o SPOLNI VZGOJI.*) DRAGOTIN
LONČAR. PRAGA.
Pišem o vprašanju, o katerem sodi
splošno prepričanje, da se v javnosti ne
more in ne sme o njem razpravljati. To
je velik predsodek, žal, da tako pogosto-
krat tudi škodljiv. Pogoj našega življenja,
temeljni pogoj vse človeške družbe je spolni
nagon. A tu naj bi nam bilo vse eno, kako
ustrezamo temu nagonu ? Ako nam je kaj
do življenja, nas mora brigati tudi pogoj:
tega življenja.
O spolnem razmerju med možem in
ženo se je šele v novejšem času začelo
znanstveno razmišljati. Polagoma se širi
znanstvena resnica. Pot ji je težavna. .Stari
predsodki, ukoreninjene tradicije in navade
se ne dajo kar tako iztrebiti, zlasti še, ker
se pri tem ljudje sklicujejo na vedo, ki
dostikrat pod pretvezo znanstvenosti raz-
širja zmoto. Razven tega pa treba upo-
števati to, da je človek k slabemu bolj
nagnjen nego k dobremu in se ne more
tako hitro odvrniti od slabega, če|)rav ve,
da je slabo ali napačno.
Spolno vprašanje se obdeluje z raznih
strani : etično, socialno, čisto fiziologično,
medicinsko.
Podajam nazore dr. El. Blackwellove
o tem važnem predmetu. Dr. El. Black-
wellova je angleška zdravnica. Njena na-
čela o spolnem življenju se opirajo na
fiziologične zakone in na občno  iz-
*) Po dr. El. BlackwellOvi.
kušer.ost. Angleško in amerikansko časo-
pisje jih vzprejema z veliko hvalo in pov
darja zlasti strokovno znanje pisateljice.
Češka kritika je toplo pozdravila prevod
cenega spisa*). Knjižico dr. Blackwellove
moremo prištevati k najboljšim .spisom te
vrste i z ozirom na stvarno, znanstveno
vsebino i z ozirom na obliko, s katero
obdeluje tako kočljivo vprašanje, kakor je
ravno spolno.
I.
V prvem delu izpregovorimo o fizio-
logičnih zakonih, od katerih je odvisen naš
telesni in duševni razvoj, ter o posledicah,
ki zadenejo družbo, ako zanemarjamo te
zakone. Umevanjc pravega razmerja med
obojim spolom raste jako počasi. Ne pre-
mišljujemo o spolnem nagonu, dasi je ravno
ta nagon gibna sila vsega življenja. Navade,
ki so se ukoreninile v našem spolnem živ-
ljenju, smatramo za tako posvečene, da .-ie
jih ne smemo dotakniti. Vse slabo, ki je
vidimo, vse zlo se nam zdi naravnost
nujno, da ga ni mogoče odstraniti. Odtod
ono zgražanje, ona tesnosrčna bojazen in
ona kratkovidna, dostikrat le navidezna
sramežljivo.st, ako začne kdo čisto resno
govoriti o tem predmetu. Temelj vsake
nravnosti je spolna nravnost. Vzgoja mla-
dine se mora ozirati na to, da stvarno
poučuje o spolnem razmerju in navaja k
spolni nravnosti. Odgovoriti nam je na
dvoje vprašanj :
1. Katero razmerje med možem in ženo
je pravo, da bo samo v sebi že pomenjalo
napredek in razvoj ?
2. Ali moremo doseči tako spolno
življenje in kako ?
Pri proučavanju spolnega razmerja med
možem in ženo nas morajo voditi zakoni,
po katerih se razvija naš organizem. Ako
poznamo bistvo fiziologičnih naukov, ki
nas poučujejo o funkcijah našega organizma,
*) Dr. El. Blackwellova : Rada rodićtim o mravui
v<chove deti se zfetelein na pohlavi, Praga 1900, str,
122, cena 60 kr.
