house terminological and informative publications. MOSTOVI 2/1990/XXV 9 Translation Training In order to upgrade the translating skills DZTPS organized, in the 1988/89 school year, 21 lectures in three language sections and eight seminars in the 1989/90 school year in four language sections. In the past two years, DZTPS was also the co-organizer of two transla- tors’ conferences. Library Our library contains 300 dictionaries and language-related manuals, but lacks above ali specialized multi-language glossaries. Status of Translators The status of translators, particularly those in regular employ in a company, has not been solved to our satisfaction. Thus, DZTPS, as a Professional association of translators, must become more actively involved in this initiative. The first steps have already been taken. In recent years, the Professional activities of the Association have been much more intensive than previously. Stili, the lack of professionals — translators, hinders DZTPS from advancing signi- ficantly in this direction. For this reason, the fundamental task of the Association is to find and en- gage appropriate professionals in the area of translation. V prejšnji številki smo predstavili razvoj DZTPS v tridesetih letih njegovega obstoja, v tej pa bomo opisali sedanje strokovno delovanje društva, da zaokrožimo predstavitev DZTPS ob njegovem jubileju. Strokovno delovanje DZTPS bomo obravna¬ vali po naslednjih skupinah: □ prevajalski servis □ založniška dejavnost □ izobraževalna dejavnost □ strokovna knjižnica □ status prevajalcev. 1) Prevajalski servis Prevajalski servis obsega naslednje dejavnosti: □ določanje cen prevajalskih storitev, □ finančni servis za prevajalce (fakturiranje prevajalskih storitev in nakazovanje prevajal¬ skih honorarjev), □ posredovanje naročil prevajalcem, dajanje informacij o prevajalcih in svetovanje pri njihovi izbiri, □ svetovanje prevajalcem pri zaračunavanju prevajalske storitve. Podatki o delovanju prevajalskega servisa društva za prvih sedem mesecev leta 1990 so naslednji: □ povprečno smo izstavili po 20 računov za prevajalske storitve na dan, kar znese okrog 5.500 računov na leto, □ prek društva izstavlja fakture za prevajalske storitve okrog 650 prevajalcev, □ skupno število opravljenih strokovnih pre¬ vodov v Sloveniji v enem letu presega 6.000, saj gre del faktur za prevode mimo našega društva. Zaradi vedno večje nelikvidnosti naročnikov prevajalskih storitev se podaljšujejo roki izpla¬ čila honorarjev. Delež z zamudo poravnanih računov za prevajalske storitve je v letu 1989 znašal 15 odstotkov, v prvem polletju 1990 pa 17 odstotkov celotne vrednosti izstavljenih faktur. Praksa je pokazala, da se prevajalec dolgim rokom izplačila prevajalskih honorarjev najlaže izogne, če se v računovodstvu našega društva pozanima o likvidnosti oziroma plačilnih nava¬ dah podjetja, za katerega namerava opraviti prevod. Naročil prevodov, ki jih dobi neposredno društvo, je bistveno manj, kot mislijo naši člani. V prvih sedmih mesecih leta 1990 smo dobili 150 naročil, od katerih se je več kot 50 nanaša¬ lo na prevod od ene do treh strani v več jezikov, le 25 naročil pa se je nanašalo na prevode, daljše od pet strani. Med jeziki so prevladovali angleščina, nemščina in italijanščina. Posredovanje informacij o prevajalcih oziro¬ ma svetovanje naročnikom pri izbiri prevajalca je veliko bolj pogosto, saj v povprečju posredu¬ jemo na dan vsaj deset informacij o prevajalcih, dokončna izbira pa je prepuščena naročnikom. Seveda so pri tem izvzeti člani, ki nam ne spo¬ ročijo sprememb svojih matičnih podatkov (na¬ slova, telefonske številke). V zadnjih petih letih smo se lotili še svetova¬ nja (prevajalcem in naročnikom) pri zaračuna¬ vanju prevajalskih storitev. Najprej smo takšne informacije dajali ie osebno, pozneje smo jih vključili v cenike prevajalskih storitev ali objavili v Mostovih, letos pa smo izdali Navodila za prevajalce. 10 MOSTOVI 2/1990/XXV Tabela 1: Pregled vsebine Mostov od leta 1970 do 1990 2 ) Založniška dejavnost Strokovno glasilo Mostovi je najpomembnej¬ ši projekt naše založniške dejavnosti. Ob tride¬ setletnici društva smo pripravili bibliografijo Mostov od leta 1963 do 1990 (na str. 55); tukaj bomo prikazali le nekaj zbirnih podatkov. V petindvajsetih letih je izšlo 26 številk Mo¬ stov, od tega 16 v ciklostirani (med leti 1963 in 1983) ter 10 številk v sedanji obliki, v kakršni Mostovi od leta 1985 izhajajo dvakrat na leto. Skupni obseg vseh številk Mostov je okrog 1.500 strani oziroma 3.000 strani v tipkopisu. V vsaki številki glasila je bilo v povprečju 15 član¬ kov, skupno 390 člankov, pri njihovem pisanju pa je sodelovalo več kot 300 avtorjev. Mostovi so pridobili ugled pri prevajalcih, zlasti v zadnjih letih, ko izhajajo redno in ko so se ustalile redne rubrike v njih. Brezplačno jih dobivajo vsi člani društva, imamo okrog 40 na¬ ročnikov (podjetij), informativno pa jih pošilja¬ mo tudi vsem sorodnim društvom v Jugoslaviji ter reviji Babel. Letos smo poskusili s prodajo glasila v knjigarni Mladinske knjige v Ljubljani na Titovi 3. Naklada glasila se giblje med 650 in 750 izvodi. V zadnjih dveh letih je društvo izdalo še na¬ slednje publikacije: □ Seznam strokovne knjižnice DZTPS, Ljub¬ ljana, september 1988, 14 str. □ Marjan Golobič: Glosar slovensko-angle- ških nepravih prijateljev, posebna številka Mo¬ stov, Ljubljana 1988, 26 + IV str. □ Prevajanje in zunanja trgovina, zbornik refe¬ ratov s posvetovanja v Portorožu, DZTPS in DZTPH, december 1987, 60 str. □ Anton Omerza, Jože Požru: Navodila za pre¬ vajalce, DZTPS, januar 1990, 30 str. 3) Izobraževalna dejavnost Leta 1986 smo začeli s predavanji angleške sekcije, ki smo jih nadaljevali leta 1987. Od leta 1988 pa se s strokovnim izpopolnjevanjem pre¬ vajalcev ukvarjamo bolj načrtno, kar prikazu¬ jemo v tabeli 2: Iz tabele se vidi, da smo v šolskem letu 1989/90 prekinili izpopolnjevanje prevajalcev nemškega in francoskega jezika. To bomo sku¬ šali popraviti v naslednjem šolskem letu, ko bi radi začeli z delovanjem še ene jezikovne sekcije. Največja težava pri pripravi predavanj in se¬ minarjev za posamezne jezikovne sekcije je pomanjkanje predavateljev, zato je obstoj po¬ samezne jezikovne sekcije večkrat odvisen od enega samega predavatelja. Čeprav skušamo k sodelovanju pritegniti čimveč naših članov, MOSTOVI 2/1990/XXV 11 Tabela 2: Izobraževanje prevajalcev v zadnjih dveh šolskih letih 1 Angleška seminarja sta bila dvodnevna, vsi drugi enodnevni. predvsem k jezikovnim delavnicam, je odziv še vedno premajhen, da bi nam omogočil takšno obliko in vsebino izpopolnjevanja čanov, kot si jo želijo. K izobraževalni dejavnosti društva prišteva¬ mo še pripravo strokovnih posvetovanj za pre¬ vajalce. Prejšnje generacije funkcionarjev druš¬ tva so organizirale večdnevne simpozije; samostojno ali skupaj z občnimi zbori društva. O vseh strokovnih posvetovanjih prevajalcev v Jugoslaviji so bili v zadnjih petih letih bralci Mostov podrobno obveščeni, posvetovanju v Portorožu 1987 pa smo namenili kar posebno številko. Skupaj z Društvom znanstvenih i teh¬ niških prevodilaca Hrvatske smo takrat pripravi¬ li prvo specializirano posvetovanje strokovnih prevajalcev v Jugoslaviji z naslovom Prevajanje in zunanja trgovina. To je spodbudilo še druge organizatorje podobnih srečanj, da so se začeli lotevati specializiranih posvetovanj ter opustili splošna, ki so bila v navadi do takrat. Novembra 1989 smo skupaj z Udruženjem naučnih i stručnih prevodilaca SR BiH pripravili zelo obiskano in odmevno posvetovanje v Sara¬ jevu z naslovom Zagotavljanje kakovosti pre¬ voda za potrebe gospodarstva. 4) Strokovna knjižnica Strokovna knjižnica društva v zadnjih letih počasi pridobiva slovarje in jezikovne priročni¬ ke, po katerih je največ povpraševanja, čeprav še ne moremo trditi, da je v pomoč pri prevaja¬ nju iz prav vseh strok. 2 Seminarje o uporabi računalnikov pri prevajanju je pripravila Mikro Ada iz Ljubljane. V zadnjih treh letih smo nabavili skoraj vso slovarsko literaturo, ki je bila na prodaj na na¬ šem tržišču, nekaj pa smo je tudi uvozili. Knjiž¬ nica vsebuje 300 naslovov in več kot 400 knjiž¬ nih enot. V zadnjih dveh letih smo kupili več kot 100 slovarjev, nekaj knjig smo dobili v dar, ne¬ kaj glosarjev pa fotokopirali. Naše člane redno obveščamo o knjižnem fondu, saj smo leta 1988 izdali posebno brošu¬ ro Seznam strokovne knjižnice, v Mostovih št. 2/89 pa priobčili članek Novosti v knjižnici. Izposoja je neredna, v povprečju posodimo po eno knjigo na teden. Največje je povpraše¬ vanje po specializiranih dvo- ali večjezičnih glosarjih, zato ponovno prosimo člane, naj nam posodijo svoje glosarje, da jih bomo fotokopira¬ li za knjižnico. 5) Status prevajalcev V avgustu 1990 je imelo naše društvo 580 članov, od katerih so v svobodnem prevajal¬ skem poklicu delovali 104, med njimi pa je 34 prevajalcev imelo status samostojnega kultur¬ nega delavca. Skupina prevajalcev v svobod¬ nem poklicu je zelo dejavna, tako pri delu v or¬ ganih društva in pri založniški ter izobraževalni dejavnosti kot pri prevajalskem delu, saj opravi več kot polovico vseh prevodov, ki jih društvo fakturira. DZTPS kot stanovska organizacija strokov¬ nih prevajalcev izstavlja za prevajalce, ki želijo delovati v svobodnem poklicu, ustrezna potrdila. 12 MOSTOVI 2/1990/XXV Razprave na posvetovanjih prevajalcev v Ohridu in Hercegnovem so se večkrat dotaknile statusa strokovnih prevajalcev v primerjavi z inženirji, ekonomisti in pravniki. Enotno mnenje vseh je bilo, da imajo prevajalci od vseh aka¬ demsko izobraženih delavcev v podjetjih najni¬ žji poklicni status, pa naj gre za plačo, delovne razmere, strokovno izpopolnjevanje ali pa za strokovni ugled. Ta mnenja so društvu služila za podlago, ko je pripravljalo načrte akcij za iz¬ boljšanje statusa prevajalcev po podjetjih. Ugo¬ tovili smo, da je treba vodilne delavce v podjet¬ jih seznaniti s pomenom prevajanja pri zunanjetrgovinskih poslih. Najprej smo se po¬ vezali z Gospodarsko zbornico Slovenije, nato pa smo ustreznima šolama na Brdu pri Kranju in v Radencih ponudili, da v program izobraže¬ vanja delavcev v zunanji trgovini in poslovod¬ nih delavcev vključijo predavanje Vloga preva¬ jalca v poslovnem svetu. O rezultatih akcije vas bomo sproti obveščali. Sklep Predstavljeni podatki in ugotovitve kažejo, da je strokovno delovanje društva v zadnjih letih dobilo večji zamah, čeprav moramo poudariti, da nam še ne uspe enakomerno pokrivati prav vseh področij delovanja. Največ opaznega in koristnega za prevajalce smo napravili pri prevajalskem servisu, pri za¬ ložniški dejavnosti ter pri strokovnem izpopol¬ njevanju. Veliko dela pa nas še čaka na termi¬ nološkem področju — tako pri izdajanju kot pri nabavi strokovnih glosarjev za knjižnico. Tudi pri organiziranju strokovnih posvetovanj preva¬ jalcev se bomo morali bolj angažirati, še pose¬ bej v spremenjenih družbenopolitičnih razme¬ rah, ko je umestno razmišljati tudi širše, ne samo v jugoslovanskih okvirih, recimo v okvirih skupnosti Alpe-Jadran. Kljub velikemu številu članov nas ves čas pe¬ stijo kadrovske težave; primanjkuje predavate¬ ljev za jezikovne seminarje, avtorjev strokovnih Doris Debenjak med slavnostnim nagovorom MOSTOVI 2/1990/XXV 13 člankov za objavo v Mostovih, prevajalcev ter¬ minologov za glosarske projekte, celo izpraše¬ valcev kandidatov za sprejem v društvo nima¬ mo dovolj. Na širšem ljubljanskem področju je okrog 350 članov, pri celotnem strokovnem de¬ lu društva pa jih je v zadnjih dveh letih sodelo¬ valo manj kot 20. Novi poslovni prostori nam omogočajo boljše operativno delo, dodatni strokovni sodelavci pa bodo odločali o tem, do kakšne kakovosti (in koristi za prevajalce) bomo pripeljali strokovno delo društva. Naše sanje — lastno stanovanje nastopajo: DZTPS Joško Battestin Doris Debenjak Tone Omerza Majda Avguštin Marjeta Martič Katja Oblak Vsak človek si mora do svojega tridesetega leta priskrbeti lastno streho nad glavo. Donator Mati stanovanja Oče stanovanja Tajnica režije Mojstrica finančnega inženiringa Podnajemnica v stanovanju Naše sanje - lastno stanovanje Naše sanje — lastno stanovanje je bil na¬ slov slikovnega prispevka, ki smo ga objavili v Mostovih št. 2/1989 in s katerim nas je prijetno presenetil naš zunanji sodelavec Boštjan. Ven¬ dar segajo želje po lastnih poslovnih prostorih že v začetek osemdesetih let, uradno pa so bile potrjene na občnem zboru dne 20. 2. 1986, ko smo delež, ki ostane društvu, zvišali s 7 na 10 odstotkov, da bi zbrali sredstva za nakup prostorov. Sprva smo dobri dve leti čakali, da bi nam na¬ jemniške prostore priskrbela občina, ker pa nam niso ponudili nič primernega, smo se zače¬ li zanimati za nakup stanovanja, ki bi ga pre¬ uredili v poslovne prostore. Pravijo, da gre v tretje rado, in resničnost tega pregovora se je potrdila tudi pri nas, saj smo tretje stanovanje, ki smo se zanj zanimali, junija 1989 res kupili. Nadaljujemo v slogu, ki ga je začel Boštjan s sliko Naše sanje — lastno stanovanje, zato vse tiste, ki so sodelovali pri nakupu poslovnih pro¬ storov, pri adaptaciji in opremljanju ter selitvi in otvoritvi, predstavljamo v obliki »gledališkega lista«. tehnična ekipa: Krajnčič in Cimerman Silvo Habat Švajif Arifovič Janez Ložar Mašič Slejko Marjan Golobič Borut Zupančič Marjeta Kotar Darko Novak Nedžad Žujo Sitar Rozika Boža Pretnar Savin Vilhar Lidija Šega Igor Žužek Mojstra lesne in kovinske scene Scenski mojster za likovno opremo Mojster luči in toplote Sanitarno-umivalni mojster Mojster za razgled Vodja transportno- prenosne ekipe Posebni prevozi, montiranje in servisiranje tajnice Preddelavec pri posebnih prevozih Mojstrica za notranji videz Referent za stike s stano¬ valci hiše Avtor oblikovanja v celoti Vodja administrativno- štampiljkarske službe Vodja prehrane in gostinske opreme Posredovalka Mojster fotografije Izbor likovne opreme Stiki z javnostjo čas in kraj dogajanja: — Ljubljana, v starem delu mesta ob reki — prvo dejanje sega v junij 1989 — zadnje dejanje se je končalo 8. 5. 1990 14 MOSTOVI 2/1990/XXV Novi poslovni prostori omogočajo nekoliko drugačno poslovanje pisarne društva. Vsak de¬ lavec ima svojo pisarno, bivšo kuhinjo pa smo preuredili v čajno kuhinjo in arhiv. Tudi obisko¬ valci — člani društva — imajo drugačno pot skozi pisarne. Obračune prevodov oddajajo v tajništvu, slovarje si izposojajo v knjižnici, ki je hkrati pisarna poslovnega tajnika, o vsem, kar je v zvezi z računi, pa se pozanimajo v tretji so¬ bi, v računovodstvu. Zato je poslovanje s člani zdaj veliko bolj umirjeno in prijetno, kot je bilo v prejšnjih poslovnih prostorih, pa še dva vhoda imamo: avtomobilisti vstopajo s Petkovškovega nabrežja, pešci in kolesarji pa s Trubarjeve ulice. Tiste, ki jih ni bilo na uradni otvoritvi poslov¬ nih prostorov, ki je bila združena s praznova¬ njem 30-letnice društva, naj obvestimo, da je potekala v obliki dneva odprtih vrat, ki se je za¬ čel ob enajstih, končal pa ob osemnajstih. Po našem mnenju je bilo vseh gostov okrog 150, Pozdrav gostje iz Zagreba med njimi tudi predstavniki društev znanstvenih in tehniških prevajalcev iz Zagreba in Sarajeva. Celo tisk se je odzval našemu vabilu, saj je bila v Delu objavljena napoved dogodka, v Dnevni¬ ku krajši članek, na radiu Glas Ljubljane pa in¬ tervju z Doris Debenjak. Praznovanje 30-letnice društva končujemo s to številko Mostov, z objavo članka Trideset let strokovnega dela DZTPS in bibliografije Mo¬ stov od leta 1963 do 1990 ter s predstavitvijo dveh članov odbora za ustanovitev društva —Narcisa Dembskega in Viktorja Jesenika. Poslovni prostori nam že omogočajo veliko bolj nemoteno poslovanje, pa naj gre za delav¬ ce v pisarni društva, prevajalce ali druge obis¬ kovalce. Ko bomo uredili še zadnje malenkosti, kar se notranje opreme tiče, in (mogoče) prido¬ bili kako parkirno mesto na Petkovškovem na¬ brežju, bo velik del tistega, čemur smo še pred dvema letoma rekli naše sanje, že uresniče¬ nega. A. O. MOSTOVI 2/1990/XXV 15 In memoriam Dr. Branko VRČON rojen leta 1907 v Dobravljah pri Vipavi Konec petdesetih let je bil dr. Vrčon vodja prevajalske službe v Litostroju in prizadeven član Društva književnih prevajalcev, vendar je tudi on čutil potrebo, da bi poleg Društva knji¬ ževnih prevajalcev Slovenije obstajalo še eno, strokovno društvo, v katerem bi se zbirali preva¬ jalci, izvedenci s področja te ali one stroke, saj bi jim bila takšna stanovska organizacija v veli¬ ko pomoč pri njihovem prevajanju za potrebe gospodarstva in znanosti. Ko se je nekaj prevajalcev posebno na po¬ budo dr. Goliasa in Kneza sestalo pri gospodu Knezu na ustanovnem občnem zboru Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev, je bil med njimi tudi dr. Vrčon. Tej majhni skupini se je kmalu pridružilo še več prevajalcev, strokov¬ njakov s posameznih področij, merila, tako je¬ zikovna kot strokovna, za njihov sprejem pa so bila zelo stroga. Gospod Vrčon je bil prvi predsednik uprav¬ nega odbora novega društva in njegov dejaven član, saj je imel za to vse kvalifikacije: bil je pravnik in je govoril vrsto tujih jezikov. Zdaj, ob svoji tridesetletnici, se je DZTPS ustanovnim članom, med njimi seveda tudi dr. Vrčonu kot prvemu predsedniku, zahvalilo za njihov po¬ memben prispevek pri nastanku in delu društva s podelitvijo naziva častnih članov. Dr. Vrčon je že pred mnogimi leti odšel v po¬ koj, vendar se je še vedno rad posvečal preva¬ janju strokovnih besedil pa tudi literarnih se je loteval, saj je bil vedno vsestranski prevajalec in je tak ostal vse do konca. Posebno starejši člani obeh društev prevajalcev se ga spominja¬ jo kot velikega strokovnjaka in dobrega tovari¬ ša, ki ga je človek zmeraj rad srečal, vsi pa ga bomo ohranili v lepem spominu. Lidija Šega Predstavljamo vam prevajalski tandem Dembskij/Jesenik Ko smo se odločali za predstavitev v tej šte¬ vilki Mostov in izbirali med »po stažu« najsta¬ rejšimi prevajalskimi kolegi, se nam je zdelo primerno, da skupaj predstavimo dva ustanov¬ na člana našega društva: Narcisa Dembskega in Viktorja Jesenika. Pa ne zato, ker bi ne bila 16 MOSTOVI 2/1990/XXV vsak zase dovolj pomembna za posamično predstavitev, ampak preprosto zato, ker ju tako pogosto srečujemo v paru, da bi ju težko pred¬ stavljali vsakega posebej. In kar ob prvem vprašanju: Od kod prihajata in kdaj sta se vajini prevajalski poti prvič zdru¬ žili? se je izkazalo, da ju druži že podobna uso¬ da v otroštvu. Takrat se sicer še nista poznala, vendar sta oba odraščala v Lyonu oziroma Na- ncyju kot otroka ekonomskih izseljencev po pr¬ vi svetovni vojni. Gospod Jesenik se je vrnil v Slovenijo takoj po vojni in začel prevajati, Nar¬ cis Dembskij pa se je prvič poskusil kot prevaja¬ lec oz. tolmač za ruske vojne ujetnike v osvobo¬ jenem Lyonu že leta 1944. Po vojni se je tudi on vrnil in se kot prevajalec zaposlil v Litostroju. Njuni prevajalski poti sta se prvič križali šele nekaj let kasneje, in to na VII. kongresu ZKJ leta 1957 v Ljubljani, kjer sta se srečala kot stanov¬ ska kolega — prevajalca in tolmača za franco¬ ski jezik. Vendar so morala preteči še tri leta, preden sta se bolj zbližala, postala prijatelja in pogosto tudi prevajala v tandemu. Našla sta skupen jezik, kot radi rečemo. Vendar pri njiju to velja tudi dobesedno, saj se med seboj naj¬ pogosteje pogovarjata kar v francoščini. Ko smo ob letošnji 30-letnici pregledovali zgodovino in začetke delovanja našega druš¬ tva, smo ju našli med redkimi ustanovitelji. Zato smo ju povprašali: Kako se je začelo in kaj vas je družilo? Viktor Jesenik je bil takrat že vrsto let član Društva književnih prevajalcev Slovenije, kjer je spoznal dr. Janka Goliasa in nekaj drugih kole¬ gov, ki so tako kot on, poleg literarnih prevajali tudi strokovna besedila za razna podjetja in ustanove. Začeli so tesneje sodelovati in leta 1960 je dozorela zamisel, naj bi strokovni pre¬ vajalci ustanovili svoje stanovsko društvo, saj so se srečevali s svojevrstnimi strokovnimi, Jesenik in Dembskij pri delu MOSTOVI 2/1990/XXV 17 tehničnimi in organizacijskimi problemi, za ka¬ tere med literarnimi prevajalci ni bilo dovolj po¬ sluha. Poleg Jesenika in Dembskega so bili v iniciativnem odboru še dr. Vrčon, dr. Majaron, dr. Golias, Smolej, Zupančič in Knez. Prvi pred¬ sednik društva je bil dr. Vrčon, gospod Demb- skij pa je prevzel funkcijo tajnika. Na začetku je bilo članov društva sicer so¬ razmerno malo, vendar so bili zelo zagnani za delo in položaj strokovnega prevajalca. Med najbolj dejavnimi sta bila prav Dembskij in Je¬ senik. Skromno sta menila, da sta bila v tridese¬ tih letih dela društva zlasti dejavna »samo« pr¬ vih petindvajset let, najprej v senci tandema Knez-Golias, potem pa vedno bolj samostojno. Gospod Jesenik se še spominja, kako so začeli izdajati strokovno glasilo Mostove, in prav on se je potem, ko je ta dejavnost nekoliko zamrla in Mostovi nekaj let niso izšli, v osemdesetih le¬ tih zavzel za nadaljevanje koristne, čeprav — kot pravi — takrat še skromne revije, in s so¬ delavci spet pripravil nekaj številk. Veseli ga, da se je revija zdaj, ko že nekaj let skrbi zanjo šte¬ vilnejši uredniški odbor pod vodstvom agilnega A. Omerze, tako razvila in dosegla mednarodno raven. Delovala sta tudi zunaj društva. Tako je bil g. Dembskij kot delegat DZTPS pet let član od¬ bora za književnost, založništvo in knjižničar¬ stvo takrat še začasne, nato pa prve redne skupščine Kulturne skupnosti Slovenije, kjer si je prizadeval za uveljavljanje in afirmacijo pre¬ vajalske dejavnosti ter odboru predlagal tudi sofinanciranje ter izdajanje velikih slovarjev. Jesenik pa je bil med drugim predsednik Zveze ZTP Jugoslavije in na predlog upravnega odbo¬ ra slovenskega društva je kandidiral za člana Sveta Mednarodnega prevajalskega združenja (FIT) ter bil na mednarodnem kongresu v Var¬ šavi tudi izvoljen. Zelo dejavno in uspešno nas je zastopal in seznanjal kolege po vsem svetu z našo prevajalsko dejavnostjo ter prizadevanji pa tudi z lepotami in življenjem v tem malem de¬ lu Evrope. Viktor Jesenik se spominja: »V Svetu FIT sem bil res dejaven, zato sem med kolegi z vseh koncev sveta hitro postal znan in priljub¬ ljen. Seje smo imeli včasih zelo daleč, na primer v Seulu, Stockholmu, Parizu... in tudi sam sem povabil kolege iz Sveta na Bled, kamor so prišli od vsepovsod — celo iz ZDA, SZ, Koreje, Šved¬ ske itd. Upam si trditi, da je z mojo prisotnostjo in delom v Svetu tudi naša mala Slovenija za moje kolege nekaj pomenila. Jugoslavijo so si¬ cer že poznali, saj so bili nekateri starejši kolegi iz Beograda in Zagreba tudi prej dejavni v zdru¬ ženju FIT. Za Slovenijo pa so bili to prvi organi¬ zirani stiki s predstavniki prevajalcev z vsega sveta.« Ko sem ju povprašala, kako gledata na le¬ tošnji kongres FIT v Beogradu, sta si bila edina, da je to za Jugoslavijo in naše prevajalstvo veli¬ ko priznanje, saj je bil kongres svetovne orga¬ nizacije prevajalcev zdaj pri nas že drugič (pr¬ vič je bil leta 1963 v Dubrovniku). To je vsekakor lepo priznanje vsem prevajalcev Ju¬ goslavije — literarnim ter znanstvenim in teh¬ niškim — pa tudi priznanje našemu delu in pri¬ zadevanju za tesnejše vključevanje in odpi¬ ranje v svet. Poudarila sta, da je FIT organizacija, ki se ne veže na to ali ono ideolo¬ gijo ali stranko, ampak strokovno povezuje pre¬ vajalce z vseh vetrov, ki na takih srečanjih iz¬ menjujejo izkušnje s številnimi referati in v pogovorih. Marsikomu je verjetno znano, da se gospod Jesenik poleg strokovnega — ali morda celo pretežno — ukvarja tudi z leposlovnim preva¬ janjem in da je bil dalj časa tudi v upravnem odboru Društva književnih prevajalcev Sloveni¬ je. Zato sem ga povprašala, v čem so razlike in s čim se raje ukvarja. Takole je povedal: »Osebno sem res bolj nagnjen k literaturi, še posebej k poeziji, in mislim, da sem s številnimi prevodi (predvsem slovenske poezije v fran¬ coščino) opravil dobro delo, ki je bilo lepo spre¬ jeto v Parizu in po svetu. Bilo mi je v posebno čast in veselje, da sem za te prevode in še po¬ sebej za Prešerna pred tremi leti dobil iz Franci¬ je »akademske palme«! Lahko rečem, da sem ob tem prevajanju tudi užival, medtem ko pri prevodu tehničnega besedila ne gre za tako veselje nad delom, temveč le za dobro in na¬ tančno opravljeno nalogo. Med prevajanjem obeh zvrsti so gotovo razlike. Pri prevajanju li¬ terature je — kakor pri znanosti in tehniki —treba najprej obvladati oba jezika. Vendar je pri leposlovju potrebna literarna nadarjenost, medtem ko pri tehniki ne moreš brez dodatnega poznavanja stroke. Prevajalec bi moral študirati stroko, ki jo prevaja. Mislim, da moramo znan- 18 MOSTOVI 2/1990/XXV stveni in tehniški prevajalci vložiti veliko truda, če hočemo narediti kar najboljši prevod, ki ga stranka od nas upravičeno pričakuje in zahteva.« Gospod Dembskij pa se je — poleg peda¬ goškega dela in tolmačenja za potrebe protoko¬ la Izvršnega sveta Slovenije — največ ukvarjal s strokovnim in tehniškim prevajanjem, kjer je zlasti na delovnem mestu skusil vse tegobe po¬ klicnega prevajalca in se zato odločil za svo¬ bodni poklic. Takole mi je pripovedoval: »S po¬ klicnim prevajanjem se ukvarjam od leta 1955, ko sem stopil v službo v ljubljanskem Litostroju. Po dobrem desetletju dela v tem podjetju sem službo menjal dvakrat, nato sem postal prvi prevajalec DZTPS v svobodnem poklicu. Za status »svobodnjaka« sem se odločil iz več raz¬ logov. Med njimi je bil odločilnega pomena ta, da so bile delovne razmere v vseh službah ne¬ ustrezne. Ta neustreznost je bila posledica dej¬ stva, da delodajalci niso razumeli oz. niso po¬ znali zahtev, ki ji postavlja tovrstno delo. Vedeti morate, da se je poklic prevajalca pri nas poja¬ vil šele po vojni in od tod nerazumevanje speci¬ fičnih delovnih razmer, ki morajo biti zagotov¬ ljene, če hočemo, da bo prevajalec uspešen pri svojem delu. Zato se ne smemo čuditi, če je v štirinajstih letih dela v moji prvi službi tja prišlo in od tam tudi odšlo blizu trideset prevajalcev. V začetku smo bili prevajalci, denimo, v istih pro¬ storih s komercialisti, kasneje smo bili stlačeni skupaj v majhnem prostoru. Nadrejeni pač niso razumeli, da je dober prevod rezultat študioz- nega dela, ki zahteva mir, mir in še enkrat mir, da prevajalec potrebuje svojo delovno sobo, potrebno literaturo in pa seveda možnosti za občasno strokovno in jezikovno izpopol¬ njevanje.« Tako sta danes oba prevajalca v svobodnem poklicu in ob tem, da veliko govorimo o položa¬ ju in uveljavljanju prevajalca v slovenskem pro¬ storu, pa na tem področju dosegamo še vse premalo uspehov, so njune praktične izkušnje gotovo zanimive in marsikomu od mladih ko¬ ristna popotnica na poti v svobodni poklic. Ko sem ju vprašala, kako živita in delata kot prevajalca v svobodnem poklicu, sta se oba strinjala, da sta kot samostojna prevajalca, tol¬ mača in pedagoga (oba sta med drugim pouče¬ vala francoščino tako na gimnaziji kot na teča¬ jih) delala veliko — verjetno več kot navadni državljani —, vendar je bilo njuno delo zanimi¬ vo in pestro. Zdaj si včasih že malo oddahneta in se ukvarjata s stvarmi, ki ju bolj veselijo, saj navsezadnje tudi »svobodni« prevajalci lahko uživajo pokojnino! Gospoda Dembskega sreču¬ jemo v Ljubljani, Jesenik pa si je ustvaril lep dom v Podbrezjah, kjer je tudi danes vsestran¬ sko dejaven v družbenem in kulturnem življe¬ nju. Potuje še vedno rad in veliko — seveda največ v Francijo, saj je, kot pravi, živ stik z jezi¬ kom za nas prevajalce nujno potreben. V neprestani dirki s časom, ko si komaj kdaj vzamemo nekaj minut za strokovni posvet ali sproščen pogovor, sta tako Dembskij kot Jese¬ nik v društvu prav gotovo med tistimi redkimi člani, ki si poleg svojega lastnega dela vzamejo čas še za »vzgojo« mlajših članov. Nanje rada prenašata svoje iskušnje v skrbi za čim kako¬ vostnejše delo društva in prevajalstva, zato sem ju tudi vprašala, kaj menita o prevajalskem podmladku in kakovosti prevajalskega dela. Gospod Jesenik je potrdil, da je mlajšim preva¬ jalcem vedno rad pomagal z nasveti in lekturo prevodov ter jih spodbujal pri njihovem razvoju. Vsakemu svetuje, naj se izpopolnjuje v deželi, kjer govorijo jezik, ki ga prevaja — še posebno, če prevaja v ta jezik. Meni tudi, da nikoli ne smemo biti čisto zadovoljni s stopnjo, ki smo jo dosegli, saj se vse zelo hitro spreminja — jezik in stroka. Gospod Dembskij pa je še dodal: »Ne samo oba jezika, tudi stroko, ki jo prevajaš, bi moral dodobra poznati in pa specifični način iz¬ ražanja v jeziku, v katerega prevajaš. To so, po mojem, temeljni pogoji za dober prevod, ki ga boš vesel. Dobeseden prevod ni prevod, isto pa velja tudi za vsebinsko oddaljitev od originala. Tega bi se moral v polni meri zavedati prav vsak prevajalec.« Oba sta potrdila, da je skrb za pomoč članom ena od temeljnih nalog društva, in menila, da jo bo zdaj, ko imamo prevajalci nov dom, gotovo lažje uresničevati. V njem bomo lahko organizi¬ rali razna srečanja prevajalcev, dobra preda¬ vanja, jezikovne in strokovne tečaje. Malo sta se izgovarjala na leta, vendar sta zagotovila, da sta še zmeraj pripravljena pomagati, posebno z nasveti iz svojih bogatih življenjskih izkušenj. Poleg iskrenega prijateljstva in skupnih de¬ javnosti v društvu ter zunaj njega druži naša ko- MOSTOVI 2/1990/XXV 19 lega še velik skupni projekt — slovar, ki je tik pred izidom. Ker je za prevajalce tudi slovarska dejavnost zanimiva in polna izzivov, sem ju vprašala, kako sta se slovarja lotila in ga uspešno končala. Narcis Dembskij se spominja, da se je za iz¬ dajo velikih slovarjev zavzemal že, ko je delal v Kulturni skupnosti Slovenije, vendar takrat sprejeti predlogi zaradi pomanjkanja sredstev niso bili nikoli izpeljani. Šele kasneje, pred do¬ Zahvala častnim članom ob 30-letnici (Dembskij, Je¬ senik, dr. Majaron; od desne proti levi) brimi desetimi leti, se je Državna založba Slo¬ venije odločila tudi za izdelavo novega slovensko-francoskega slovarja in sklenila us¬ trezne pogodbe z Jesenikom in Dembskim. Slovar sta sestavila v petih ali šestih letih in ga pred več kot tremi leti oddala naročniku. Ven¬ dar so se — spet zaradi pomanjkanja sredstev — pri založbi šele letos odločili, da bodo slovar vendarle izdali; izšel naj bi oktobra. Ko smo se pogovarjali, sta bila oba zaposlena še z zadnji¬ mi korekturami in pravita, da se jima zdaj, ko ga — po treh letih — znova prebirata, zdi, da bo za marsikaterega prevajalca dober pripomoček. Žal jima je le, da ga — spet zaradi cene in stroškov — nista smela preveč razširjati in sta morala marsikateri — posebno strokovni — iz¬ raz izpustiti. Ob koncu se še enkrat ustavimo ob 30-letnici našega društva. Na slovesni otvoritvi novih pro¬ storov smo se spomnili ustanovitve in čestitali vsem dosegljivim »začetnikom«, ki so postali tudi častni člani društva. Nekaterim smo se v novih prostorih lahko osebno zahvalili za tvor¬ no delo in med njimi sta bila tudi Dembskij ter Jesenik. Vendar naj bo ta zahvala le vmesna postaja v neprekinjenem delu. Vsi pričakujemo in si želi¬ mo, da bi ju v društvu in novih prostorih še veli¬ kokrat srečevali in z njima dobro sodelovali. Pa vendarle sem ju ob koncu vprašala: Ko se ozi¬ rata nazaj in gledata naprej — kaj nam vsem skupaj želita v naslednjih tridesetih letih? Viktor Jesenik je potrdil svoje prepričanje, da je društvo na dobri poti in ima v novih prostorih vse možnosti za še večjo uveljavitev doma in v svetu. Vsem kolegom želi, da bi se v društvu dobro počutili in v njem našli oporo ter spod¬ budo pri prevajalskem delu. Narcis Dembskij pa zdajšnjim in bodočim prevajalcem svetuje, naj z medsebojnim upoš¬ tevanjem ter iskrenim sodelovanjem poiščejo nove poti za uresničitev še boljših možnosti za uveljavitev naše stroke v družbi, kot so jih zmo¬ gli ustvariti predstavniki prve generacije. Kajti v slogi je moč! Oba sta zaželela prihodnjim rodovom veliko sreče in uspehov v naslednjih tridesetih letih obstoja društva. In z enako željo njima sem končala naš pogovor. 20 MOSTOVI 2/1990/XXV (SlL£\MM Antonino Principato Come Tradurre Kako prevajamo Kaj prevajamo, kadar prevajamo? Večkrat bi si morali zastaviti to vprašanje. Čeprav se zdi banal¬ no, bi lahko bilo »deus ex machina« naše prevajalske dejavnosti. Dejansko se mnogi med nami ustavijo ob nekaterih izrazih in obupujejo (nad njimi), saj izgledajo neprevedljivi, pri tem pa ne po¬ mislijo, da vedno obstajajo še druge možnosti za posredovanje sporočila. Te druge poti nas prisilijo k razmišljanju o besedah — izrazih, ki so v prevedenem besedilu navidezno nesporni, v bistvu pa so jedro nesporazuma. Dejstvo je, da se ne pravaja besed, prevaja se koncepte v določenih zvezah. In prav koncept ter zveza, v kateri je koncept izražen, določata dimenzijo in način prevajanja po¬ samezne besede. Koncept pa lahko neodvisno od njegove oddaljenosti od namena vedno izrazimo in ga naredimo razumljivega, zato je neprevedljivost prava utopija. Problem torej ne tiči v vprašanju, »kaj se da prevesti«, temveč v tem, »kako se prevede«. Iz italijanskega seminarja MOSTOVI 2/1990/XXV 21 II seminariotenutosi in data 10-12-90, che ha inaugurato la serie degl’incontri destinati a tutti i traduttori che lavorano da e verso 1’italiano, si e proposto di compiere un’opera di ulteriore sensibilizzazione ai problemi che questa non sempre facile disciplina della traduzione puo presentare, o addirittura nascondere. Esso si e articolato in 2 parti principali: teori- ca ed applicativa. Nella prima si sono trattati sostanzialmente i binomi lingua-cultura e lingua-uso, facendo presente che non esiste lingua senza il contesto situazionale in cui que- sta va e/o viene impiegata. Da cio consegue che occorre prendere in considerazione i vari linguaggi settoriali (scientifico, tecnico, giuridi- co, politico, letterario, giornalistico, economico, ecc.), e dei vari livelli di lingua (solenne, forma- le, medio, popolare, ecc.), sia nella lingua di partenza che in vista della resa nella lingua d’arrivo. Un discorso a parte e stato dedicato al problema del linguaggio politico e del linguag- gio giornalistico, settori caratterizzati non da un gergo o da una terminologhia propri, bensi da un linguaggio e da uno stile peculiari e da ter¬ mini che, seppure originari di altri registri (non escluso quello quotidiano), vengono eventual- mente utilizzati in questo con un’accezione o un senso diversi. E’ stato inoltre trattato il pro¬ blema delTobsolescenza del passato remoto, nonche l’uso dello stile nominale a detrimento di quello verbale. Si e cercato di risolvere una volta per tutte il dilemma tra traduzione letterale e traduzione libera con 1’introduzione ai vari li¬ velli traduttivo-testuali. Ci si e soffermati parti- colarmente sul problema della traduzione detle figure retoriche (sineddoche, metafora, meto- nimia, similitudine, ecc.) e si e conclusa questa prima parte con la trattazione di aicuni espe- dienti traduttivi (trasposizione, moduiazione compensazione), e delle relative modalita d’uso. Nella parte applicativa si sono trattati esempi di comunissimi errori di traduzione verso l’ita- liano, presumibilmente originati da una non perfetta conoscenza o considerazione di fattori sociolinguistici e culturali alla cui influenza ne- ssuna lingua si puo sottrarre. A tale proposito si e inoltre ritenuto opportuno presentare aicuni paralleli tra i sistemi scolastici ed universitari, nonche tra i vari enti locali, in Italia e Jugosla- via, di cui si trovera un prospetto nella sezione successiva alTelenco degli argomenti. Si e anche dedicato un certo spazio alla pre- sentazione della terminologia relativa ai settori in cui 1’attivita traduttiva risulta particolarmente richiesta. A tal proposito sono State discusse alcune soluzioni traduttive, discussione che si e rivelata di grande utilita agli «addetti ai lavo- ri». Infine e stata presentata una lista di termini relativi alle cariche manageriali inglesi con le rispettive traduzioni in italiano. Parte teorica 1. La lingua e cultura 2. La lingua e uso 3. Uso della lingua nel contesto situazionale 4. Registra linguistico (linguaggi settoriali) 5. Livelli di lingua 5.1 Solenne 5.2 Formale 5.3 Medio 5.4 Popolare 6. Morte del passato remoto? 7. Lo stile nominale? 8. Traduzione libera o traduzione letterale? 9. Livelli tradutttivo-testuali 9.1 Fonologico 9.2 Sintattico 9.3 Semantico 9.4 Stilistico-pragmatico 10. Figure retoriche 10.1 Sineddoche 10.2 Metonimia 10.3 Metafora 10.4 Altre 11. Espedienti traduttivi 11.1 Trasposizione 11.2 Moduiazione 11.3 Compensazione 11.4 Modalita d’uso degli espedienti traduttivi Parte applicativa 1. Parallelo tra il sistema d’istruzione italiano e quello jugoslavo. 2. II decentramento politico in Italia ed in Ju- goslavia (Governo centrale ed enti locali). 22 MOSTOVI 2/1990/XXV PARALLELO TRA IL SISTEMA D’ISTRUZIONE ITALIANO E QUELLO JUGOSLAVO MOSTOVI 2/1990/XXV 23 Per le scuole superiori sotto la voce «Višja šola» si e ritenuto opportuno non fornire ne- ssun equivalente italiano, dato che le specializ- zazioni sono eventualmente corrispondenti come contenuto del corso, ma non come titolo (livello). Si suggerisce, pertanto, per guesti časi, come per quelli analoghi relativi alle facolta universitarie, di ricercare l’equivalente non nel titolo di studio, bensi nella professione del de- tentore di questo, mediante un procedimento di modulazione o altra parafrasi (ad esempio: esperto di.../in...). 