10
o pogojih življenja in ohranitvi rodu, potem
najdemo pravila, po katerih se mora ravnati
občevanje mož in žen, da si zagotovimo
plemeniti razvoj človeškega rodu.
Glavni znak človeškega življenja je ta,
da se primeroma jako počasi razvijamo.
Nobeno živo bitje ni v svoji mladosti tako
dolgo popolnoma odvisno od svojih ro-
diteljev kakor ravno človek. Otrok se v
prvih petih letih sam skoro nasititi ne more
in, dokler nima preko dvajset let, ni niti
telesno niti duševno popolnoma dospel. To,
da se človek tako polagama razvija, je
znak velike njegove cene, ker živo bitje je
tem dlje odvisno od svojih roditeljev, čim
višja je stopinja, do katere se ima razviti.
Dostikrat se zamenjavata pojma rast
in razvoj, kar je pa treba ločiti. Prvo silo
ima človeški organizem v sebi celo življenje,
drugo le v gotovih dobah. Zmožnost rasti
in se živiti, to obnavljanje človeškega te-
lesa, traja tako dolgo, dokler človek živi.
Telo se živi s svojo lastno delavnostjo
in, dokler sta te dve sili, poraba in obnav-
ljanje, v ravnotežju, dotlej je človek zdrav
in živi.
Druga sila, razvoj, pa stvarja novi or-
ganizem ali posamezne njegove dele, ona
ne povečuje in ne vzdržuje sedanjih delov
človeškega telesa. Dospelo življenje nima
te sile, ampak to je delo mladosti.
Prvi fiziologični nauk o zdravem raz-
voju človeškega življenja je torej ta, da se
razne človeške zmožnosti polagoma in druga
za drugo razvijajo. V o:roku je sicer že
zarodek, vzor prihodnjega človeka, vendar
je treba dolgo časa in raznih pogojev, predno
se ta vzor uresniči, in ne bi se uresničil,
ako bi ne bilo tega  časa in teh pogojev.
Druga važna fiziologična resnica je
red, v katerem se vrši razvoj človeškega
bitja. Razne zmožnosti in sile se razvijajo
v določenem redu. Najprej te, katerih po-
trebujemo za telesno življenje, potem te sile,
s katerimi se zavedamo svojega razmerja
k  naravi, in naposled te, ki nas spajajo z
drugimi ljudmi. Zmožnost prebavljanja n.
pr. se razvije pred telesnim gibanjem, na-
klonjenost in prijateljstvo pred ljubeznijo.
Najpozneje se razvija spolni nagon, toda
ko se začenja v nas spolno življenje, ko
začenjamo spolno dospevati in dozorevati,
drugi organi, kakor okostje, mišice, možgani
še niso popolnoma razviti. Okrog 25-tega
leta, ali pa še pozneje, so šele vse kosti
zrasle in mišice v polni sili in velikosti.
Iz tega sledi, da je človek poprej spolno
dospel, nego je sposoben za zakonsko živ-
ljenje. Mlad človek more postati oče, mati,
spolno je že dospel, toda v tej mladi dobi
je spolno občevanje njegovemu telesu
škodljivo, ker še raste in se razvija, s tem
se predčasno vzbujajo sile, ki bi še morale
ostati skrite, da dosežejo polagoma po-
trebne moči za izvrševanje svojega namena.
Spolno je človek razvit med 14—16 letom,
da pa je zrel tudi za zakonsko življenje,
to je za izvrševanje spolnega nagona brez
škode sebi in človeškemu rodu, potrebuje
moški v mirnem podnebju 23—25 let. V
tem času dospe mož do one sile in kreposti,
da more postati oče zdravih otrok. Doba
med spolno in moško zrelostjo je jako važna,
v tej dobi se rast in razvoj polagoma za-
vršujeta, naše telo v tem času mtenzivno
deluje, da dosežeta rast in razvoj poslednjo
stopinjo popolnosti.