24 MOSTOVI 2/1990/XXV Per il resto, si e tentato, per quanto piu possi- valente traduttivo ed optare per un'altra solu- bile, di accostare le denominazioni relative ai zione. Saranno le varie situazioni a dettarglielo, due sistemi mediante un criterio d’equivalenza non la denominazione come da dizionario o da dinamica. Cio significa che il traduttore šara glossario. Per capire meglio questo punto basti chiamato a valutare caso per caso l’opportunita pensare a tutte le possibili traduzioni in italiano di considerare il termine adiacente come equi- dello sloveno «ja (da)» in un dialogo: MOSTOVI 2/1990/XXV 25 1) »Ja!« 1) «S'i!» 2) »Da!« 2) «Certo.» 3) «Sicuro.» 4) «Giusto.» 5) «Esatto.» 6) «D’accordo.» 7) «Va bene.» 8) «Senz’altro.» 9) «Naturalmente.» 10) «Ci puoi contare.» Ciascuna di queste alternative, nonche even- tuali altre, e valida nella misura in cui il contesto situazionale la richiede o giustifica. A parte «Si!», tutte le altre opzioni non rappresentano deviazioni od allontanamenti dal testo originale; anzi in determinate situazioni, e proprio «Sl!» che, se fosse usato, costituirebbe una devia- zlone od un allontanamento dall’orginale rispet- to alle altre alternative. Lo stesso discorso vale in senso contrario, ossia a conclusione di un’e- ventuale lavoro di ricerca di alternative slovene per 1’italiano «Si!». Cio serve a testimoniare an- cora una volta il relativismo del processo tra- duttivo, concetto quest’ultimo teso non a giusti- ficare qualsiasi soluzione, bensi a far ragionare su quale soluzione tra le tante a disposizione risulta appropriata al contesto (situazione) ed al co-testo (intorno testuale, relazioni di co- occorrenza, ecc.). A seguito del primo seminario si e svolto un ulteriore incontro in lingua italiana con i tradut- tori che operano nel settore economico-legale. In tale occasione si e avuto modo di effettuare un viaggio nel mondo del diritto aziendale ita- liano, con relativi cenni sui rapporti tra i vari partner sociali, che ha messo a nudo varie mancate corrispondenze o vuoti concettuali nel sistema economico jugoslavo. Oltre a questo settore, che, dato il particolare momento politico-economico che la Jugoslavia da tempo sta vivendo, costituisce un campo in cui 1’attivita traduttiva risulta particolarmente richiesta, si e anche svolta una notevole opera di sensibilizzazione ai problemi gia trattati nel seminario precedente. Questo secondo incontro si e tenuto in una realta segnata dal graduale regresso delle isti- tuzioni che fino a quel momento avevano costi- tuito i cardini del sistema autogestivo jugosla¬ vo, cui pero faceva riscontro 1’assenza di un tessuto economico di marca occidentale. Si e cosi ritenuto necessario effettuare un’introdu- zione ai vari tipi di societa italiane con relativa descrizione delle caratteristiche a ciascuna peculiari, senza naturalmente perdere di vista il secondo obiettivo di quest’ultimo seminario: la presentazione e 1’analisi del linguaggio giuridi- co italiano. Tale fase, preceduta da una breve descrizione delle particolarita testuali del lin- 26 MOSTOVI 2/1990/XXV guaggio e del gergo giuridico jugoslavo, ha condotto il traduttore in lingua italiana L2 ad acquisire una maggiore consapevolezza in me¬ rita ail’uso specifico di certi tempi e modi verba- li, nonche di certe marche frastiche statistica- mente tipiche di tale registra linguistico. Questo secondo seminario si e articolato in 3 parti principali: teorica, pratica e specializzata. Oggetto principale della prima e stata Fanalisi di alcuni testi con eventuale traduzione a fronte ed alcune indicazioni in merita alle varie posi- zioni o cariche aziendali. Tale parte ha messo in luce i problemi che, date le differenze socio- linguistiche cui le varie lingue sono soggette, si possono verificare durante il trasferimento in- terlinguistico di testi pragmatici, ed ha fornito alcuni strumenti terminologici per affrontare la traduzione di lettere commerciali e documenti relativi al settore import-export. Sempre per far fronte alle esigenze di chi opera in questo settore, si e ritenuto opportuno dedicare la seconda parte alla redazione di una lettera commerciale ed alla traduzione di una pagella di diploma di addetto ai commercio estero. Tale operazione ha ulteriormente evi- denziato le differenze linguistiche tra due mon- di economici che, seppure in fase di avvicina- mento, sono storicamente diversi tra loro. La terza fase, quella prettamente economica, ha avuto come centro d’indagine la termioolo- gia giuridica, soprattutto quella usata in materia di diritto aziendale, unitamente a cenni sul dirit- to del lavoro e fallimentare ed all’analisi testua- le e terminqlogica di alcune gazzette ufficiali delle Comunita Europee. Sono stati inoltre pre- sentati i vari tipi di imprese operanti in Italia. II programma svolto si puo pertanto schema- tizzare nel modo seguente: 1. Parte teorica 1.1 Depliant turistico (ristorante) 1.2 Esempio di presentazione di una fattoria-pensione (agroturismo) 1.3 Posizioni e cariche aziendali 2. Parte pratica 2.1 Redazione di una lettera commerciale 2.1 Traduzione di una pagella di diploma di addetto al commercio estero 3. Parte economica 3.1 Terminologia giuridica 3.2 Diritto del lavoro e fallimentare 3.3 Analisi testuale e terminologica di alcune gazzette ufficiali delle Comunita Europee 3.4 Vari tipi di imprese operanti in Italia (eventuali raffronti con il settore azien¬ dale in Jugoslavia) 3.41 Societa semplici 3.42 Societa commerciali 3.421 Societa di persone (in no- me collettivo, in accoman- dita semplice) 3.422 Societadicapitali(arespon- sabilita limitata, perazioni, in accomandita per azioni) 4. Varie Come si potra notare, si e ritenuto opportuno aggiungere al programma la voce 'varie’, che comprende tutti gli interventi a livello linguistico-traduttivo atti a risolvere i problemi che si potranno eventualmente presentare. Vi- sta la mancata presenza al primo seminario di una discreta parte dell’uditorio, anche stavolta si sono dovuti ribadire alcuni punti sul concetto e l’individuazione dei linguaggi settoriali. L’ine- sistenza di scuole specializzata, cui fa riscontro la prevalenza di una cultura tradizionale ed et- nocentrica da una parte e di una pratica pres- sappochista dalTaltra, ha dimostrato di svolge- re un ruolo notevolmente inibitorio anche in quest’area linguistico-tradduttiva. Occorre con- tribuire in modo efficace alTistaurazione di una mentalita maggiormente interlinguistica in co- loro che si occupano di traduzione. Tale inten- dimento verra non solo rispettato, ma anche ri- badito, in occasione dei prossimi seminari. MOSTOVI 2/1990/XXV 27 Marta Kocjan-Barle Izid Pravil in slovenski seminar z roko v roki Izlazak Pravila i seminar slovenačkog jezika odjednom Članak daje rezime 6-časovnog predavanja o novim pravopisnim pravilima, sa primerima i po¬ sebnim osvrtom na upotrebu velikog i matog slova, klasifikaciju reči i sintagmi prema poreklu, sa- stavljeno i rastavljeno pisanje reči i interpunkciju. Autor uz članak daje i pregledne tabele za koriščenje u svakodnevnom radu, kao i izbor vežbi uz koje nisu data rešenja tako da se na njima mogu oprobati i oni koji nisu učestvovaii na seminaru. Do izida novega slovenskega pravopisa in uresničitve že dlje časa trajajoče zamisli o iz¬ popolnjevanju znanstvenih, strokovnih in teh¬ niških prevajalcev v slovenščini je prišlo hkrati, in to sredi aprila — malo načrtovano, malo po naključju. Ko sem se v Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev začela pogovarjati o vse¬ bini predavanj, je še vse kazalo, da bo Pravopis v knjigarnah najpozneje februarja in si ga bodo slušatelji pred našim srečanjem lahko dodobra ogledali. Delo s korekturami seje zavleklo, tako da so Pravila izšla le nekaj dni pred predava¬ njem, slušatelji pa so jih dobili šele na kraju samem. Tako so bili delno prikrajšani za bolj sproščeno postavljanje vprašanj in razčiščeva¬ nje dvomov, ki bi se ob pregledovanju Pravil go¬ tovo pojavili. Ob pripravah na predavanje sem razmišljala predvsem o tem, kako najbolj pregledno in si¬ stematično v kar se da kratkem času zgoščeno posredovati čim več informacij, prikazati novo¬ sti, soočiti stari in novi pravopis, hkrati pa—vsaj za ločila, ki jim je bilo namenjeno nekaj več ča¬ sa — narediti razpredelnice, uporabne za prak¬ tične vaje po predavanju in za vsakdanjo rabo. V šestih urah — kar za tako obsežno gradivo ni ne vem koliko — sem napravila kratek pre¬ gled slovenskih pravopisov: od prvega, Levče- vega, iz leta 1899 prek naslednjih treh (1920, 1935,1950) do predzadnjega, vsem dobro zna¬ nega, iz leta 1962 in Načrta pravil za novi slo¬ venski pravopis iz leta 1981. Posebej sem se dotaknila narave naših pravopisov, predvsem zadnjih dveh oziroma treh (ne ukvarjajo se na¬ mreč samo s pravopisnimi vprašanji, ampak tu¬ di s pravorečjem ter težjimi mesti iz oblikoslovja in besedotvorja). Nujno se mi je zdelo opozoriti še na razlike med SP 1962, Načrtom pravil in Pravili ter po¬ sebej pregledati novosti v slednjih. Pri tem ni¬ sem mogla — če sem hotela, da se slušatelji čim bolj seznanijo s sistemom — mimo že zna¬ nega v slovnici in pravopisu. Ravno tako se ni¬ sem mogla izogniti razlagi strokovnega izrazja, čeprav je, kot je zapisano v Spremni besedi, »pojmovno in poimenovalno bolj približano je¬ zikovni zavesti srednje izobraženega uporab¬ nika«, kot je bilo v Načrtu. To izrazje temelji na Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča in sodob¬ nem jezikoslovju; v Pravilih je razloženo v Slo¬ varčku manj znanih jezikoslovnih izrazov. Kar precej novosti si je bilo treba ogledati pri rabi velike in male začetnice. Tu naj omenim le nekatere. Ena takih je pisava večbesednih kra¬ jevnih imen. Vse sestavine naselbinskih imen (tj. imen mest, vasi, trgov in zaselkov) pišemo z veliko začetnico (Slovenj Gradec, Kranjska Go¬ ra), razen če je neprva sestavina predlog ali samostalnik vas, mesto, trg, selo (Črni Vrh nad Idrijo, Novo mesto, Stara Nova vas); nenasel- binska imena (tj. dele naselij in vsa druga) pa pišemo glede na to, ali je neprva sestavina last¬ no (z veliko začetnico: Julijske Alpe) ali občno ime oziroma predlog (z malo začetnico: Ja¬ dransko morje). Po tem pravilu se določena, po obliki popolnoma enaka, neprva sestavina piše z veliko, če gre za naselbinsko ime (Stražnji 28 MOSTOVI 2/1990/XXV Vrh), in z malo, če gre za nenaselbinsko ime (Stražnji vrh). Posebej sem opozorila na razlikovanje med besedo ali besedno zvezo, ki lahko nastopa en¬ krat v vlogi lastnega imena in jo pišemo z veli¬ ko, drugič pa vrstnega poimenovanja in jo pi¬ šemo z malo začetnico (Luna je ime planeta, luna pa je del obdajajoče nas predmetnosti; Magistrat je ime stavbe v Ljubljani, magistrat je vrsta objekta; ipd.). Podobno je pridevnike na -ov/-ev, -in, tudi če so izpeljani iz lastnih imen, pomenijo pa vrstnost (imena rastlin: marijini la¬ ski; bolezni: parkinsonova bolezen; delov tele¬ sa: adamovo jabolko; tehničnih izdelkov: papi- nov lonec), priporočljivo pisati z malo začetnico, tako kot pišemo samostalniške občnoimenske izraze iz pridevnikov na -ov/- ev: tamovec, janževec ipd. Tudi pri izrazih posebnega razmerja in spoš¬ tovanja nam Pravila puščajo prosto izbiro: tako lahko v pismih pišemo Ti ali ti, Vi ali vi; izbira ve¬ like začetnice je manj primerna le, kadar ogo¬ varjamo kolektiv. Novost je pisanje sestavljenk tipa Neslovenec, pri katerih se velika začetnica z osnovne besede prenese na predpono ne-. Na hitro smo pregledali razdelitev besed in besednih zvez po izvoru: domače, prevzete, poldomače/polprevzete (te dvoje se v širši rabi imenujejo tujke) in citatne. Prevzete se potem delijo — glede na to, ali so občna ali lastna imena — na izposojenke (garaža) in tujke (jazz) ter podomačena (Zevs) in polcitatna lastna imena (Shakespeare). Delitev temelji na stopnji poslovenjenja: izposojenke in podomačena imena so popolnoma poslovenjeni, tujke in pol¬ citatna imena pa le delno, samo govorno in/ali oblikoslovno. Sicer pa občna imena načelno tudi pisno domačimo, lastna pa v glavnem ta¬ krat, kadar prihajajo k nam iz nelatiničnih ali ce¬ lo ideografskih pisav; tista iz latiničnih pisav pi¬ šemo z vsemi ločevalnimi znamenji in v izvirni obliki. Slušateljem sem razložila, da za tako trd oreh, kakor je pisanje skupaj ali narazen (ali z vezajem) v Pravilih vendarle najdemo trdnejšo oporo: (ne)razdružljivost, (ne)zamenljivost, pri- redno (podredno) zloženost, dopolnitve, vzpo¬ rednosti ipd. Še vedno pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da je »pisanje skupaj ali narazen /je/ deloma kompromisno in nedosledno tudi zaradi rabe in tujih vplivov«. Vendar nam Pravi¬ la priporočajo tudi take primere pisati po sicer¬ šnjih načelih (torej vikendhišica, minigolf, žiro- račun — tako kot druge podobne zloženke). Zelo podrobno smo se ustavili pri rabi ločil. Tu ni veliko novega; novo je to, da je v primerja¬ vi s SP 1962 veliko več informacij, da je pro¬ blematika obravnavana zelo sistematično in na¬ tančno in da je podrobno določen zapis ločil, tj., ali jih pišemo ob črki s presledkom ali brez (ne- stično ali stično). Poleg tega so ločila obravna¬ vana glede na skladenjsko (kadar nam zazna¬ mujejo tonski potek, premore, vrste stavkov, povedi itd.) in neskladenjsko rabo (kadar nam zaznamujejo krajšave besed in besedila, vrstil- nost števnikov itd.). (Posebej je razčlenjena tudi slušna vrednost ločil, kar pa nas na predavanju ni posebej zanimalo.) Tu naj omenim samo nekaj podrobnosti. Ve¬ jico spet lahko pišemo tudi pri pristavku, če je ta lastno ime (Največji slovenski pesnik, France Prešeren, se je rodil ...) in pri nedoločniškem polstavku, če nedoločnik lahko razvijemo v osebno glagolsko obliko (Imel je željo, postati zdravnik. = Imel je željo, da bi postal zdravnik.). Za pomišljaj in vezaj lahko rečem, da sta obravnavana s kar pretirano natančnostjo, tako da se razlike med vezajem in pomišljajem na posameznih mestih (v primeru Šmarje-Sap, to je dvojnem poimenovanju, pri katerem lahko oba dela sklanjamo) zabrišejo tudi samim pra- vopiscem, saj vezajni nestični pomišljaj (pravilo 389) in (daljši) nestični vezaj (431 in 852) posta¬ neta isto. Podobne težave pri razlikovanju se bodo v rabi verjetno pokazale tudi pri pisanju pomišljaja oziroma vezaja med osebnim ime¬ nom in vzdevkom oziroma med prvotnim in pri¬ vzetim priimkom: Karel Destovnik — Kajuh in Lovro Kuhar — Prežihov Voranc naj bi pisali z vezajnim nestičnim pomišljajem, Melito Pivec- Stele pa s stičnim vezajem (417, 418) ali stičnim pomišljajem (850) — tak je vsaj videti — oziro¬ ma vezajnim nestičnim pomišljajem, lahko tudi brez katerega koli od njih. Teoretični del nam je uspelo zaokrožiti s praktičnimi vajami. Primere zanje sem izbrala nekaj v samih Pravilih, v glavnem pa v rokopisih za zadnjo številko Mostov. Tu objavljam razpredelnice in izbor vaj, ki so jih slušatelji dobili kot gradivo. MOSTOVI 2/1990/XXV 29 KONČNA LOČILA (na koncu povedi) PIKA (.) _ 1. Na koncu samostojnih pripovednih povedi: DA Ime mi je Ivan. Ne vem, zakaj sem tako žalosten. (Glavni stavek je pripovedni.) NE Prišel je mimo — kaj misliš kdo? (Ne dopušča je zadnji neodvisni stavek.) 2. Na koncu velelnih povedi, ki so čustveno neobarvane: Odprite knjigo na strani 5. NESKLADENJSKA RABA DA 1. Za okrajšavami: str. (— stran) 2. Za številkami: 60. leta (vrstilni štev.), Jožef II. 1. (prislovi tipa prvič) NE 1. Za glavnim štev.: zvezek XI pri 75/75-ih letih 2. Ko bi morali staviti 2 piki: Prišli so vsi: Jakob, Marija, Mojca itd. VPRAŠAJ (?) 1. Na koncu samostojnih vprašalnih povedi in za podredjem, v katerem je glavni st. vprašalni: DA Kako ti je ime? Ali ne vidiš, da nimam časa? Kdo je rekel Vse teče? (Končno ločilo citirane povedi izpuščamo.) NE Vprašal me je, kako mi je ime. (Ne zahteva ga glavni stavek.) Kdo je rekel: Vse teče. (Citirana poved za dvopičjem ohranja svoje ločilo.) 2. Na koncu prir. ali proste zveze st. iste po¬ vedi, če je zadnji neodv. st. vprašalni: Janez, kam greš? NEKONČNO LOČILO 1. Za vrinjeno vprašalno povedjo: Na gregorjevo — oteč še veš? — se ptički ženili so, ... KLICAJ (!) 1. Na koncu čustveno obarvanih povedi: DA Pavel, molči! NE Pavel, poglej 3. stran. (Čustveno nepoudarjeno.) Oče je rekel, da pojdi takoj domov. (Ne zahteva ga glavni st.) Zapoj mi vendar tole pesem: Gozdič je že zelen. (Citirana poved za dvopičjem ohranja svoje ločilo.) Recitirati je začel O Vrba. (Končno ločilo citirane povedi izpuščamo.) NEKONČNO LOČILO 1. Na koncu čustveno obarvanih vrinjenih povedi: Včeraj — da bi ne bilo tega dne! — sem izgubil psa. 2. Za naslovnim nagovorom v pismih: Spoštovani! Lepo se Vam zahvaljujem ... TRI PIKE (...) POMIŠLJAJ (—) 1. (...) in (—) zaznamujeta nedorečeno misel: Grobovi tulijo ... Kaj pa —- (Pomišljajev je lahko tudi več.) 30 MOSTOVI 2/1990/XXV NEKONČA LOČILA (na koncu delov povedi) VEJICA (,) 1. Med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi DA — nestavčni enakovredni deli: Kupi mleko, kruh, sol... Ne le ti, tudi tvoj brat naj pride. — pristavčni deli: Od mene, svojega prijatelja, tega ne pričakuješ. — stavčni enakovredni deli: Zdaj je tu, zdaj je tam. Prosili so me, pa sem jim ustregel. — med nestavčno-stavčnimi deli: Pozimi, vendar tudi kadar je mraz, kurimo. NE — pred vezalnim in, pa, ter: Kupi mleko in kruh. — pred ločnim ali, oziroma, bodisi: Ob sobotah hodi bodisi v kino bodisi v disko. — pred drugim delom dvodelnih vezniških zvez ne — ne, niti — niti, tako — kakor: Ni ga ne v šoli ne doma. (Ni ga ne v šoli, ne doma, ne na igrišču. = Naštevamo.) — pred posameznimi ponovljenimi izrazi (če v govoru niso ločeni s premorom): Daj daj, povej že enkrat. — med prirednimi stalnimi besednimi zve¬ zami z izpuščenim veznikom in, ali: Hočeš nočeš moraš na pot. Na poti bo dva tri dni. 2. Med nadrednim in odvisnim stavkom (tudi ko je povedek/osebna glagolska oblika izpuščen/-a; to velja tudi za primerjalni odvisnik s kot, kakor ipd.) DA Dejal sem jim, da ga ni doma, in jih odslovil. Prej, ko še ni bilo ceste, smo hodili čez vrtove. Kolikor bo dal on, toliko (bom dal) jaz. Prišel je, sam ni vedel, zakaj (je prišel). (Večkrat je to mogoče pisati tudi brez vejice.) Raje je delal, kot govoril. NE — med dvema podrednima veznikoma: Povej ji, da če ne bo prišla, ne bo mogla kositi. — med prirednim in podrednim veznikom pred odvisnim vmesnim stavkom: Pridem sam, in če bo le mogoče, prine¬ sem plošče. — med deli večbesednih veznikov (zato ker, kljub temu da, namesto da...): Te juhe ne bom jedel, zato ker je preveč slana. (Te juhe ne bom jedel zato, ker je preveč slana. = Poudarjamo.) — pred kakor, kot, ko, če ne uvaja odvisni¬ ka z izraženo osebno glagolsko obliko: Bolje je delati kot govoriti. — pred členkom da: Ti da tega ne veš? 3. Med polstavkom (njegovo jedro je lahko deležje, deležnik, pridevnik, samostalnik) in drugim delom povedi DA Gredoč iz šole, se je ustavil pri teti. Kozarec, poln vode, se je znašel na mizi. Imel je željo (,) postati zdravnik. (= Nedo¬ ločnik lahko razvijemo v osebno glagol¬ sko obliko: Imel je željo, da bi postal ...) NE Iz moje vsega ponižanja polne mladosti se svetijo tiho tvoje oči. (= Pridevniški polstavek je navadni, tj. levi prilastek.) Ne moreš oditi kar tako. (= »Oditi« je povedkovo določilo.) 