Fiziologično opazovanje nas poučuje
o tem, da si priborimo razumno vlado nad
seboj. Razum končno vodi človeško po-
koljenje, in ne nagon. Ne moremo uspevati,
ako poslušamo slepe nagone svoje telesne
prirojenosti, kakor to delajo nižja bitja.
Naloga, a to težka naloga vzgoje je, da
vzgoji razum k vladanju samega sebe.
Pri vsaki novi sili in zmožnosti, ki se
začenja razvijati je vselej mnogo slepega
nagona, kateri potrebuje razumnega vodstva.
Proti nadvladi instinktivnega, čustvenega
življenja treba postaviti razum. Zlasti je
nevarno.st, da nas prevlada instinkt v vzbu-
jajočem se spolnem življenju. Zato morajo
II
starisi navajati svoje otroke k razumnemu
vladanju samega sebe in svoje spolnosti.
Ako tega ne store, potem ne poznajo glavne
dolžnosti, ki jo imajo starejši proti mlajšim.
Duh mora vladati najvišjo našo ani-
malno funkcijo. Ako pa hočemo pomoči
mlademu pokoljenju, moramo pravilno vz-
gajati ta duh, ker on, to so naše misli,
čuti in volja uplivajo na razvoj našega orga-
nizma ne le v dobrem, ampak tudi v slabem
zmislu. V otroški dobi treba se ozirati naj-
prej na telo, tu g-re za otroško dobo po-
jedinca, v mladeniški dobi pa trebd vzgajati
pred vsem duha, tu gre za otroško dobo rodu,
plemena, dasi v nobeni teh dveh važnih dob
ne smemo zanemarjati niti telesne niti du-
ševne vzgoje. Upoštevati nam je dalje dva
važna fiziologična pojava: spolno različnost in
njene posledice. Doslej smo govorili o spolni
zmožnosti bolj s stališča posameznega člo-
veka, kako si more zagotoviti zdravje in
silo. Sedaj pa izpregovorimo o njej kot o
ti zmožnosti, ki se ne tiče enega človeka,
ampak dveh ljudi in katere posledica je
materinstvo in očetovstvo. To je telesna
funkcija dveh ljudi in kot tako jo moramo
upoštevati. Druge telesne fankcije opravlja
vsak posameznik sam, tu pa je vzajemno
razmerje dveh činiteljev. Kdor bi proučaval
to zmožnost le s stališča enega človeka, ta
bi sodil jako napačno. Ta funkcija ni indi-
vidualna. Tu je razmerje med možem in
ženo ter med otroki. Zato mora nravna vzgoja
mlade moške in žene pripraviti do tega,
da bo med njimi samimi in med njih otroki
pravo vzajemno razmerje.
Tu se dotaknemo zlasti vprašanja o de-
dičnosti, o tem, kako vplivata duh in telo na
potomstvo. To vprašanje še ni rešeno, toliko
pa že vemo, da so razne bolezni, razne telesne
in duševne lastnosti sploh dedične ; vemo,
da se naklonjenost k pijančevanju in po-
hotnosti prav tako podeduje, kakor se po-
dedujeta slaboumnost ali sušica.
V Ne\v-Yorku je preiskoval nekdo,
zakaj je neka rodbina tako revna in kriva
tolikih zločinov. Zasledoval je usodo te
rodbine do petega in šestega kolena, do-
ločil 1200 členov in našel životopise 709
členov te rodbine. Čine, katere je imela na
vesti ta rodbina zločincev, ki je v enem
stoletju narasla z ene rodbine na sto rodbin,
je kronologično razporedil in obenem dodal
starost, v kateri so posamezniki ta ali oni
zločin zakrivili, tako da moremo zasledo-
vati dedično naklonjenost in direktni vpliv.