4. Med izpostavkom ali dostavkom in drugim delom povedi MOSTOVI 2/1990/XXV 31 DA — izpostavek: Torej so ga, lisjaka zvitega, le ujeli! — dostavek: Prinesi mi sivi plašč, in rokavice. 5. Med pastavki (zvalniki in ogovori, medmeti, samostojni členki, izrazi, nastali iz stavkov, vrinjeni stavki) in drugim besedilom DA Najprej, zastava Slave! O, mati! (= Če je premor.) Seveda, tega ne tajim. Skratka, uspeh je presegel vsa pričako¬ vanja. Daleč, ne vem kje, se je oglasil žvižg. NE Štrbunk je reklo. (= »Štrbunk« je stavčni člen — osebek.) O mati! (= Če ni premora.) Tega seveda ne tajim. (= V tem primeru ni stilnega poudarka.) DVOPIČJE (:) 1. Pred besed, zvezo, ki pojasnjuje že prej splošneje povedano, zlasti pri našte¬ vanju): Ukvarjal se je s tremi športi: smučanjem, plavanjem in drsanjem. 2. Po napovednem spremnem stavku pred dobesednim navedkom v premem govoru: Ženska je vprašala: »Kaj bi radi?« 3. Pred stavkom, s katerim pojasnjujemo drug stavek: Ivan je kakor ura: nikoli ne bo zamudil. PODPIČJE (;) Posamezne dele povedi loči krepkeje kot ve¬ jica in šibkeje kot pika, in sicer: 1. razmeroma samostojna stavka ali zvezi stavkov iste povedi (ki sta miselno vendar¬ le celota: Od življenja ne zahtevaj več, kot ti lahko da; to je edini način, da lahko ostanemo srečni. 2. sestavne dele zlasti zapleteno zloženih pri¬ redij, npr. protivnih, vzročnih ali skle¬ palnih: Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil napisati. 3. različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku: Iz trgovine je prinesel: sladkor, mleko, sol; kremo, zobno pasto, milo ... POMIŠLJAJ (—) 1. Za poudarjanje kake besede ali misli v stavku ali pa nasprotja posameznih stav¬ kov iste povedi (namesto vejice): Glej, rojstvo — smrt, en pomišljaj je vmes. 2. Za pristavčno pojasnilo: Le eno je potrebno — delo. 3. Za zaznamovanje zveze osebka in poved¬ ka (ob izpuščeni glagolski obliki): Mladost — norost. 4. Za zaznamovanje spremembe skladenj¬ skega naklona: Deklica po strmi poti — kam? 5. Med prirednima besedama, kadar sta med seboj tesno povezani, in med os. im. in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom (t. i. vezajni nestični pomišljaj): občina Ljubljana Vič — Rudnik Karel Destovnik — Kajuh 32 MOSTOVI 2/1990/XXV NESKLADENJSKA RABA 1. Namesto predloga do (piše se stično na obeh straneh): progra Ljubljana — Trst, odprto 8—12 (NE: odprto od 8—12) TRI PIKE (...) 1. Za premor pri dodatnih pojasnitvah ali do¬ polnilih, t. i. dostavkih: Roka gre sama .... iz navade. 2. Za spremembo skladenjskega naklona v zloženih povedih: Tebi seje pač lice privadilo ..., kako bi bila drugače tako mirno pustila! (Pogosteje pomišljaj.) DVODELNA LOČILA (na začetku in koncu povedi ali katerega njegovega dela) OKLEPAJ, okrogli /()/ ali poševni (//) _ Loči: 1. ponazoritve povedanega: Besede v tvojem spisu (kmal, tud, zdej) so pogovorne. 2. variacije in dopolnitve povedanega: Deležniki (participi) so v ljudskem govo¬ ru zelo redki. 3. vrinjene stavke ali dele stavkov od preosta¬ lega dela povedi: Janez (to je naš novi sodelavec) je da¬ nes zaskrbljen. 4. vsebinsko drugorodne povedi od drugih povedi: Slovnica je razdeljena na več poglavij. (Glej razpredelnico.) 5. podatke o virih od preostalega besedila: Soneti nesreče so bili napisani leta 1832 (Kidrič, Prešeren, str. 173). DVODELNI POMIŠLJAJ ( —) Loči: vrinjene stavke ali dele stavkov od preostale¬ ga dela povedi: Janez — to je naš novi sodelavec — je danes zaskrbljen. (Lahko tudi vejici, redkeje tri pike.) NAREKOVAJ: dvojni srednji (»«) ali dvojni zgornji (““) ali dvojni spodaj-zgoraj („“) Zaznamuje: 1 . dobesedni navedek premega govora ali ci¬ tiranega besedila: »Kaj se me dotikaš?« je vzkliknil Jernej. 2. poseben pomen položaj ali vrednost po¬ samezne besede ali besedne zveze: Vsak »zakaj« ima svoj »zato«. 3. naslov podjetja ustanove umetnostnega dela kadar ga (zlasti na začetku povedi) brez narekovajev ne bi spoznali kot lastno ime: »Tovarna tkanin« je zelo uspešno podjetje. (NE: Najuspešnejše podjetje je Tovarna tkanin.) ENOJNI NAREKOVAJ: enojni srednji (> <) ali enojni spodaj-zgoraj (,’) _ Kadar je treba med besedami v narekovajih navajati kake druge besede z narekovaji: »Čuješ živ-žav? To je ,živio’ — zdaj sta¬ rešina je mladi napil.« NESKLADENJSKA RABA Enojni zgornji ( ’ ’ ) Za navajanje pomena kake besede ali be¬ sedne zveze v jezikoslovju filozofiji ...): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini upo¬ rablja za glagoli dicendi Tekanja’ in sentiendi 'mišljenja'. MOSTOVI 2/1990/XXV 33 IZ MOSTOV* Bila so mirna in manj mirna leta Kakor se to na sploh »spodobi« za vsakršne vrste zgodovino ki jo delamo ljudje nekateri z izrazitejšimi ozko usmerjenimi interesi in hvala bogu drugi z mnogo širšim pogledom na določene stvari. In tako je tedanji upravni odbor prevajalskega društva da bi ustregel zahtevam gospodarstve¬ nikov naložil dvema ali trem članom naj v mestu Ljubljanskem s pomočjo znancev poiščejo vešče poznavalce tujih jezikov ki bi bili priprav¬ ljeni prevajati v tuje jezike besedila s strokovno mišljeno je bilo tehnično vsebino Društvo je zanimal položaj prevajalcev po po¬ djetjih prvi člani so bili pretežno upokojenci ki so pred upokojitvijo opravljali druge poklice znali pa so govoriti in dobro pisati v tujih jezikih kjer je njihovo število nenehno naraščalo Zahvaljujoč vse uspešnejšemu delovanju na¬ šega društva nam je končno uspelo kupiti celo lastne prostore na Petkovškovem nabrežju št 57 kamor bo sedež DZTPS preseljen maja 1990 Dvodnevni seminar smo si zamislili kot sreča¬ nje med dosedanjimi predavatelji za katere prevajalci že vedo kaj lahko pričakujejo od njih ter prof Duffom ki smo mu na seminarju name¬ nili vodilno vlogo Kako se je to obneslo bodo povedala mnenja iz intervjuja tu pa omenjamo le eno najbolj posrečenih Do sedaj smo dobiva¬ li na seminarjih le slovnične drobce ki jih potre¬ bujemo pri prevajanju in to na način ki nam je všeč in ga tudi razumemo Šele sedaj vidimo kakšno strokovno izpopolnjevanje potrebujemo Na koncu smo zaprosili za mnenje še prof Duffa ki je dejal Ker je šla prevajalska specializacija na filozofskih fakultetah v shakespearizacijo in ker obstaja tak izobraževalni sistem po katerem naj bi šli vsi za profesorje angleškega jezika ni¬ hče ne zna prevajati To česar se naučijo pozna¬ jo Shakespeara in Miltona ni nikomur potrebno ne znajo pa prevajati In ker smo prepričani da med njimi ni nikogar ki bi se ravnal po žal še vedno preveč razširje¬ nem mnenju da se nam Slovencem pač ni treba učiti slovenščine saj je to naša materinščina in smo se je že dovolj naučili v šoli razmišljamo o tem kako naj bi tudi mi prispevali da bi preva¬ jalci kar najuspešneje širili svoje znanje o slo¬ venskem jeziku Slovenščina se namreč kot vsak jezik kot živ organizem nenehno razvija, spreminja in prilagaja potrebam življenja Po drugi strani se razvija tudi jezikoslovje Za mno¬ ge še neznane zakonitosti ki veljajo v slovenš¬ čini je našlo razlage za mnoge stare zakonitosti pa nove boljše razlage V letu 1990 praznuje naše Društvo 30-letnico zato smo za to rubriko izbrali prevajalca ki je naš član že 30 let in to zelo dejaven član na vseh področjih prevajanja in še na mnogih dru¬ gih Pa naj o tem spregovori kar sam Časi t i univerzalnih prevajalcev ki lahko pravil¬ no strokovno prevajajo besedila zelo različnih strok od računalniške tehnike do medicine od družbenih ved do elektronike so minili Področje kakovosti oziroma popolne kakovosti prinaša v praksi tudi za nas prevajalce novo terminologijo ki bi jo morali obvladati že po nje¬ ni definiciji o kateri govorimo v uvodnem delu le-ta ni več samo tehnična temveč gospodar¬ ska in družbena kategorija Oseba ki skrbi za funkcijo kakovosti v podjetju, naj bi bila na hierarhični lestvici upravljanja na enaki ravni kot oseba ki odgovarja za proizvod¬ njo in naj bi bila od nje neodvisna Sistem kakovosti mora biti organiziran tako da omogoča nadzorovanje vseh dejavnosti ki vpli¬ vajo na kakovost in sicer tehnologije oseb ki upravljajo s kakovostjo dinamike celotnega po¬ djetja skupaj z vsemi dejavnostmi in storitvami ki so z njimi povezane V jezikih ki jih poznamo in navadno uporablja¬ mo v Evropi obstajajo t i eksonimi imena ki jih za topografske pojme uporabljajo v drugih de¬ želah torej na tujem področju in v tujem jeziku in ki so v izreki prilagojena jeziku poimeno- valcev * Vaje — vstavite ustrezna ločila. 34 MOSTOVI 2/1990/XXV Ena glavnih težav pri tem je da nimamo opraviti s popolnim sistemom ki bi ga bilo mogoče za¬ nesljivo uporabljati To velja tako za eksonime kakor tudi za poimenovanja na večjezičnem področju Seveda je stvar tu malce drugačna toda vnema s katero si danes prizadevamo uporabljati oznake ki jih uporabljajo v matični deželi in ali jih je le-ta sama izbrala se čuti tudi na sosed¬ njih področjih uporabe imen in odpira vpraša¬ nje kako daleč lahko pri tem gremo Tako je si¬ cer Kitajska za ime Peking ki je v Evropi že od nekdaj običajno ime predlagala Beijing toda nemški mediji tega predloga nekako nočejo sprejeti kjer pa to vseeno naredijo kot levo us¬ merjeni časopis VVestberliner info dodajo po¬ jasnilo Hotel Capital novozgrajeni luksuzni ho¬ tel leži v središču Beijinga glavnega mesta Kitajske Ti vprašalniki so verjetno nastali tako da je ne¬ kdo ki ni vešč niti hrvaškega pisnega jezika niti nima dovolj smisla za formuliranje vprašanj na¬ pisal vprašalnik v hrvaškem jeziku nato pa so nevešči prevajalci če so sploh bili prevajalci besedilo skoraj dobesedno prevedli v angleški nemški francoski in italijanski jezik med katere štejemo a da zaupajo naloge strokovnega in znanstve¬ nega prevajanja izključno kvalificiranim prevajalcem b da omogočajo svojim prevajalcem jezikovno usposabljanje v državah z govornega pod¬ ročja ki je enako delovnemu jeziku prevajalca c da omogočijo svojim prevajalcem spoznava¬ nje osnovnih dejavnosti podjetja tehnološke¬ ga in tehničnega procesa ter organizacijske strukture podjetja Gear clerances should be checked yearly to je oblika ki bi jo uporabil vsak prevajalec ki se ne spozna na panogo medtem ko se po kriteriju o slogu prevod glasi drugače tj Gears should be checked for clerances every year zato ker je v tej stroki takšna konstrukcija razumljiva takoj in uporabniku prevoda ni treba dvomiti o ničemer več V našem jeziku je nprveliko spornih izrazov in besednih zvez ki jih lahko najdemo v dnevnem tisku pa vendar nikomur ne pade na pamet da ne bi več prebiral tovrstnega tiska ne glede na to da slovnica in sladnja ne dovoljujeta takšne vrste nepismenosti O razslojevanju terminologije infekcijskih bo¬ lezni pri živalih v angleško srbohrvaških prevo¬ dih govori prispevek GSekulovič ki temelji na študiji 283 angleških izrazov za živalske nalez¬ ljive bolezni. Avtorica poudarja da mora preva¬ jalec uporabiti prevodni ustreznik na enaki stopnji kot je uporabljen v izvirniku latinski in grški izvor besed termini prevzeti iz drugih živih jezikov domač izraz Pomemben prispevek te¬ mu področju bo angleško-srbohrvaški slovar ki bo izšel še to leto V zaglavju Iz teorije in prakse prevajanja KKlaudi v prevodu S Batiča govori o znanstve¬ nem preučevanju ekvivalentnosti v prevodu saj je to po njegovem mnenju glavna kategorija ki loči teorijo prevajanja od primerjalnega jezikos¬ lovja Predstavlja več teorij ki se ukvarjajo s tem vprašanjem in jih popestri s primeri angleško madžarskih prevodov A Stojanovič predstavlja delo RManojeviča Lingvistika i poetika prevodenja Naučna knjiga Beograd 1988 ki je sinteza avtorjevih dvajset¬ letnih raziskav na področju teorije in zgodovine prevajanja in kritike rusko srbohrvaških prevo¬ dov ter obsega poglavja o terminoloških in slovničnih vprašanjih prevajanja o prevajanju pesniške slike in o fonetsko ritmičnih težavah pri prevajanju MOSTOVI 2/1990/XXV 35 Matej Rode Dvanajsti svetovni kongres FIT FIT (Federation Internationale des Traduc- teurs — Mednarodna zveza prevajalcev) je or¬ ganizacija, ki druži prevajalce vsega sveta, podpira njihova združenja, pomaga ustanavljati nova ter si prizadeva za ugled prevajalcev v družbi. Prevajalci Jugoslavije smo člani FIT od njegove ustanovitve leta 1953. Za uspešnejše delo pripravi zveza vsaka tri ali štiri leta svoj kongres. Od leta 1954 jih je bilo dvanajst. Zadnji je od 2. do 9. avgusta 1990 potekal v Beogradu. Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije je na odprti del poslalo svojega pred¬ stavnika, ki naj bi poročal o delu kongresa. Po že ustaljenih pravilih je kongres potekal v dveh delih. Prvi je bil statutaren, drugi odprt. Prvega se udeležujejo le izvoljeni delegati, ki dopolnjujejo pravilnike in statute, sprejemajo nove člane in volijo vodstvo za naslednje ob¬ dobje. Letos so namesto dosedanje predsedni¬ ce Ane Ulove iz Bolgarije za predsednika izvoli¬ li Jean-Francoisa Jolyja iz Kanade. V novi upravni odbor zveze je bil izvoljen tudi pred¬ stavnik Jugoslavije, dr. Mladen Jovanovič iz Beograda. Drugi, odprti del kongresa, udeležil se ga je lahko vsak, ki je plačal kotizacijo, je potekal od 6. do 9. avgusta v Sava centru. Udeležilo se ga je skoraj šeststo prevajalcev iz kakih šestdese¬ tih držav vsega sveta. Na kongresu smo, če iz¬ vzamemo dve plenarni seji — otvoritveno in sklepno —, delali v sekcijah. Bilo jih je enajst. Osnovna oblika dela je bilo branje referatov. Trem ali štirim prebranim prispevkom je sledila razprava. Uradna jezika sta bila angleščina in francoščina. Referati prve sekcije — splošna teorija pre¬ vajanja — so obravnavali tri temeljne skupine problemov. Prvi so se ukvarjali z vprašanjem, ali je splošna teorija prevajanja sploh mogoča. Glavni argument proti je bil, da je prevajanje ta¬ ko nepredvidljiv proces, da ga ni mogoče znan¬ stveno preučevati. Drugi so si zastavljali vpra¬ šanje zgodovine prevajanja. Izoblikovalo se je mnenje, da jo je treba napisati. To naj bilo sku¬ pinsko, tematsko zasnovano delo. Tretja skupi¬ na referatov se je posvečala posameznim te¬ oretičnim vprašanjem. Na primer posebnostim pri prevajanju iz arabščine ali japonščine. Druga sekcija — književno prevajanje — je pritegnila več udeležencev. Veliko so govorili o tem, kako izobraževati dobre književne preva¬ jalce. Opozorili so na vprašanje ustvarjalnosti takih prevajalcev. Nekaj referentov je poročalo o razmerah na področju književnega prevaja¬ nja v posameznih državah (Benin, Koreja). Med sklepi, ki so se oblikovali po razpravi, moramo omeniti ugotovitev, da si želijo tesnejšega sode¬ lovanja z različnimi pisateljskimi združenji, predvsem z združenjem PEN, in da je treba kar najhitreje začeti z izdajanjem posebnega glasi¬ la, ki naj bi bilo posvečeno izključno vpraša¬ njem teorije književnega prevajanja. Tretja sekcija je obravnavala jezike malo¬ številnih narodov. Razpravljalci so predvsem opozorili, da je treba iz takih jezikov pogosteje prevajati. Prevodov v nasprotno smer je več, saj jih narekuje življenje. Toda prav pri takem pre¬ vajanju nastanejo številne težave, ki izvirajo iz kulturnih razlik. Zato je treba literarna besedila tudi prirejati, če želimo ohraniti njihov umetniški 36 MOSTOVI 2/1990/XXV učinek. Tudi v tej sekciji so poročali o dosežkih v posameznih državah (Zimbabve, Kitajska). Za¬ nimiv je bil poskus opozoriti na esperanto kot možni posredniški jezik pri prevajanju. Znanstveno in strokovno prevajanje je bilo tema četrte sekcije. Veliko pozornosti je name¬ nila vprašanju profesionalnega izobraževanja strokovnih prevajalcev. Pri tem so udeleženci opozarjali, da skuša vsaka družba prevajalce izobraževati po svojih predstavah o prevajanju, le-te pa so pogosto zelo enostranske in ozke. Rešitev vidijo v boljšem seznanjanju družbe v celoti s tem, kaj je prevajanje na sploh in še po¬ sebej, kaj je strokovno prevajanje. Kajti prav nepoučenost je razlog številnih težav in nespo¬ razumov, o katerih so govorili nekateri navzoči. Precej je bilo povedanega o uporabi računalni¬ kov pri prevajanju in o potrebi po posebnih slo¬ varjih za prevajalce. Pri tem so še posebej opo¬ zorili na problem strokovnih podjezikov, ki so neločljiv del vsakega jezika. Peta sekcija se je ukvarjala z govornim pre¬ vajanjem. Sodelavci so poročali o velikem raz¬ mahu konferenčnega prevajanja v mnogih dr¬ žavah (Anglija, Jugoslavija, Mehika, Vzhodna Evropa). Konferenčni prevajalci imajo tudi svo¬ jo organizacijo, Mednarodno zvezo konferenč¬ nih prevajalcev (AIIC), in si želijo tesnejših sti¬ kov z združenjem FIT. Najskromnejša je bila šesta sekcija s temo prevajanje za medije. Od sedmih referatov, toli¬ ko jih je bilo namreč napovedanih, so udele¬ ženci slišali le tri. Enega od njih je pripravila edina aktivna udeleženka kongresa iz Slovenije Irena Kovačič. Govorila je o jezikoslovnih po¬ gledih na podnaslavljanje. Razgrnila je proble¬ matiko prevajanja za film in televizijo s poseb¬ nim poudarkom na prirejanju besedila. Ta vrsta prevajanja zahteva spričo tehničnih omejitev v besedilu toliko sprememb, da lahko govorimo o posebni obliki ustvarjanja, ki ni zgolj prevajanje. Prav zaradi tega se je v razpravi oblikovala za¬ hteva, da je treba prevajalce za film in televizijo vključiti v društva književnih prevajalcev posa¬ meznih narodov. Ena od značilnosti te sekcije je bila, da so bile zaradi skromnega števila refe¬ ratov razprave obširnejše in so se ukvarjale ne toliko s teoretičnimi vprašanji kot predvsem s konkretnimi primeri. Prav gotovo je bila na kongresu največ po¬ zornosti deležna sedma sekcija. Njena tema je bilo izobraževanje in izpopolnjevanje prevajal¬ cev. Ne le da je imela na programu največ refe¬ ratov, tudi udeležba na njej je bila redno zelo številna. Udeležencev je bilo do sto, kljub temu da so sekcije delale sočasno. Referate te sekci¬ je bi lahko razdelili v tri skupine. Prvi so govorili o izobraževanju prevajalcev na splošno, drugi so se lotevali posameznih vprašanj, tretji pa so bili posvečeni posebnim metodam izobraževa¬ nja bodočih prevajalcev. Avtorji prve skupine referatov so med drugim razmišljali, ali kaže iz¬ obraževati v smeri od teorije k praksi ali narobe, kaj je prevajalca sploh treba naučiti, kako pri¬ praviti bodoče učitelje prevajalcev in podobno. Drugi so razmišljali o tem, kako poučiti nestro¬ kovnjaka, da bo uspešno prevajal strokovna besedila, ter o podiplomskem izobraževanju prevajalcev. Pri tem so veliko povedali o iz¬ obraževanju prevajalcev v posameznih drža¬ vah (Avstrija, Italija, Kitajska, Sovjetska zveza, Španija, Urugvaj). Splošno mnenje je bilo, da nihče ni zadovoljen z izobraževanjem prevajal¬ cev v svoji deželi. Tisti, pri katerih tovrstno iz¬ obraževanje sploh še ni urejeno, si ga močno želijo, drugi pa, ki ga že imajo, si želijo boljšega. Sklenili so, da mora FIT več prispevati k temu, da bodo vse članice kar najbolje obveščene o različnih oblikah izobraževanja prevajalcev. Osma sekcija se je lotila terminologije. Razen nekaj referatov, ki so se ukvarjali s terminologi¬ jo posameznih strok (kriminalistika, robotika, veterina), je večina govorila o potrebi po inter- nacionaliziranju terminov ter po organizaciji njihovega zbiranja. Pri tem naj bi imeli po¬ membno vlogo računalniki ter banke podatkov. Med razpravo se je izoblikoval predlog, naj bi enega od naslednjih kongresov zveze v celoti posvetili vprašanjem terminologije. V deveti sekciji — tema: tehnični pripomočki prevajalcev — so govorili predvsem o računal¬ nikih in njihovi vlogi pri prevajanju. Udeleženci so se razdelili v dve skupini: eni so menili, da računalniki ne morejo nadomestiti človeka pre¬ vajalca, drugi so bili mnenja, da bodo stroji že kmalu lahko opravili veliko več, kot naredijo sedaj, in bo človek skorajda nepotreben. Nadaljevanje na 51. strani MOSTOVI 2/1990/XXV 37 Narcis Dembskij Slovensko-francoski slovar strojniških in komplementarnih izrazov Nadaljevanje iz prejšnje številke Mostov J Jakost — force jakost električnega polja — intensite de champ electrique jakost električnega toka — intensite de courant electrique jakost glasnosti — intensite du son, volume sonore jakost magnetnega polja — champ magnetique jakost namagnetenja — aimantation jakost razsvetljave — intensite d’eclairement jakost, svetlobna — intensite lumineuse jakost, zvočna — volume sonore jarem — culasse jarem stiskalnice — traverse superieure jašek za smeti — vide-ordures jašek dvigala — cage d’ascenseur jašek, dvižni — gaine monte-charge jašek, izvozni — puits d’extraction jašek, kabelski — gaine de cables electriques jašek, odtočni — puisard jašek, vsipni — tremie d'alimentation jašek, vstopni — puits d’acces (de visite) jašek, prezračevalni — puits d’aerage jašek, zračni — bouche d’aspiration d’air jašek, zračni — conduit d’aeration javljalnik požara — avertisseur d’incendie jedkanje — mordangage jedro — noyau, centre jedro, atomsko — noyau atomique jedro, magnetno — noyau magnetique jeklarna — acierie jeklenka s stisnjenim zrakom — bouteille d’air comprime jeklenka za propan (butan) — bouteille de gaz propane (butane) jeklenka, acetilenska — bouteille d’acetylene jeklo, brzorezno — acier a coupe rapide jeklo, karbonsko — acier non allie jeklo, izboljšano — acier d'amelioration, acier ameliore jeklo, izboljšano — acier de traitement, acier traite jeklo, profilno — acier module jeklo, tračno — feuillard jeklo, vzmetno — acier a ressorts jeklorez — taille dure jermen, gonilni — courroie de transmission jermen, pogonski — courroie de commande jermen, zobati — courroie crenelee jermenica, gonilna — poulie d’entrainement jermenica, gonilna — poulie d’entrainement jermenica, napenjalna — poulie de renvoi jermenica, pogonska — poulie de commande, poulie motrice jermenica, prosta — poulie folle jermenica, zobata — poulie a courroie crenelee jez — barrage jezik, programski — langage de programme K kabel — cable kabel, dovodni — cable d’entree, cable d’amenee kabel, električni — cable electrique kabel, nosilni — cable porteur kabel, priključni — cable de raccordement kabel, priključni — cable de connexion (d’alimentation) kabel, razdelilni — artere de distribution 38 MOSTOVI 2/1990/XXV kabel, telefonski — cable telephonique kabel, transformatorski — cable de transformateur kabel, trojni (za trofazni tok) — terne kabel, visokonapetostni — cable a haute tension kabina dvigala — cabine d’ascenseur kabina žerjavista — cabine du grutier kabina, telefonska — cabine telephonique kad, galvanska — electrolyseur, cuve electrolytique kad, galvanska — bain d'electrolyse, bain galvanique kad, izpiralna — bac de rincage kalcinacija — poste de calcination kalibriran — etalonne, gradue kalibriranje — etalonnage, graduation kaljenje, indukcijsko — trempe par induction kalnost vode — turbidite kalup — moule kaluženje — ebouage kamen, brusilni — meule kamen, drsni — coulisseau kamen, gladilni — pierre a aiguiser kampiranje, čakanje — attente sur le poste occupe kanal — canal, voie kanal za zrak — canal de circulation d’air kanal, iztočni — rigole (chenal) d’ecoulement kanal, odtočni — tunnel de derivation kanal, odvodni — emissaire kanal, ulivni — canal d’alimentation kanali, hladilni/ — canaux de refroidissement kapaciteta črpalke — debit d’une pompe kapaciteta pretoka — capacite de debit kapaciteta, absorpcijska — pouvoir absorbant kapacitivnik (kondenzator) — condensateur kapacitivnost kondenzatorja — capacite d’un condensateur kapacativnost prevodnika — capacite electrique d’un conducteur kapacitivnost, delna — capacite d’un conducteur kapljišče — point de goutte karakteristika, anodna — caracteristique de p!aque karakteristike, osnovne — caracteristiques d’etablissement karoserija, samonosna — carrosserie autoporteuse kartica — carte kartica, krmilna — carte de commande kartica, luknjana — carte perforee kartiranje, geološko — leve (cartographie) geologique kaseta — cassette de bande magnetique kaseta (priključna omarica) — boite de raccordement, boite de jonction kaskada — Cascade katalizator — catalyseur katoda — cathode katran — goudron kavelj žerjava — crochet de grue kazalec — aiguille, pointeur kazalec moči — puissance vectorielle kazalec nivoja — indicateur de niveau kazalec, drsni — curseur kazalo s fino nastavitvijo — indicateur pour reglage fin kazalo vrtilne hitrosti motorja — compte-tours du moteur kazalo z grobo nastavitvijo — indicateur pour reglage grossier kazalo, digitalno — affichage numerique kazalo, kontrolno — temoin de controle kazalo, optično — voyant kemija, galvanska — chimie galvanoplastique keson tovornjaka — plate-forme de chargement keson, prekucni — benne basculante, plateau basculant kisline, aminske — acides amines kladivo — marteau kladivo drobilca — percuteur kladivo, gumijasto — marteau en caoutchouc kladivo, leseno — maillet kladivo, prebijalno — marteau a poincon klase priključkov — categories de postes klasirnica — poste de classement klesanje — taille klešče — tenailles klešče, kombinirane — pince universelle kletka — cage klic — appel klicati — appeler ključ — cle, clef ključ, francoski — clef anglaise ključ, matični — clef a ecrous ključ, matični — clef plate, clef a fourche ključ, matični nastavljivi — clef a molette ključ, momentni — clef dynamometrique ključ, natični — clef tubulaire, clef a tube ključ, natični — clef de serrage, clef a ecrou ključ, ploščati matični — clef plate ključ, pogonski — doigt de commande ključ, viličasti, nastavljivi — cle a molette ključ, zatični — clef a ergots knjiga, matična — livret matricule koda, BCD — code a 6 elements koda, črtna — code a barres koda, dvojiška — code binaire koda, pogojna — code de conditions koeficient, navadni — coefficient conventionnel koeficient, sklopni — facteur de couplage koeficient, specifični — coefficient specifique koeficient, temperaturni — coefficient de temperature MOSTOVI 2/1990/XXV 39 koleno, cevno — coude kolesce, prltisno — galet presseur kolesce, tekalno — galet de roulement kolesje, pogonsko — engrenage de commande kolo, brusilno — meule kolo, gonilno — roue motrice (de commande) kolo, krilato ali krilno — roue ailee kolo, krmilno — roue de gouvernail kolo, lopatno — roue a aubes, roue a augets kolo, polžasto — roue helicoidale kolo, prosto tekoče — roue libre kolo, rezervno — roue de secours, roue de rechange kolo, sortirno — plateau de triage kolo, sprednje — roue avant kolo, zadnje — roue arriere kolo, zobato (zobnik) — roue dentee kolut, brusilni — meule kolut, polirni — disque de ponpage kolut, pritiskalni — galet presseur kolut, zavorni — disque de frein kombinirke — pince universelle komora, hladna — chambre froide komora, vakuumska — chambre a vide komora, ventilacijska — etuve ventilee komora, zgorevalna — chambre de combustion komponenta, harmonska — composante harmonique kompozicija, vlakovna — convoi, rame, train kompozicija, železniška — rame de chemin de ter kompresija plina, povečana — surcompression d’un gaz kompresor, dizelski — compresseur Diesel kompresor, hladilni — compresseur frigorifique kompresor, nizkotlačni — compresseur basse tension kompresor, visokotlačni — compresseur haute pression komprimirati, povečano — surcomprimer komuniciranje — communication koncentracija elektronov — densite (concentration) electronique končen — d’extremite končnik, kabelski — boite d’extremite kondenzator (hlapov) — condenseur kondenzator, elektrolitski — condensateur electrolytique kondenzator, spremenljivi — condensateur variable konduktanca — conductance konec — extremite konektor — connecteur konektor, vtični — connecteur embrochable (enfichable) konica — pointe, crete konica konjička — contre-pointe konica, vrtalna — taillant koničast — conique konjiček — poupee mobile, contre-poupee konstanta širjenja — constante de propagation konstanta, časovna — constante de temps konstrukcija — charpente, construction, structure konstrukcija, armirana — construction renforcee konstrukcija, armirana — construction ferraillee (armee) konstrukcija, montažna — construction en elements prefabriques konstrukcija, nosilna — structure portante konstruktor — ingenieur constructeur kontakt — plot kontakt, mirovni — contact de rupture kontakt, preklopni — contact de commutation kontakt, priključni — borne de connexion kontejner — conteneur kontrola prisotnosti — controle de presence kontrola skladnosti — controle de la conformite kontrola v laboratoriju — controle au laboratoire kontrola v obratu — controle en atelier kontrola zapisa, zaporedna — controle de redondance cyclique kontrola, laboratorijska — controle (de) laboratoire kontrola, vhodna — controle d’entree konverter — convertisseur konzervator — conservateur d’huile konzola console konzola, nosilna — potence konzultant — ingenieur conseil kop, dnevni (v rudniku) — ouvrage a ciel ouvert kopel, cianitalna — bain de cyanuration kopeli, nitrirne — bains nitrants kopija, rezervna — reprise en secours kopija, transparentna — exemplaire transparent korak — pas korec — godet, auget korito — canal de transporteur korito — bac de convoyeur, auge korito, hladilno — cuve de refroidissement korito, pomivalno — evier, egouttoir, table egouttoir korito, varovalno — čarter, support de čarter korona — effluve kos, reducirni z notranjim navojem — reduction male-femelle a visseur kositer — etain kosmiči nitroceluloze — nitrocellulose en floches košara, sesalna — crepine košara, šaržirna — benne de chargement kot preleta — angle de transit kot preleta, fazni — angle (de phase) de parcours kot, fazni — angle de phase kotel — cuve kotel, parni — chaudiere a vapeur 40 MOSTOVI 2/1990/XXV kotlarna — salle des chaudieres, chaufferie kotnik — equerre, corniere, gousset kotomer — rapporteur kotva elektromagnetna — armature d’un electro-aimant kotva trajnega magneta — armature d’un aimant permanent kovač, orodni — taillandier kovačnica orodja — taillanderie kovanje, prosto — forgeage libre kovanje, utopno — estampage kovati — forger kovica — rivet kovičenje — rivetage kovina, krhka — metal cassant kovine, barvne — metaux non ferreux kovine, črne — metaux ferreux (ferrugineux) kraki — compas krhek (steklo) — casilleux krilo, okensko — battant de fenetre krivina — cambrage, courbure krivulja — courbe krivulja magnetenja, normalna — courbe d'aimantation normale krivulja, ekvipotencialna — ligne equipotentielle krivulja, karakteristična — courbe caracteristique krmiliti — piloter, controler, gerer, commander krmilje — levier de commande krmiljenje — pilotage, controle krmiljenje, analogno — commande analogique krmiljenje, avtomatično — regulation (commande) automatique krmiljenje, daljinsko — commande a distance krmiljenje, digitalno — commande numerique krmiljenje, ročno — commande a (la) main krmiljenje, ročno — commande manuelle krmilnik — controleur krmilo — volant krmilo kolesa — guidon krmilo, hidravlično — direction hydraulique krog, magnetni — Circuit magnetique krog, napetostni — Circuit de tension krog, tokovni — Circuit de courant, Circuit serie krogla — boule kroglica, jeklena — bille d'acier krojenje — decoupage krosbar — traverse kroženje — circulation kuhalnik — rechaud kupiti v trgovini — acheter dans le commerce kupolka — cubilot, four de fusion kvader, betonski — bloc en beton L laboratorij, kemijski — laboratoire de chimie laboratorij, raziskovalni — laboratoire de recherches laboratorij, tehnični — laboratoire technique lak za folije — vernis pour feuilles lak za impregnacijo — vernis d’impregnation lak za les in pohištvo — laque pour bois et meubles lak za papir — laque pour papiers lak za poliranje — vernis a polir lak za sušenje v peči — vernis sechant au four lak za vagone — vernis pour vvagons laki za kovine, zaščitni — vernis protecteurs pour metaux laki za les, brezbarvni — vernis incolores pour bois laki, bronsni — vernis bronze laki, nepropustni — vernis hydrofuges lakiranje — vernissage, laquage lakirati — vernir, laquer lastnosti — proprietes lata, nivelirna — mire lazura — glacis leča, povečevalna — loupe lega — situation, position, emplacement lega — site, couche lemež — soc (de charrue) lepenka, valovita — carton ondule lepenka, pokatranjena strešna — carton goudronne (bitume) iepenkar — cartonnier lepilen, lepljiv — adhesif, collant lepilo — colle, agglutinant, emplatre, liant lepilo, naravno — colle naturelle lepilo, sintetično — colle synthetique lepiti — coller, enduire de colle, encoller lepiti — agglutiner, coller lepljiv — collant, gluant, glutineux, visqueux lepljivost — viscosite, adhesivite, glutinosite lepnica — silene les — bois les za obdelavo — bois d oeuvre les, božji — houx les, bukov — bois de hetre les, češnjev (hrastov, smrekov) — bois de cerisier (de chene, de sapin) les, črni — bois de coniferes les, gradbeni — bois de construction les, jamski — bois de mine les, mehek — bois blanc (tendre) MOSTOVI 2/1990/XXV 41 les, okrogel — bois de rond, rondins, grumes les, rezani, žagani — bois de sciage, sciages les, stavbni — bois d’oeuvre, bois de charpente les, stavbni — bois de construction les, trd — bois dur les, upognjen — bois courbe les, vezani — contreplaque lesen — de bois, ligneux lesovina — fibres de bois, pate de bois lestvica — graduation letev pri jedru — flasque letev, merilna — regle graduee letev, zobata — barre crenelee, cremaillere letva — liteau, listel, tringle, baguette letva s priključnimi sponkami — reglette a bornes letva, obzidna — plinthe letva, okrasna — moulure letva, sklepna — latte (de finition), cimaise letvica, nonijska — vernier letvica, stopinjska —graduation en degres letvica, vodilna — barre de guidage lezenje — fluage ležaj — palier, roulement, butee, coussinet ležaj kolenčaste gredi —palier de vilebrequin ležaj odmične gredi — palier d’arbre a cames ležaj zaliti z belo kovino —reguler ležaj, drsni — palier coulissant, lisse ležaj, drsni — palier a coussinet (de glissement) ležaj, drsni — palier a frottement ležaj, igličasti — palier a aiguilles ležaj, iglični (igličasti) —roulement a aiguilles ležaj, kotalni — roulement (palier) a rouleaux ležaj, kroglični — palier (roulement) a billes ležaj, kroglični dvoredni —roulement a billes a double rangee ležaj, kroglični osni — butee a billes ležaj, nosilni (oporni) —palier de support ležaj, očesni — palier terme ležaj, ojnični — palier de tete de bielle ležaj, osno-radialni — palier a charges axiale et radiale ležaj, radialni — palier a charge radiale ležaj, tlačni kombinirani —butee INA combinee ležaj, valjčni — palier (roulement) a rouleaux ležaj, vodljivi — palier-guide ležišče — logement, siege ležišče rude — gisement ležišče za tesnilo — siege pour (le) joint libela — niveau a bulle (d’air) licitacija — adjudication ličarstvo — atelier de peinture au pistolet lijak — entonnoir, tremie lijak, nasipni — entonnoir d’alimentation lijak, vsipni — tremie de chargement lijak, vsipni — tremie (entonnoir) d’alimentation lijakast — en (forme d') entonnoir linija za embaliranje —installation d’emballage linija za polnjenje —installation de conditionnement linija, naročniška — ligne de raccordement telephonique d’immeuble linija, pokvarjena, telefonska — ligne en derangement linija, poljska — ligne de champ linija, telefonska — ligne telephonique linija, zračna — ligne aerienne list krožne žage — lame de scie circulaire list, garancijski — bon (cerfiticat) de garantie list, potni — stroja — fiche matricule, dossier de machine list, potni — stroja — livret matricule list, tovorni — lettre de voiture list, žagin — lame (de scie) listič — fiche litina — fonte litina, bela — fonte blanche litina, jeklena — acier moule (coule, fondu) litina, rdeča — laiton, bronze rouge litina, temper — fonte malleable litina, težka jeklena —grosses pieces de fonte litje — coulage, coulee, fonte litje, centrifugalno — coulee centrifuge liv — fonte liv, brizgalni — moulage par injection livar — fondeur, mouleur livarna — fonderie livarska žlica — cuiller (louche) de fondeur livarski kalup — moule, matrice ločilen — separateur, de coupure, disjonctif ločilnik prahu, elektrostatični — electrofiltre lok, cevni — coude lok, električni — are lokacija — situation lonec za grodelj, jeklo —poche a fonte, de coulee d’acier lonec za žlindro — chariot a laitier lopata turbine — aube, palette loputa — trappe, clapet loputa, regulacijska — volet de reglage lotanje — soudure, soudage lotanje, gorilnik za —chalumeau a souder lotanje, trdo — brasure, brasage lotati — souder lotati, trdo — braser lučka, kontrolna — lampe temoin, voyant (lumineux) lučka, kontrolna — voyant du controleur lučka, signalna — voyant signalisation lučka, signalna — indicateur de fonctionnement luknja za svornik — trou de goujon 42 MOSTOVI 2/1990/XXV luknjač — perforateur, perforeuse luknjača — poinconneuse luknjalnik kartic — perforatrice luknjalnik traku — perforateur de bande (de ruban) luknjanje — perforage, perforation, perpage luknjanje — poingonnage luknjati kart(ic)e — poinponner luknjičanje — perforation luknjičav — foramine luminescenca — luminescence luminescenca, elektronska (katodna) —luminescence cathodique luminescenca, elektronska (katodna) —cathodoluminescence luminifor — substance luminescente lupina, elektronska — couche electronique luženje kovin — decapage, mordanpage lužilo za kovino — decapant, mordant lužiti kovine — decaper, mordancer M maček — chariot-treuil, chariot roulant magnet — aimant, electro-aimant magnet, dvigalni — aimant de levage magnet, paličasti — barreau aimante magnet, trajni — aimant permanent magnetenje, namagnetenost — aimantation magnetika — magnetisme magnetiti — aimanter magnetostrikcija — magnetostriction maksimalno — maximum, maxi manipulacija — manutention manometer za gorivo — indicateur de pression d’essence manometer, nizkotlačni — manometre basse pression manometer, visokotlačni — manometre haute pression manšeta — fourreau mapiranje, geološko — leve geologique marker — marqueur masa aparata — masse d’un appareil masa atoma (atomska m.) — masse (poids) atomique masa elektrona — masse de Telectron masa, materialna — masse materielle masa, mirovna, elektrona — masse au repos de 1’electron masa, molekulska — masse (poids) moleculaire mast — graisse mašilka — bague d’etoupage, anneau de garniture mašilka — anneau d’etancheite mašilka — obturateur, presse-etoupe material za tesnjenje — materiau de remplissage des joints material, gradbeni — materiaux de construction material, osnovni — metal de base material, osnovni — tole d’acier de support material, potrošni — matieres consommables matica — ecrou matica za zategnitev — ecrou de serrage matica, holandska — ecrou borgne, ecrou a ca I otte matica, krilna — ecrou a ailettes (a oreilles) matica, krilna ecrou papillon matica, kronska — ecrou crenele matica, nasprotna — contre-ecrou matica, nastavna — ecrou de reglage matica, nihalna — ecrou oscillant matica, šesteroroba — ecrou hexagonal (six-pans) matica, zaporna — ecrou de blocage matrica za razmnoževanje — stencil mazalka — graisseur (a pression) mazalka — appareil (organe) de graissage mazalka — appareil (organe) de lubrification mazalka, kapalna — graisseur a godet mazanje — lubrification mazanje z mastjo — graissage mazanje z oljem — huilage mazanje, tlačno — graissage force, g. par pression mazati — enduire, appliquer de la graisse mazati — etendre (mettre) de la graisse mazati z mastjo — graisser, lubrifier mazati z oljem — huiler, lubrifier mazivo — graisse, lubrifiant medenina — laiton, cuivre jaune medij — fluide medij, delovni — fluide actif, fluide moteur medij, hladilni — fluide frigorigene medpomnilnik, vmesni pomnilnik — tampon mehanik, precizni — mecanicien de precision mehanika, precizna — mecanique de precision mehanizem — mecanisme, mouvement mehanizem, krmilni — mecanisme moteur mehanizem, pogonski — mecanisme de commande mehanizem, prenosni — mecanisme de transmission meja, zgornja (določanje zgornje meje) —plafonnement menjalnik (petstopenjski) — boite de vitesses (a cinq rapports) mera — jauge, calibre, gabarit mera, dolžinska — mesure de longueur, mesure lineaire mera, ploskovna — mesure de surface mera, votla — mesure de capacite mera, zakonita — etalon, matrice, jauge mere, gabaritne — encombrement MOSTOVI 2/1990/XXV 43 mere, priključne — cotes (dimensions) de raccordement mere, priključne — cotes de montage mere, priključne — cotes d’installation mere, zunanje — dimensions hors-tout meridian, magnetni — meridien magnetique merilnik na vzmet — dynamometre merilnik pretoka — debimetre merilnik toka — mesureur de courants merilo — echelle merilo, kljunasto — pied a coulisse meriti — mesurer, jauger meritve — mesures meritve, geodetske — leves geodesiques merjenje optičnih lastnosti — mesure des qualites optiques merjenje temperature — mesurage de temperature merjenje viskoznosti — mesure de la viscosite merjenje z grezilom — sondage mesto na stroju, delovno — point de fonctionnement mesto na stroju, delovno — point de regime (de travail) mesto, delovno — poste de travail mesto, prazno — espacement blanc mesto, priključno — point de branchement mešalec, kontinuirani — melangeur continu mešalnik, mešalo — agitateur mešanica — melange mešanica (vlaken in veziva) — composite mešanica, samosušilna — melange autosiccatif metoda preskušanja — methode d’essais metoda, merilna — methode de mesure mezon — meson, electron lourd mikrobar — barye mikrometer — palmer, micrometre mikser — batteur electrique minij — minium minimalno — minimum, mini miniranje v kamnolomu — foudroyage dans la carriere mirujoč — fixe miza, čistilna — table d’ebarbage miza, delavniška — etabli miza, delovna — bane miza, dozirna — table de dosage, table doseuse miza, glavna — bane principal miza, komandna — pupitre de commande miza, stikalna — pupitre de commande (de distribution) miza, vibracijska — table vibratoire miza, vrtljiva — plateau toumant mlin za cement — broyeur de ciment moč — puissance moč motorja — puissance du moteur moč, delovna — puissance active, puissance reelle moč, gonilna — force motrice (de propulsion) moč, navidezna — puissance apparente moč, nazivna — puissance nominale moč, nihajoča — puissance fluctuante moč, priključna — puissance connectee moč, srednja — puissance moyenne moč, svetilna — puissance lumineuse moč, topilna, topna — pouvoir solvant, pouvoir dissolvant moč, trenutna — puissance instantanee moč, vodna — puissance hydraulique močan (motor itd.) — puissant model avtomobila — type de voiture modelarnica — atelier de modelage modul, administrativni — module administratif modul, analogni naročniški — module d’abonne analogique modul, analogni omrežni — module de reseau analogique modul, digitalni omrežni — module de reseau numerique modulacija, impulzna — modulation d’impulsions modulacija, širinskoimpulzna — modulation d’impulsions en duree mol — molecule-gramme, mole molekula — molecule moment dipola — moment d’un doublet moment, magnetni, magneta — moment magnetique d'un aimant moment, vrtilni — couple (moment) de rotation moment, zaviralni vrtilni — couple de freinage (d’un moteur) motnja, obratna — perturbation dans l’exploitation motnja, obratna — perturbation dans la production motnja, obratovalna — perturbation de Service, panne motnje povzročiti — causer (occasionner) des derangements motnje v delovanju — incidents de fonctionnement motor deluje — le moteur tourne motor na istosmerni (izmenični) tok — moteur a courant continu (alternatif) motor pognati — lancer (mettre) le moteur en marche motor z notranjim izgorevanjem — moteur a combustion interne motor z reduktorjem — moteur redueteur motor začne delovati — le moteur part (demarre) motor, bencinski — moteur a essence motor, dvo(štiri)taktni — moteur a deux (quatre) temps motor, dvo(štiri)valjni — moteur a deux (quatre) cylindres motor, koračni — moteur pas a pas 44 MOSTOVI 2/1990/XXV motor, pogonski — moteur d'entramement motor, reakcijski — moteur a reaction motor-generator — moteur-generateur moznik — clavette, tenon, languette encastree mreža vibracijskega sita — treillis de crible vibrant mreža, električna — secteur mreža, sesalna — crepine mrežica, krmilna — grille de commande mrežica, zaščitna — grille ecran mrežica, zaviralna — grille d’arret mulj — boue multiplex — communication multiplex N naboj elektrona — charge de 1’electron naboj elektrona, specifični — charge specifique de 1’electron naboj, električni — charge electrique način pritrditve — mode d’attache način proizvodnje — mode de production, mode operatoire način zaščite — mode de protection načrt izvesti — executer (realiser) un plan (projet) načrt napraviti — faire (etablir, dresser) un plan načrt zasnovati — concevoir (faire, arreter) un projet načrt, gradbeni — projet de construction načrt, osnovni — plan de base načrt, pregledni — schema (plan) d’ensemble načrt, situacijski — plan de disposition, plan d’ensemble načrt, situacijski — plan de disposition načrt, situacijski — plan d’ensemble, trače general načrt, talni — section horizontale načrt, vezalni — schema de raccordement načrt, vezalni — schema des connexions (de cablage) načrt, zazidalni — plan masse, plan d’amenagement nadgradnja — superstructure nadtlak — surpression nadzor — controle naelektrenje kapacitivnika — charge d’un condensateur nahajališče premoga — gite (gisement) de charbon nakladalec — chargeur, chargeuse nakladalec — engin de chargement nakopičiti — empiler nalet — heurt nalivnik za olje — goulotte de remplissage d’huile namagnetenost, magnetenje — aimantation namen, z namenom — en vue de namenjen za — destine a faire partie de namestiti — mettre en plače namestiti nazaj — replacer nanašati se na — porter sur napajalnik — alimenteur, source d’alimentation napajalnik, kalup — masselotte, lingotiere napajalnik, omrežni — depart de secteur napajanje z zrakom — alimentation en air napajati kotel z vodo — alimenter une chaudiere en eau napaka, izolacijska — defaut d’isolement napeljava za daljinsko ogrevanje — conduite de chauffage urbain napeljava, električna — installation electrique napeljava, plinska — conduite de gaz napeljava, vodovodna — conduite d'eau (potable) napenjalec — tendeur napetost do zvezdišča — tension etoilee napetost povečati — amplifier la tension napetost pare — pression napetost, anodna — tension anodique napetost, brez napetosti — hors tension napetost, diametralna — tension diametrale napetost, dovodna — tension appliquee napetost, električna — tension electrique napetost, električna — tension, voltage napetost, enosmerna — tension continue napetost, fazna — tension par phase napetost, ionizacijska — potentiel d’ionisation napetost, izhodna — tension de sortie napetost, izmenična — tension alternative napetost, kratkostična — tension de court-circuit napetost, lastna — force electromotrice napetost, magnetna — tension magnetique napetost, medfazna — tension de la ligne napetost, napajalna — tension d’alimentation napetost, nizka — basse tension napetost, nominalna (nazivna) — tension nominale napetost, obratovalna — tension de Service napetost, omrežna — tension de secteur (de reseau) napetost, pod napetostjo — vif, sous tension napetost, poligonska — tension polygonale napetost, prebojna — tension disruptive napetost, preskusna — tension d essai napetost, priključna — tension d’alimentation napetost, priključna — tension appliquee napetost, tlačna — effort de compression napetost, udarna preskusna — tension d’essai a choc napetost, vhodna — tension d’entree napetost, visoka — haute tension napetost, vršna — tension de crete napetost, vsebovana (lastna) — force electromotrice, F. E. M. napetost, vzbuditvena — potentiel d’excitation MOSTOVI 2/1990/XXV 45 napetost, vžigalna — tension d'allumage napetosten — de tension, de potentiel napetosti, motilne — tensions perturbatrices naprava — appareil, dispositif, installation naprava — mecanisme naprava za fino regulacijo — vernier naprava za krmiljenje hitrosti — commande des vitesses naprava za obdelavo podatkov — equipement de traitement de donnees naprava za pregrevanje pare — surchauffeur naprava za sondiranje — sondeur naprava, blokirna — mecanisme de verrouillage naprava, blokirna — dispositif de blocage naprava, dozirna — appareil doseur naprava, elektroakustična — dispositif electro-acoustique naprava, elektroakustična — installation electro-acoustique naprava, hladilna — installation (appareil) frigorifique naprava, hladilna — installation de refrigeration naprava, klimatska — climatiseur naprava, klimatska — installation de conditionnement d’air naprava, krmilna — commande, appareil de regulation naprava, mazalna — organe de lubrification naprava, merilna — appareil de mesure naprava, odzračevalna — systeme d’evacuation d’air naprava, opozorilna — avertisseur naprava, prezračevalna — systeme d'aeration naprava, ročna vrtalna — chignole naprava, sejalna — installation de criblage naprava, signalna — installation de signalisation naprava, signalna — avertisseur naprava, stikalna — dispositif de commutation naprava, usmerniška — installation de redresseurs naprava, vpenjalna — dispositif de fixation (de serrage) napraviti načrt — dresser un plan napraviti rezervno kopijo — reprise en secours naravnalec — regulateur naravnalnik (gumb) — bouton de mise au point naravnalnik (gumb) — bouton de reglage naravnalo — dispositif de reglage naravnanje — ajustage, reglage, ajustement naravnanje — mise au point, alignement, pointage naravnava vžiga — reglage de 1’allumage naravnava, fina — reglage prečiš, mise au point precise narebričen — strie naročilnica — bulletin de commande naročilo — commande naročnik, avtomatski — abonne automatique nasičenje — saturation nasip — remblai naslon — epaulement, appui, support, arret naslon vzvoda — arret de levier naslov, osnovni — adresse de base nastavek — embout, allonge, rallonge nastavek — piece ajoutee nastavek za priključek — ajutage nastavek, cevni — tuyau de rallonge nastavitev — reglage, ajustage, mise au point nastavitev ničlišča — remise a zero nastavitev, fina — ajustage (reglage) de precision nastavitev, groba — mise au point (deplacement) rapide nastavljiv — reglable navesti — specifier navesti, točno — bien specifier navijalec — enrouleur navitje — enroulement navitje iz bakra — enroulement en cuivre navitje, NN vijačno — enroulement BT en helice navitje, bifilarno — enroulement bifilaire navitje, diferenčno — enroulement differentiel navitje, izolacijsko — guipage navitje, primarno — enroulement primaire navitje, rotorsko — enroulement d’induit navitje, sekundarno — enroulement secondaire navitje, tuljavično — enroulement en bobines navitje, zvrnjeno — enroulement superpose navodila — consignes d’emploi navodila — reglement (instructions) de Service navodila, pogonska — instructions de mise en route navodilo za delo — notice d’utilisation (d’exploitation) navodilo za montažo — notice de montage navodilo za montažo — notice d’assemblage navodilo za montažo — instructions pour le montage navodilo za obratovanje — notice (manuel) d’utilisation navodilo za popravilo — notice de reparation navodilo za uporabo — mode (notice, instructions) d’emploi navodilo za uporabo — notice d’utilisation navodilo za uporabo — notice d’exploitation navodilo za vzdrževanje — notice (guide) d’entretien navodilo za vzdrževanje — instructions pour 1’entretien navodilo, predpis — consigne navoj — filet, filetage, spire navoj — pas de vis, enroulement navoj vijaka — pas de vis, filet de vis, filetage 46 MOSTOVI 2/1990/XXV navoj, lesni — filetage pour bois navoj, matični — filet femelle navoj, vrezan — filetage navojni sveder — taraud, queue de cochon navojnik — filiere navor — levier navozišče — halle de recette navrtati — percer navrtina — trou perce au foret, forure naziv — designation nazobčan — dente, crenele nečistoča — impurete neenakomernost teka — variation de vitesse negaton — negaton, electron negatif neobdelan — brut, cru, non usine neoporečnost — conformite neprepustnost — etancheite neprevodnik — isolateur, isolant nesamostojno — non autonome netaljiv — infusible netopilo — non-solvant netopljiv — insoluble neupoštevanje — non-observation nevtron — neutron nevtron, hitri — neutron rapide nevtron, počasni — neutron lent nezatesnjen (stik) — mal joint nezatesnjen (ventil) — mal ajuste nezatesnjen, prepusten — permeable nezdružljiv — incompatible nezgoda pri delu — accident du travail ničenje — mise au neutre ničlišče merila — zero d’un appareil de mesure ničlišče, električno — zero electrique ničlišče, mehanično — zero mecanique nihajni — d’oscillation nihanje, interferenčno — battement nihanje, prosto — oscillation libre nihanje, vsiljeno — oscillation forcee nit rezanja — fil de coupe niveliranje — mise a niveau nivo hrupa v prostoru — niveau sonore ambiant nivo, začetni — niveau initial nivo, zvočni — niveau acoustique niz znakov — chatne de caracteres niz, valovni — train d'ondes nizkotlačen — (a) basse pression, B. P. nonij — vernier norma, proizvodna — norme de fabrication nosilec — montant, support, element porteur nosilec — poutre maitresse nosilec aparata — porte-appareil nosilec kabla — support de cable a coulisse nosilec kabla — potence porte-cables nosilec motorja — berceau, support du moteur nosilec, konzolni — console nosilec, majhen (jekleni) — poutrelle (en acier de construction) nosilec, prečni — traverse, poutre transversale nosilec, škatlasti — poutre en caisson nosilec, železni — poutre (poutrelle) en fer nosilen — porteur, portant nosilnost — charge admissible, capacite de charge nosilnost — force portante nož, kabelski — couteau d’electricien nož, stružni — outil de tournage nukleon — particule nucleaire, nucleon Nadaljevanje v prihodnji številki. Nikolaj Safonov Ruski znaki za mednarodne merske enote (Sl) Pri tehničnih in znanstvenih prevodih iz slovenščine v ruščino ima prevajalec — zlasti začetnik, ki še nima dovolj tehničnih priročnikov — večkrat težave pri določanju ruskih znakov za merske enote. Ustreznih tehničnih slovensko-ruskih slovarjev, žal, sploh ni, zato si mora prevajalec poma¬ gati celo s tujimi slovarji, zlasti nemško-ruskimi in angleško-ruskimi. Pri omenjenih prevodih moramo upoštevati, da na področju merskih enot občasno prihaja do sprememb — nekateri znaki nehajo veljati, v uporabo pridejo drugi. Če si pomagamo s starejšimi publikacijami (slovarji, priročniki), lahko pride do napak, t.j. do uporabe neveljavnega znaka za mer¬ ske enote ali pa podatka o novem znaku ne najdemo. MOSTOVI 2/1990/XXV 47 V nadaljevanju besedila navedeni seznam mednarodnih znakov merskih enot in ustreznih ru¬ skih znakov je izdelan na podlagi ruskega politehničnega slovarja A. J. Išlinskega (A. iO. klmnMH- ckmm, nOnklTEKHkMECKMki CJlOBAPb, M3AaHne BTopoe), izdanega v Moskvi leta 1980. Slovar ima Centralna tehnična knjižnica v Ljubljani in ga vodi pod signaturo 59651. Glede na leto izdaje lahko slovar štejemo med dokaj sodobne. Mednarodne merske enote in ustrezni znaki so povzeti po drugi izdaji Splošnega tehniškega slovarja I in II (leto 1978 oziroma 1981). V omenjenem seznamu so navedeni znaki za merske enote iz različnih področij znanosti in tehnike, in sicer po slovenski abe¬ cedi, ne glede na področja, na katera sodijo. Ustrezna poimenovanja merskih enot v slovenščini so vzeta predvsem iz Splošnega tehničnega slovarja, I. del, 2. izdaja (leto 1978) in II. del, 2. izdaja (leto 1981). Pri prevodu iz ruščine v slovenščino bodo pri uporabi seznama nastopile določene težave, ker se ruska abeceda ne ujema s slovensko. Nevšečnostim bi se dalo izogniti z ustreznim registrom v ruski abecedi, vendar obseg članka tega ne dopušča. A C 48 MOSTOVI 2/1990/XXV E I MOSTOVI 2/1990/XXV 49 50 MOSTOVI 2/1990/XXV N P S Š_ štiriindvajset ur (en dan) d CyTKM cyt MOSTOVI 2/1990/XXV 51 Nadaljevanje z 36. strani M. Rode: Dvanajsti svetovni kongres FIT Za primer so navajali kanadske meteorolo¬ ge, ki svoja poročila v celoti prepuščajo raču¬ nalnikom za prevajanje. Govor je bil še o psiho¬ loških ovirah, ki nastanejo pri prevajalskem delu z računalnikom. Za poseben dosežek so razglasili avtomatsko opisovanje človekovega glasu, ki naj bi računalniku že v bližnji prihod¬ nosti omogočalo prevajanje ne le pisnega, am¬ pak tudi govorjenega besedila. Status prevajalca v družbi je bila tema refera¬ tov desete sekcije. Znova se je pokazalo, da obstajajo pri odnosu družbe do prevajalca in njegovega dela med državami velike razlike. Zato so tudi tu poudarili željo, naj bi prevajalci tesneje sodelovali ter pogosteje izmenjavali iz¬ kušnje na tem področju. Enajsta sekcija je obravnavala vprašanja sodnega tolmačenja. Referenti z razmerami v tej dejavnosti niso bili zadovoljni. Strokovnja¬ kov je vse premalo, zato se sodnega tolmače¬ nja lotevajo tudi drugi. Zvezo so poprosili, naj s svojim ugledom prispeva k izboljšanju položaja sodnih tolmačev v družbi, ti pa naj bi poskrbeli za kar najvišjo profesionalno raven. Kot je videti že iz tega skopega pregleda, so se vprašanja, o katerih so govorili posamezni referati, prepletala. O istih vprašanjih so raz¬ pravljali v različnih sekcijah in v mnogih so sprejeli sklepe, ki bi jih pričakovali drugih. Zato si bo mogoče celovitejšo strokovno podobo ustvariti šele potem, ko bo izšel zbornik vseh re¬ feratov v celoviti obliki. Organizatorji obljublja¬ jo, da bo to kmalu in da bodo zbornike poslali vsem uradnim udeležencem. Morda bo to pri¬ ložnost, da o kongresu in njegovem delu spre¬ govorimo še enkrat. Kazalo pa bi pripraviti tudi posebno srečanje, na katerem bi na podlagi zbornika udeleženci iz Slovenije lahko povedali svoje vtise. Splošno mnenje je, da je kongres opravil pomembno in obsežno delo. Naslednji, trinajsti kongres FIT bo v Brightonu v Angliji leta 1993. 52 MOSTOVI 2/1990/XXV WMqM\IL2)[KE tesik Maja Dolanc Iz naših prevajalskih revij Prevodilac 3/89 V uvodniku Z. Jovanovič poroča o novih za¬ konskih spremembah izobraževalnega sistema v Srbiji. Pohvalno spregovori predvsem o opuščanju usmerjenega izobraževanja v sred¬ njih šolah, opuščanju predmeta STM ter o av¬ tonomiji in deideologizaciji univerze. V rubriki Človek in jezik J.Penkos razpravlja o strukturi in vsebini terminoloških slovarjev, te specifične oblike leksikografskega dela. Dotakne se zaple¬ tenega razmerja med znakom in označenim in meni, da so slovarji prevajalcu sicer nujno po¬ trebno orodje, vendar ne morejo nadomestiti jezikovne prakse in izkušenj. Članek je preve¬ del A. Stojanovič. Sledi referat, ki ga je na Prevajalskih sreča¬ njih na Ohridu prebrala L. Arsova-Nikolič. V njem je predlagala klasifikacijo prevodov po žanrih. Povzema mnenje V. Ivira, da stroga deli¬ tev na književne in znanstveno-tehniške pre¬ vode ni primerna, saj ima vsak književni prevod tudi informativne sestavine, vsako informativno besedilo pa vsebuje elemente, značilne tudi za leposlovje (metafore, aliteracije itd.). Avtorica je prepričana, da delitev na ti dve kategoriji ni do¬ volj, in predlaga nadaljnjo delitev na več pod¬ zvrsti, ki jo prikaže v tabeli. O znanstveno-tehniški angleščini in njenem položaju znotraj jezika kot celote, kot ga vidijo različni jezikoslovci, govori E. Konečni. V skle¬ pu omeni pomemben projekt Makedonske akademije znanosti in umetnosti, začet leta 1970 — izdelavo makedonsko-srbsko-sloven- sko-angleško-nemško-francosko-ruskega teh¬ niškega slovarja. V rubriki Prikazi in kritike predstavlja Z. Jova¬ novič slovar i. Klajna Rečnik jezičkih nedoumi- ca (Nolit, Bg, 1987), ki je posvečen sporni, ne¬ dosledni in napačni rabi jezikovnih enot. Posebej problematična je transkripcija lastnih imen; k tej ima pisec članka več kritičnih pripomb. A. Stojanovič na kratko oriše Rusko- srbohrvatski in Srbohrvatsko-ruski patentni slovar avtorjev V. P. Didenka in B. P. Mjasniko- va. V rubriki Kronika spregovori J.Stakič o 15. beograjskih srečanjih prevajalcev, G.lriča- nin pa o konferenci o učenju in pouku tujih je¬ zikov za učitelje tujih jezikov v Novem Sadu in o 9. kongresu društva učiteljev nemščine, ki je bil tokrat na Dunaju. Svoj naslednji kongres bodo pripravili leta 1993 v Leipzigu. D. Mrševič-Radovič poroča o 19. mednarod¬ nem znanstvenem srečanju slavistov na temo Dositej, človek in delo med narodi, ki je potekal na Filozofski fakulteti v Novem Sadu in so ga sklenili z obiskom samostana Hopovo. Portret prevajalca je tokrat prispeval Z. Ste¬ vanovič. Predstavlja M. Parmakoviča, ki je eden od ustanoviteljev srbskega društva, opravlja najrazličnejše funkcije, je predsednik angleške sekcije, častni član California Court Interpreters Association, strokovnjak za vojaško terminolo¬ gijo, prevajalec številnih monografij in doktor¬ skih disertacij s področja filozofije, matematike, zgodovine, strojništva itd. pa tudi poljudno¬ znanstvenih filmov za TV Beograd in Novi Sad. Prispevek prinaša še bibliografski pregled nje¬ govih najpomembnejših prevodov. Ob smrti dr. MOSTOVI 2/1990/XXV 53 Josipa Angela Ritiga je njegovo delo in življenje orisal Z. Jovanovič. Dr. Ritig je zapustil ogro¬ men prevajalski opus, od znanstveno-tehniških besedil do prevodov leposlovnih del Turgenje¬ va, Šolohova, Manna. Bil je tudi pisec znan¬ stvenofantastičnih romanov. Ta vsestranski ustvarjalec je dejavno sodeloval pri organizaciji društva in pri izdajanju glasila Prevoditelj, ju¬ goslovanske prevajalce pa je uspešno pred¬ stavljal na mnogih mednarodnih kongresih. V. Miloševič predstavlja terminološki infor¬ macijski Sistem prevajalske službe zveznih teles. V rubriki Bibliografija nas Z. Jovanovič sez¬ nanja z novimi pridobitvami društvene knjižni¬ ce, ki je bogatejša za nekaj del z nemškega je¬ zikovnega področja. Sledita romunsko-srbohrvatski glosar vojaš¬ kih izrazov v priredbi A. Bilinoviča in izbor fran¬ coskih izrazov z istega področja, ki ga je pri¬ pravil R.Oerič. Informativni bilten prinaša novice in zanimi¬ vosti iz dela društva ter sekcij. Prevodilac 4/89 Uvodnik Z. Jovanoviča je posvečen jubileju ob izidu 30. številke revije in na kratko povzema težave ter uspehe uredništva. V rubriki Človek in jezik Z. Jelič obravnava problem razumevanja normativnih besedil. Opozarja na nezadovoljivo sporočilnost zvez¬ nih pravnih aktov in našteva, kaj vse bi bilo tre¬ ba storiti, da bi jo izboljšali. V te dejavnosti bi bili seveda vključeni tudi jezikoslovci. M.Sibinovič se oglaša s prispevkom o Dosi- tejevem konceptu prevajanja in o srbski knji¬ ževnosti, v katerem poudarja pomen prevodov za nastanek izvirnih del srbske književnosti. Prispevek V. Pavloviča Kakovost prevoda v funkciji kakovosti izvirnika je bil objavljen v prej¬ šnji številki Mostov. Rubrika Prikazi in kritike prinaša analizo naj¬ novejše knjige Christiane Nord z naslovom Text- analyse und Ubersetzen (Julius Groos Verlag, Heidelberg, 1988, ki jo je prispeval Z. Jovano¬ vič. Knjigo priporoča kot koristen učbenik vsem prevajalcem, ki žele izboljšati kakovost svojih prevodov s pomočjo praktičnih nasvetov pri¬ znane strokovnjakinje, ki ji je uspelo teorijo prevajanja približati uporabni prevajalski vedi. A. Perič prispeva misli o zelo aktualnem delu D. Škiljanove z naslovom Jezična politika (ITRO Naprijed, Zg, 1988), v katerem avtorica kritično razmišlja o vplivu institucije države in ideologije kot nejezikovnih dejavnikov na razvoj jezika za javno sporazumevanje. D. Gortan-Premkova predstavlja priročnik Govorimo slovenački (Naučna knjiga, Bg, 1989), ki ga je Katjuša Zakrajšek namenila sr- bohrvatsko govorečemu prebivalstvu. D. Gortan-Premkova poroča še o konferenci, posvečeni leksikografiji in leksikologiji, ki je bila oktobra 1989 v Zagrebu. S problemi in položajem drugega tujega jezi¬ ka v osnovnih in srednjih šolah, o katerih so oktobra 1989 razpravljali na srečanju v Be¬ ogradu, seznanja bralce B. Aksentijevič. J. Alaburič obvešča o sarajevskem posveto¬ vanju, o katerem smo podrobneje pisali že v prejšnji številki Mostov. V rubriki Portreti prevajalcev nam Z. Jovano¬ vič predstavlja življenjsko pot in delo Božidarja S. Jančiča, prevajalca del z najrazličnejših pod¬ ročij — od družbenih do vojaškega. Dodana je izčrpna bibliografija. Z. Babič opiše delo prevajalske skupine v podjetju PKB-Agroinženijering. V rubriki Bibliografija prinaša ta številka sez¬ nam novejših slovarjev in priročnikov o angleš¬ kem jeziku. Sledi srbohrvatsko-angleško-nemški glosar strokovnih izrazov iz psihologije, ki ga je za ob¬ javo priredila J. Končarevič. Informativni bilten izpod peresa Z. Jovanoviča pa obvešča o delu Združenja in o izidu novega časopisa Profes¬ sional Translatorand Intepreter v Veliki Britani¬ ji, ki ga bo urejal Mike Shields in bo izhajal tri¬ krat na leto. Sledi zanimiva novica o rasti števila prevodov v Evropi. Prevodilac 1—2/90 V Uvodniku M. Jovanovič podrobno predsta¬ vi kongres FIT v Beogradu. Rubrika človek in jezik prinaša izrazito politično obarvan prispe¬ vek Z. Jovanoviča S terminologijo proti Jugos¬ laviji. Pisec navaja izraze, ki se najpogosteje pojavljajo v prispevkih o kosovski problematiki, na katero pa, žal, gleda z dobro znanega stališ¬ ča srbske politike. 54 MOSTOVI 2/1990/XXV Avtorica prispevka Beseda kot enota leksič- nega sistema D. Gortan-Premkova ob analizi stavka ponazori kompleksnost tega sistema. Sledi objava predavanja z naslovom Preva¬ janje — zakaj in za koga? Pragmatični in kul¬ turni vidiki prevajanja, ki ga je imela C. Nordova z Instituta za prevajanje in tolmačenja iz Hei¬ delberga februarja 1990 v Beogradu. V svojem prispevku, ki ga je prevedel. Z. Jovanovič, go¬ vori o tipih prevodov, vrstah besedil in konven¬ cijah, ki jih upoštevamo pri prevajanju. Svoje misli podkrepi z vrsto primerov v nemškem jeziku. V prispevku Razmerje tehnika—tehnologija kot semantični problem Z. Gereke in M. Levi obravnavata razliko med evropskim in razširje¬ nim anglo-ameriškim pomenom pojma »tehno¬ logija« ter podrobneje razložita, kaj označuje¬ mo s »tehniko« in kaj s »tehnologijo«. N. Strugar je prispeval razmišljanje o vlogi ti¬ ska v sodobnem družbenopolitičnem izrazu in frazeologiji ter mu dodal seznam izrazov v fran¬ coščini, ki jih spet uveljavlja tržno gospodarstvo in ki bi jih prevajalci morali čimprej osvojiti. V rubriki Prikazi in kritike K, Ičin predstavi knjigo Henninga VVodeja' Einfuerung in die Psycholinguistik: Theorien, Methoden, Ergeb- nisse (Uvod v psiholingvistiko: teorije, metode, rezultati), ki je izšla pri založbi Max Hueber Ver- lag, Ismaning, 1988. Jezik, srbohrvatski/hrvatskosrbski, hrvatski ali srbski, je vsebina 5. zvezka Enciklopedije Jugoslavije, ki je izšel kot posebna knjiga, kate¬ re cilj je opisati jezik na trenutno najmanj spor¬ ni, lingvistični ravni. Delo predstavlja V.Duka- novič. K. Ičin razmišlja o delu Save Babiča Preveseji (Institut za južnoslovanske jezike, Fi¬ lozofska fakulteta Novi Sad, 1989). Skovanka v naslovu pove, da gre za prevajalske eseje, ki z različnih zornih kotov obravnavajo različna področja, od verskih besedil do vojnega roma¬ na in kulturnih vprašanj malih narodov. Govori pa tudi o prevajanju srbskih narodnih pesmi v madžarski jezik. V rubriki Kronika J.Alaburič poroča o semi¬ narju na temo računalništva in prevajanja, ki je bil v Tbilisiju decembra 1989, in o seminarju za izpopolnjevanje sovjetskih prevajalcev v Mosk¬ vi decembra 1989. K. Končarevič obvešča o tradicionalnem srečanju slavistov Srbije, Z. Jo¬ vanovič pa o predavanju z naslovom Vplivi nem¬ ščine na srbohrvatski jezik, ki ga je imel dr. Matthias Rammelmeyer marca 1990 v Beogra¬ du. O srečanju prevajalcev na Ohridu piše B. Biljanovska. Gost rubrike Portreti prevajalcev je Janko Moder. B. Vasičeva predstavi njegov izredno obsežen prevajalski opus, ki obsega najrazlič¬ nejše vrste besedil od znanstvene fantastike do poezije. Moder je pravi poliglot, ki prevaja iz vr¬ ste jezikov vse od angleščine do manj razširje¬ nih jezikov, kot so norveški, portugalski in drugi. Drugi gost prevajalec, ki ga predstavlja ista avtorica, je Zdenka Jerman, članica Društva književnih prevajalcev Slovenije, prevajalka iz češkega, slovaškega, poljskega, ruskega in an¬ gleškega jezika. Prispevku sledi bibliografija. V rubriki Predstavljamo vam je orisano delo Združenja znanstvenih in tehniških prevajalcev Jugoslavije od leta 1987 do 1990. Iz Bibliografije izvemo za nove knjižne prido¬ bitve knjižnice Združenja. Sledi pregled jugoslovanskega prevajalske¬ ga tiska Z. Jovanoviča in angleško-srbohr- vatski glosar elektronskih komponent, ki ga je pripravil S. Tankosič. V Informativnem biltenu poroča Z. Jovanovič o letni skupščini Združenja, o njegovem stro¬ kovnem delu ter o konferenci Združenja, ki je bila marca 1990 v Beogradu. Prevoditelj 50/90 Jubilejna številka glasila Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Hrvatske je posvečena posvetovanju v Sarajevu in prinaša pet refera¬ tov s tega prevajalskega srečanja. Prispevek V. Pavloviča o kakovosti prevoda v funkciji ka¬ kovosti izvirnika je bil v celoti objavljen v Mo¬ stovih 1 /90. V. Ivir v referatu Kakovost prevoda na prime¬ ru prevoda angleškega besedila v hrvaščino pojasnjuje, kako presojamo kakovost prevoda, in poudarja, da ne gre le za seštevek posamez¬ nih prevajalskih rešitev, temveč za njihov skup¬ ni učinek. Pisec si pri presojanju pomaga s tako imenovanim povratnim prevodom, s pomočjo katerega najde odstopanja od izvirnika. Ugotav¬ lja razmerie med izgubo na semantični ter MOSTOVI 2/1990/XXV 55 strukturni ravni in pridobitvami na ravni komunikacije. Sledi prispevek B. Dimitrijevičeve. Prevajal¬ čeva samokritičnost kot branik dostojanstva te¬ ga poklica. Avtorica osvetli problem slabe ka¬ kovosti in neodgovornosti, ki sta pogosto posledica premajhne materialne spodbude in neustreznega družbenega položaja prevajal¬ cev. Predstavi nam organiziranost in delo pre¬ vajalske službe zveznih teles, v kateri dela, in se dotakne problema vprašijivosti normiranja pre¬ vajalčevega dela. A. Dahi se v svojem članku, ki ga je prevedel M. Rumac, ukvarja z vprašanjem ekvivalence (lahko je popolna, delna ali nična), s katerim se srečuje pri pripravi švedsko-srbohrvatskega slovarja v okviru projekta Lexin. M. Rumac je prispeval še dolgo razpravo o švedsko-srbohrvatskem in švedsko-hrvatskem slovarju, ki sta namenjena predvsem jugoslo¬ vanskim izseljencem na Švedskem. Sledijo obvestila in cenik prevajalskih storitev. Anton Omerza Bibliografija Mostov od leta 1963 do 1990 1. INFORMATIVNI ČLANKI 1.1. Organizacijsko-strokovni članki 1. Kateri prevodi so avtorska dela?, št. 1, marec 1963 2. Dohodnina od avtorskih prevodov znaša neto 12,75%; št. 1, marec 1963 3. Seznam stalnih sodnih tolmačev v Sloveniji; št. 1, marec 1963 4. Temeljna listina prevajalcev (pred sprejemom mednarodnega kodeksa poklicne etike prevajalcev), št. 1, marec 1963 5. Sploh nič ali tako, kakor se spodobi (o nezaščitenem položaju prevajalcev nasproti založbam); št. 1, marec 1963 6. Vabilo na 2. redni občni zbor; št. 2, junij 1963 7. Osnutek slovenskega predloga za kodeks poklicne etike strokovnega prevajalca; št. 2, junij 1963 8. O reorganizaciji društva; št. 2, junij 1963 9. Prevajalski servis; št. 2, junij 1963 10. Socialno zavarovanje strokovnih prevajalcev; št. 2, junij 1963 11. Honorarji sodnih tolmačev in strokovnih prevajalcev; št. 2, junij 1963 12. Kolkovanje za overitev prevodov; št. 2, junij 1963 13. Ali sme sodni tolmač overiti listino samemu sebi?; št. 2, junij 1963 14. Pomenek o novih pravilih; št. 3, november 1963 15. Sedanja in predlagana nova pravila društva; št. 3, november 1963 16. Poročilo z rednega občnega zbora; št. 3, november 1963 17. Vabilo na 3. občni zbor; št. 4, junij 1964 18. Prevajalčeva listina; št. 4, junij 1964 19. Najvažnejši sklepi 2. občnega zbora; št. 4, junij 1964 20. Izid volitev v organe zveze prevajalcev; št. 4, junij 1964 21. Pravila Društva strokovnih prevajalcev Slovenije; št. 4, junij 1964 22. Managerstvo in prevajanje; št. 4, junij 1964 56 MOSTOVI 2/1990/XXV 23. Naš register — vabilo k prijavi; št. 4, junij 1964 24. Izračunavanje davka na avtorske honorarje; št. 4, junij 1964 25. Honorarji tolmačev in strokovnih prevajalcev; št. 4, junij 1964 26. Obdavčenje sodnih tolmačev; št. 4, junij 1964 27. Društvena knjižnica; št. 4, junij 1964 28. Delo društva v luči letošnjega občnega zbora; št. 5, avgust 1965 29. Nove knjige v društvu; št. 5, avgust 1965 30. Prevajalski honorarji; št. 5, avgust 1965 31. O dokumentacijski službi; št. 5, avgust 1965 32. Izjava vodilne slovenske založbe o uzan¬ cah pri obračunavanju avtorskih honorarjev; št. 5, avgust 1965 33. Osnutek slovenskih uzanc pri pogodbi o znanstvenem prevodu; št. 5, avgust 1965 34. Informacije za stalne sodne tolmače; št. 5, avgust 1965 35. Stalni sodni tolmači v Sloveniji; št. 5, avgust 1965 36. Vabilo za 7. redni občni zbor; št. 6, december 1968 37. Smernice glede prevajalskih honorarjev; št. 6, december 1968 38. Nove knjige v društveni knjižnici; št. 6, december 1968 39. Naročnik, prevajalec in njuna odgovornost; št. 6, december 1968 40. Celo izvozniki naj bodo prevajalci; št. 6, december 1968 41. Novi stil našega dela; št. 7, junij 1970 42. Informacije o honorarjih; št. 7, junij 1970 43. Nove knjige v društveni knjižnici; št. 7, junij 1970 44. Ko koga plača i zašto?; št. 8—10, februar 1971 45. Dve listini o honorarjih stalnih sodnih tolmačev; št. 8—10, februar 1971 46. Predgovor uredništva; št. 13, december 1980 47. Beseda odgovornega urednika; št. 13, december 1980 48. Predgovor uredništva; št. 14, april 1981 49. Predgovor uredništva; št. 15, januar 1982 50. Cenik prevajalskih storitev za leto 1982; št. 15, januar 1982 51. Naše mednarodno sodelovanje; št. 15, januar 1982 52. Stručni sastanak naučnih i tehniških prevodilaca Jugoslavije; št. 15, januar 1982 53. Predgovor uredništva; št. 16, december 1983 54. Beseda urednika; št. 1/85 55. Dosedanje delo novega upravnega odbora; št. 1/85 56. Komentar h končnemu besedilu statuta; št. 1/85 57. Cenik storitev DZTPS; št. 1/85 58. Informacija o pravilniku o medsebojnih razmerjih delavcev in o delitvi sredstev za osebne dohodke; št. 1/85 59. Občni zbor društva; št. 1/85 60. Novi člani društva; št. 1/85 61. Informacija o knjižnici društva; št. 1/85 62. Pojasnilo uredništva; št. 1/86 63. Novi člani; št. 1/86 64. Reklamacija na kakovost prevodov; št. 1/86 65. Informacija o Društvu simultanih in konsekutivnih tolmačev Slovenije; št. 1/86 66. Informacija o strokovnem delu društva; št. 2/86 67. Položaj prevajalcev v združenem delu; št. 2/86 68. Novi člani; št. 2/87 69. Občni zbor društva; št. 2/87 70. Občni zbor društva; št. 2/88 71. Novosti v društvu; št. 2/88 72. Nov cenik prevajalskih storitev; št. 2/88 73. Novi člani društva; št. 2/88 74. Novosti v društvu; št. 1 /89 75. Navodila za vpis v DZTPS; št. 1/89 MOSTOVI 2/1990/XXV 57 76. Napotki za zmanjšanje števila reklamacij; št. 1/89 77. Novogoriški prevajalci se sestajamo; št. 1/89 78. Novosti v društvu; št. 2/89 79. Jesenski seminarji; št. 2/89 80. Novosti v knjižnici; št. 2/89 81. Novosti v društvu; št. 1/90 82. Seminar angleškega prevajanja; št. 1/90 83. Tečaj uporabe računalnikov za prevajalce; št. 1/1990 1.2. Informacije 1. Številčne označbe in nazivi strok v nizozemskem prevajalskem registru; št. 3, november 1963 2. Poročilo o ciklusu štirih predavanj v Društvu književnih prevajalcev; št. 6, december 1968 3. Glasnik Udruženja stručnih prevodilaca Srbije; št. 7, junij 1970 4. Simpozij o kakovosti prevajanja; št. 1/87 5. Zveza prevajalcev v Bolgariji; št. 2/87 6. Založniška dejavnost jugoslovanskih društev; št. 2/88 7. Predstavitev prevajalske službe v Iskri; št. 1/89 8. Prevajalska služba Mednarodnega podjetja Slovenijales Trgovina; št. 2/89 1.3. Posvetovanja 1. Kongres FIT v Dubrovniku; št. 1, marec 1963 2. Zlatko Gorjan o Kongresu FIT v Dubrovniku; št. 2, junij 1963 3. Paberki s 4. Kongresa FIT v Dubrovniku; št. 3, november 1963 4. Udeležba našega člana v FIT; št. 16, december 1983 5. Informacija o ohridskih srečanjih; št. 1/85 6. Jubilej bratskega društva; št. 1/86 7. Pogled na sutrašnji dan; št. 1/86 8. Prevajalsko srečanje Ohrid ’86; št. 2/86 9. Ohridska srečanja ’87; št. 1/87 10. Kongres FIT; št. 1/87 11. Prvi multimedijski seminar poslovnega komuniciranja v francoščini; št. 2/87 12. Posvetovanje v Portorožu; št. 2/87 13. Prevajalsko srečanje v Strugi; št. 2/87 14. Prvo specializirano posvetovanje strokovnih prevajalcev; št. 1/88 15. Vtisi s posvetovanja v Portorožu; št. 1/88 16. Ohridsko srečanje ’88; št. 1/88 17. XI. Kongres FIT i pripreme za XII. Kongres; št. 2/88 18. Kongres FIT u Beogradu 1990. godine; št. 2/88 19. Ohridska srečanja ’88; št. 2/88 20. Kongres FIT; št. 1/89 21. Prevajalstvo in združeno delo —Flercegnovi 88; št. 1 /89 22. Vtisi s posvetovanja; št. 1/89 23. Poročilo o posvetovanju na Ohridu; št. 2/89 24. XII. svetovni kongres FIT v Beogradu 6. —9. 8. 1990; št. 1/90 25. Posvetovanje v Sarajevu; št. 1/90 1.4. Jubilejni članki in predstavitve 1. Srečno pot, Zakaj Mostovi — pozdrava ob izidu prve številke glasila; št. 1, marec 1963 2. Predsedniku Levičniku v spomin; št. 6, december 1968 3. Kronika dejavnosti znanstvenih in tehničnih prevajalcev v Jugoslaviji 1965—68; št. 6, december 1968 4. Kronika markantnih dogodkov; št. 8—10, februar 1971 5. Povzetek Mostov št. 1—7; št. 8—10, februar 1971 6. Dve čestitki k desetletnici; št. 8—10, februar 1971 7. In memoriam: Dragana Kraigher-Šenk; št. 1/85 58 MOSTOVI 2/1990/XXV 8. 25-letnica DZTPS; št. 1/86 9. V tretje gre rado; št. 1 /86 10. Predstavljamo vam: Doris Debenjak; št. 2/88 11. Predstavljamo vam: Arnold Zupančič; št. 1/89 12. In memoriam: dr. Janku Goliasu; št. 2/89 13. Predstavljamo vam: Lidija Šega; št. 2/89 14. 30 let razvoja DZTPS; št. 1/90 15. Predstavljamo vam: Branislav Popov; št. 1/90 1.5. Razni informativni članki 1. Medjezične zgodbe; št. 2, junij 1963 2. Medjezične zgodbe; št. 4, junij 1964 3. Medjezična zgodba; št. 5, avgust 1965 4. Medjezične zgodbe; št. 6, december 1968 5. Drobiž (9 tekstov); št. 8—10, februar 1971 6. Drobiž (8 člankov); št. 11—12, avgust 1973 7. Drobiž (6 člankov); št. 13, december 1980 8. Drobiž (4 članki); št. 14, april 1981 9. Drobiž (3 članki); št. 15, januar 1982 10. Drobiž (3 članki); št. 16, december 1983 11. Prevajalski humor; št. 1/90 2. STROKOVNI ČLANKI 2.1. Splošni strokovni članki 1. Naša anketa o pisavi lastnih imen; št. 1, marec 1963 2. Zvrsti strokovnih prevodov; št. 1, marec 1963 3. Ali naj res velja načelo izključnega prevajanja v materin jezik?; št. 1, marec 1963 4. Človek ali stroj?; št. 1, marec 1963 5. Specializacija v tehničnem in znanstvenem prevajanju; št. 2, junij 1963 6. K patologiji prevoda; št. 5, avgust 1965 7. Lingvistika in uporaba metode elektronskih naprav; št. 5, avgust 1965 8. Prevajanje imen slovenskih pokrajin; št. 5, avgust 1965 9. »Interlingua« — sporazumevanje s pomočjo skupne evropejščine; št. 5, avgust 1965 10. Programirani pouk v jezikovnem laboratoriju; št. 6, december 1968 11. Ambalaža, embalaža, pa še to in ono; št. 6, december 1968 12. Mednarodne kratice za označbo jezikov; št. 6, december 1968 13. Jezikovni drobiž; št. 6, december 1968 14. Naše slovarske tegobe; št. 7, junij 1970 15. Trije turistični prospekti; št. 7, junij 1970 16. Iz naše žurnalščine; št. 7, junij 1970 17. Naše slovarske tegobe (8 člankov); št. 8—10, februar 1971 18. Lingvistika (4 članki); št. 8—10, februar 1971 19. Prevajalstvo; št. 8—10, februar 1971 20. Naše slovarske tegobe (3 članki); št. 11—12, avgust 1973 21. Simpozij ob desetletnici društva (5 član kov); št. 11—12, avgust 1973 22. Nekaj tekstov o slovenski pokrajini; št. 11—12, avgust 1973 23. Poskus kontrastne analize znanstvenega in leposlovnega prevajanja (sl., ang., fra.); št. 13, december 1980 24. Jezikoslovje in slovensko prevajalstvo; št. 13, december 1980 25. Simultano prevajanje; št. 13, december 1980 26. Slovenščina v javnosti; št. 13, december 1980 27. Družbena slovenščina in znanje prevajanja; št. 14, april 1981 28. Tudi tehnično prevajanje kliče po združevanju dela in organiziranem pristopu; št. 14, april 1981 29. Patentna dokumentacija — neizčrpen vir prevajalskega dela (B. Popov); št. 14, april 1981 MOSTOVI 2/1990/XXV 59 30. Shema kulturništva; št. 14, april 1981 31. Palindromi; št. 14, april 1981 32. Drobiž, koristen pri prevajanju; št. 14, april 1981 33. Koordinacija terminologije v Jugoslaviji (N. Dembskij); št. 15, januar 1982 34. O samostojnih kulturnih delavcih; št. 15, januar 1982 35. Delovni (ljudje in) občani; št. 15, januar 1982 36. Tolmačenje predavanj in filmov — trda preizkušnja za tolmača (M. Zdravič); št. 15, januar 1982 37. Odgovor z napako (D. Kraigher-Šenk); št.-15, januar 1982 38. Zakaj ni kritike prevajanja; št. 15, januar 1982 39. Recenzije prevodov (3 prevodi); št. 15, januar 1982 40. Problemi pri prevajanju znanstveno-teh- niške dokumentacije (M. Grujič); št. 15, januar 1982 41. Prevajalsko delo in humanizacija družbe (A. Omerza); št. 16, december 1983 42. Prevodilac št. 1; št. 16, december 1983 43. Recenzija prevodov (4 prevodi); št. 16, december 1983 44. Nekaj kulinarično-jezikovnih zagat (A. Zu pančič); št. 16, december 1983 45. Kje smo? Kam gremo? Kaj hočemo? (S. Klinar); št. 1/85 46. Prevodilac i jezička komunikacija (M. Jo vanovič), št. 1/85 47. Prevodilaštvo u udruženom radu (R. Petro vič); št. 1/85 48. Priprava večjezičnega slovarja računalništva (L. Krek); št. 1/85 49. Simpozij tehniške besede v Ljubljani; št. 1/85 50. Dve vprašanji iz terminološkega besedo- tvorja (M. Košmrlj-Levačič); št. 1/85 51. Iz naših prevajalskih revij (M. Dolanc); št. 1 /85 52. Specializacija iz slovensko-angleškega prevajanja (L. Šega); št. 1/86 53. O zbiranju besedišča za slovar (D. Debe njak); št. 1/86 54. Nekaj slovarskih vprašanj (N. Dembskij); št. 1 /86 55. Na kaj vse moramo paziti pri prevajanju strokovnih besedil (T. Longyka); št. 1/86 56. O slovenski gozdarski terminologiji (H. Kra igher); št. 1/86 57. Tehnologija prevajanja (S. Vilhar); št. 1/86 58. Iz naših prevajalskih revij (M. Dolanc); št. 1/86 59. Slog in jezik pogodbenih besedil (L. Šega); št. 2/86 60. Pol stoletja dela za slovensko elektrotehniško terminologijo (F. Mlakar); št. 2/86 61. Termini in prevajalci (M. Rode); št. 2/86 62. Iz naših prevajalskih revij (M. Dolanc), št. 2/86 63. Jezikoslovni vidiki teorije prevajanja (J. Orešnik); št. 1/87 64. Organizacija prevodilačkog rada i profesionalne asociacije u zemlji (D. Vukičevič, M. Mujovič); št. 1/87 65. Prevodenje kao slobodno zanimanje (V. Lomič); št. 1/87 66. Prevajanje z računalniki (D. Simeršek); št. 1 /87 67. O prevodenju: sa posebnim osvrtom na prevodenje na strani jezik (M. Ridanovič); št. 2/87 68. Kakšni so naši prevodi? (N. Dembskij); št. 2/87 69. Iz naših prevajalskih revij (M. Dolanc); št. 2/87 70. Cilj i svrha savetovanja (M. Baron); št. 1/88 71. Organizacija i zadaci prevodilačke službe (S. Turina); št. 1 /88 72. Vloga prevajalca pri poslovnih pogodbah (L. Šega); št. 1/88 73. Kakovost izvirnika in njegovo prevajanje (M. Golobič); št. 1/88 74. Oblikovanje strokovnih prevodov (A. Omer za); št. 1 /88 60 MOSTOVI 2/1990/XXV 75. Medunarodni i jnozemni standardi i informacije o njima (M. Isakovič); št. 1/88 76. Osnovne karakteristike informacionog sistema Saveznog zavoda za standardizaciju (S. Nikolič); št. 1/88 77. Pravna in poslovna zaščita delovnih organizacij in delavcev v tujini — vloga prevajanja (M. Trešnjič); št. 1/88 78. O upovedovanju (J. Orešnik); št. 2/88 79. Verodostojnost prevoda (leksička i gramatička) (D. Štefanija); št. 2/88 80. Neki problemi i teškoče u prevodenju polisemije i homonimije sa albanskog na srpskohrvatski jezik i njihovo prevazilaženje (N. Isljami); št. 2/88 81. Osnovne smernice za dvig kvalifikacije prevajalcev znanstveno-tehnične literature in dokumentov (L. M. Kondraišova); št. 2/88 82. Iz naših prevajalskih revij (M. Dolanc); št. 2/88 83. Prevodenje i savremena sredstva rada prevodilaca (M. Jovanovič); št. 1/89 84. Uloga prevodioca u proizvodnoj radnoj organizaciji (D. Dostal); št. 1 /89 85. Učenje tujih jezikov in prevajanje (M. Rode); št. 1/89 86. Prevajanje in založniška dejavnost (A.Omerza); št. 1/89 87. O pravilnem pisanju komercialno- tehničnih informacij (Z. Markošek); št. 1 /89 88. Iz naših prevajalskih revij (M. Dolanc); št. 1 /89 89. Računalniško prevajanje (P. Tancig); št. 2/89 90. Konsekutivno tolmačenje danes (N. Bura); št. 2/89 91. Kakovost prevoda in marketinški pristop (A. Omerza); št. 1 /90 92. Teorija prevodenja i njen doprinos poboljšanju kvaliteta prevodilačke prakse (I. Tanovič); št. 1 /90 93. Teoretski pristupi problemu ocenjivanja kvaliteta prevoda (J. Alaburič); št. 1 /90 94. Sovjetski metodi ocjene kvaliteta prevoda (B. Tošovič); št. 1/90 95. Kvalitet prevoda u funkciji kvaliteta izvornika (V. Pavlovič) št. 1/90 96. Prispevek k izdelavi pravilnika (standarda) za ocenjevanje kakovosti znanstveno-strokovnega prevoda (M. Hajdin); št. 1/90 97. Iz naših prevajalskih revij (M. Dolanc); št. 1/90 2.2. Strokovni članki — angleško prevajanje 1. Britanska in ameriška angleščina; št. 2, junij 1963 2. Nekaj angleške terminologije o proizvodnji polsti; št. 4, junij 1964 3. Poudarek in besedni red v angleških povednih stavkih; št. 7, junij 1970 4. Projekt kontrastna analiza srbohrvaščine in angleščine; št. 7, junij 1970 5. The Translator’s Praise of the One-Man Company; št. 7, junij 1970 6. Nekaj paberkov, koristnih za prevajanje v angleščino in iz nje; št. 7, junij 1970 7. Nekaj pogostih prevajalskih napak med slovenščino in angleščino; št. 7, junij 1970 8. Slovensko-angleški slovar za: da, le, mar, namreč, pa, pač, saj, še, vsaj, že; št. 16, december 1983 9. Popravki Gradovega Velikega slovensko- angleškega slovarja, DZS, 1982; posebna številka Mostov, I800 enot; št. posebna, april 1984 10. Introducing the international bibliography of computer-assisted terminology (M. Krommer-Benz); št. 1/85 11. »False-friends« and slovene-english translation (D. Limon); št. 1/86 12. Načini prevajanja slovenskih besed baje, češ (da), lahko, menda, sicer v angleščino (A. Škoda, R. Meden, S. Klinar); št. 1/86 13. O splošnih enojezičnih slovarjih angleškega jezika za prevajalce (D. Gabrovšek); št. 1/87 MOSTOVI 2/1990/XXV 61 14. O prevajanju prevzetih besed v poslovnem jeziku (L. Šega); št. 1/87 15. Error Analysis ali 2 x 10 človeških zapovedi za prevajalce (S. Klinar); št. 2/87 16. Vzročnost v angleščini in slovenščini (L. Krek); št. 2/87 17. Translation into Technical English (A. Wood); št. 2/87 18. Primerjava načinov tvorbe besed v angle¬ ščini in slovenščini (M. Kadunc); št. 2/88 19. Adverbial placement in English: some guidelines (M. Davis); št. 2/88 20. O specializiranih enojezičnih slovarjih angleškega jezika za prevajalce (D. Gabrovšek); št. 2/88 21. Slovene-English False Friends (M. Golobič); št. 1 /89 22. Pravosodni sistem v VB in ZDA ter uporaba prava (G. Velkaverh); št. 1 /89 23. Samostalniškost angleščine v primeri s slovenščino (S. Klinar); št. 2/89 24. Adverbial placement in English: some guidelines (M. Davis), druga, popravljena objava; št. 2/89 25. Problemi prevodenja titula i funkcija — upotreba u SAD i VB (M. Pavlovič); št. 2/89 26. Delo angleške sekcije; št. 2/87 27. Angleški študijski večer 27. 3. 69; št. 7, junij 1970 2.3. Strokovni članki — nemško prevajanje 1. Nekaj gradiva k povojnemu nemškemu slangu; št. 4, junij 1964 2. Der Ubersetzer und die Sprachvvissen- schaft (O. Back); št. 13, december 1980 3. Slovenski in nemški tehniški jezik ali nekaj podatkov za vsakdanjo rabo (F. Burgar); št. 16, december 1983 4. Značaj prevoda nekih termina i pojmova u konvencijama o socialnom osiguranju (M. Trešnjič); št. 2/87 5. Pomenski odtenki (M. Kiefer); št. 1/89 6. Kratice v sodstvu in uradnem jeziku ZRN (N. Tarasov); št. 2/89 7. Križi in težave s krajevnimi imeni (K. Grah); št. 1/90 2.4. Strokovni članki — francosko prevajanje 1. Francoski študijski večer 6. 3. 68; št. 7, junij 1970 2. Projekt terminološke borze (O. P. Krakenbuhl); št. 1 /85 3. Sprejetje in uporaba specifičnih strokovnih izrazov na področju kakovosti (B. Šavli); št. 1/90 2.5. Strokovni članki — italijansko prevajanje 1. Iz prevajalske delavnice; št. 11—12, avgust 1973 2.6. Terminološki članki 1. Terminološko gradivo (ribe, lovne ptice — jezikov); št. 2, junij 1963 2. Terminološko gradivo (drevesa in grmi — 6 jezikov); št. 3, november 1963 3. Nekaj rib in drugih užitnih živali Jadrana v 7 jezikih; št. 5, avgust 1965 4. Sto naših zdravilnih in dišavnih rastlin v 12 jezikih; št. 6, december 1968 5. Cvetice in koprive; št. 6, december 1968 6. Nemško-slovenski giosar s področja oblačilne industrije; št. 7, junij 1970 7. Slovensko-francoski tehniški giosar, 1200 pojmov; št. 8—10, februar 1971 8. Slov.-nem.-angl. agronomski giosar, 365 pojmov; št. 8—10, februar 1971 9. 400 zemljepisnih imen v 6 do 7 jezikih (I. Flubad); št. 13, december 1980 10. Nekaj terminov iz naše samoupravnosti, slov.-angl.-nem., (J. Golias), št. 14, april 1981 62 MOSTOVI 2/1990/XXV 11. Slovensko-francoski slovar, črka M (Dembskij-Jesenik); št. 14, april 1981 12. Slovensko-francoski slovar, črka N (Dembskij-Jesenik); št. 15, januar 1982 13. Slovensko-francoski slovar pred zaključkom, črka Z (Dembskij-Jesenik); št. 16, december 1983 14. Glosar slovensko-francoskih sintagem (N. Dembskij); št. 1 /89 15. Slovensko-francoski slovarček besednih zvez; (N. Dembskij); št. 2/89 16. Slovensko-francoski slovar strojniških in komplementarnih izrazov (N. Dembskij), od A do I, ca. 500 pojmov; št. 1/90 3. REKLAMNA OBVESTILA 1. Državna založba Slovenije, Slovarji v prodaji; št. 1 /85 2. Državna založba Slovenije, SSKJ; št. 2/87 3. Cankarjeva založba, Center Oxford; št. 2/87 4. Mladinska knjiga, Enciklopedija Slovenije; št. 2/87 5. Cankarjeva založba, Oxford Center, angleška pravna literatura; št. 1/89 6. Cankarjeva založba, Oxford Center, angleška računalniška literatura; št. 2/89 7. Mladinska knjiga, angleški in nemški tehniški slovarji; št. 1/90 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE fp^ LJUBLJANA Viktor Jesenik, Narcis Dembskij SLOVENSKO-FRANCOSKI SLOVAR Izid tega dolgo in težko pričakovanega slovarja zapolnjuje veliko vrzel v tovrstni literaturi pri nas, saj smo morali biti vse doslej zadovoljni s tistim, ki ga je še pred vojno pripravil prof. Janko Kotnik. Odveč je pripominjati, da je ta knjiga tako v francoskem kakor v slovenskem delu že davno zastarela in da tudi po obsegu ne more zadovoljiti niti najskromnejših potreb; ponatiskovanje Kotnikovega slovarja je bilo torej že dolgo res zgolj izhod v najhujši sili. Sestave popolnoma novega slovensko- francoskega slovarja sta se lotila Viktor Jesenik in Narcis Dembskij in delo jima je vzelo kar nekaj let. Zdaj imamo pred sabo sodoben slovar, ki upošteva vse spektre obeh jezikov od knjižnega prek pogovornega do žargonskega izrazja, bogastvo besednih zvez in idiomatike pa tudi precej tehnične terminologije. Obseg novega slovarja je približno tak kot obseg Gradovega francosko- slovenskega, ki je od letošnje pomladi spet na tržišču. Anton Grad, Henry Leeming SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR Angleški slavist prof. Henry Leeming je pripravil novo izdajo Gradovega slovarja, ki je pred leti izšel z naslovom Veliki slovensko-angleški slovar. Takoj je treba poudariti, da je knjiga, zlasti njen angleški del, popolnoma predelana. Njen obseg je približno enak kot pri izdaji iz leta 1982; gesel je okrog 65000. Napake iz prve izdaje so popravljene, jezikovno je slovar prečiščen in moderniziran in v vseh pogledih primernejši »za današnjo rabo« od vseh dosedanjih. Predvsem pa je to slovar, ki ga najbrž potrebuje največ Slovencev, pa ga že nekaj časa nismo imeli, zato bi bilo nujnost te izdaje zares odveč poudarjati. c s? !B ZALOŽNIŠKO PODJETJE Cankarjeva založba P . 0 . 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2 Center Oxford telefon 061/324-568 telex 31821 cankar yu Tokrat smo v Centru Oxford pripravili širok izbor slovarjev in priročnikov svetovno znanega britanskega založnika Oxford University Press: NASLOV □ Basic Japanese—English Dictionary /flexicovers/ □ BBC Pronouncing Dictionary □ Concise Oxford Dictionary of Ballet □ Concise Oxford Dictionary of French Literature □ Concise Oxford Dictionary of Mathematics □ Concise Oxford Dictionary of Musič □ Concise Oxford Dictionary of Opera □ Concise Oxford Dictionary of Literary Terms □ Concise Medical Dictionary □ Concise Oxford Dictionary of English Etymology □ Concise Science Dictionary □ Concise Turkish Dictionary □ Concise Veterinary Dictionary □ Concise Oxford Turkish English Dictionary □ Shakespeare: An Illustrated Dictionary □ Concise English-Arabic Dictionary □ Oxford English Dictionary /20 volumes/ □ Dictionary of Surnames □ Oxford English Dictionary /compact ed. 3 volumes/ □ English-Arabic Dictionary □ English-Norwegian Dictionary □ Oxford Classical Dictionary □ Oxford Advanced Learners’ Dictionary /New Ed. Flexi/ □ Oxford Advanced Learners’ Dictionary /New Ed. pap/ □ Oxford Dictionary of Saints □ Oxford Dictionary of Current Idiomatic English 1 □ Oxford Dictionary of Current Idiomatic English 2 □ Oxford English of English Etymology □ Oxford Dictionary of Natural History □ Oxford Dictionary of Popes □ Oxford Duden Pictorial Spanish-English Diet. /flexy/ □ Oxford Duden Serbo-Croat Dictionary □ Oxford English-Italian Italian-English Dictionary □ Oxford English-Russian Dictionary /Flexicovers/ □ Oxford Writer’s Dictionary □ Oxford Library of Words and Phrases □ Oxford Dictionary of Art □ Oxford Duden Diet. Vol. 1 Science/Medicine □ Oxford Duden Diet. Vol. 2 Technical □ Oxford Duden Diet. Vol. 3 Art/Leisure CENA 298.00 135.00 216.00 216,00 135.00 189.00 216.00 352.00 189.00 461.00 189.00 680.00 476.00 952.00 135.00 298.00 44.877.00* 1.360.00 6.800.00 952.00 680.00 1 . 020,00 298.00 211.00 162,00 189.00 243.00 952.00 612.00 162,00 271.00 680.00 808,00 530.00 162.00 796.00 544.00 107.00 107.00 107.00 * Za slovar Oxford English Dictionary v 20 knjigah nudimo kupcem promocijski 30% popust do 31. decembra 1990. Pričakujemo vas v Centru Oxford! Naročene knjige vam lahko pošljemo tudi po pošti. Informacije dobite na tel. 061 324-568. 'S