In tu se je pokazalo, da je najvažnejši in
najsilnejši vzrok zločinov in revščin v ti
rodbini spolna nebrzdanost, vsled tega ne-
zakonsko potomstvo in napačno ali zane-
marjeno vzgojevanje otrok. Sorodstvo te
rodbine z moške strani se je dalo zasledo-
vati do dveh sinov, katerih oče Maks je bil
veliki pijanec, ki je živel med letom 1720 do
1740 in na starost oslepel, i to slepoto so
podedovali nekateri njegovih zakonskih in
nezakonskih otrok. Sorodstvo z ženske strani
se je dalo zasledovati v ti rodbini do petih
razuzdanih sester, izmed katerih sta se dve
omožili s sinovoma onega Maksa. Celo sto-
letje je ostala ta ameriška rodbina jako
revna, iz njene srede je bilo vedno dovolj
vlačug in zločincev.
Duševne in nravne lastnosti se pri
otrocih prav tako podedujejo in ponavljajo
kakor telesne. Značaj starišev je z fiziolo-
gičnega stališča pozitivni element. Kdor se
temu smeje, češ da je to preobčutljivo, ta
le dokazuje, da te velike fiziologične resnice
ne zna. Zato bodi duševna zveza med sta-
risi ljubezen, ki je nekaj čisto različnega
od prostih telesnih nagonov. Sreča v za-
konu je važen živelj pri ploditvi otrok. Čut
opuščenosti, osamelosti, ljubosumnost itd.
silno in škodljivo vplivajo. Pri ploditvi po-
tomstva mora biti tudi vselej popolno so-
glašanje žene ; to odločuje o tem, kakšna
bode deca, na kar ne mislimo tako, kakor
bi bilo treba.
Fiziologična resnica je dalje, da se
rodi enako število moških kakor žensk.
V  tem je  dokaz,  kako  bodi  naravno
12
združevanje in spajevanjc med obema S|)o-
loma. Povsod, koder moremo zasledovati, se
rodi enako mnogo dečkov in deklic-; dečkov
je nekaj malega več. Razmerje v Evropi je
nekako io6: loo. Da tako pogosto število
med obema spoloma ni enako, tega ni
kriva narava, ampak to je posledica naših
družabnih razmer, kakor vojen itd. \'se naše
težnje za napredek človeštva se morajo opi-
rati o naravni cilj, ki znači enako število ro-
jenih dečkov in deklic, ne smejo pa se
opirati o nepravilne okolnosti in začasne
razmere. Glavne fiziologične resnice so, ako
jih na kratko ponovimo, te-le :
Človek raste le polagoma, njegove
zmožnosti se razvijajo druga za drugo. Ako
pretrgamo ta red, v katerem se človeško
telo razvija, si škodujemo. Ta red mora vo-
diti razum, človeški duh, to so misli, čuti
in volja mnogo vplivajo na razvoj in stanje
našega organizma. Zavedati se moramo,
da se spolna funkcija tiče vedno dveh ljudi
in ne samo enega človeka, da lastnosti
starišev prehajajo na otroke in da se rodi
enako število dečkov in deklic.
To se temeljni fiziologični zakoni, ki
nam dajejo navodila in pravila za spolno
življenje. Ti fiziologični zakoni vedejo k
enemu praktičnemu cilju, k rodbini ; oni
dokazujejo, da je mlademu možu in mladi
ženi potrebna uravna čistost, s katero
si zagotovita potrebne jima dobre du-
ševne in telesne zmožnosti, pričajo pa tudi
o neizogibnosti ljubezni za tako važno na-
logo kakor je materinstvo. Spolna vzgoja
naj pripravlja mladino v prvi vrsti za dru-
žin.sko življenje. Nauke, ki nam jih podaja
fiziologija, nam potrjujeta tudi izkušenost in
razum. In onadva nam kažeta rodbino kot
naravno podlag-o zdrave družbe. Brntje in
sestre so si med seboj neprecenljivi vzgo-
jevalci in vzgojevalke. Da se rodi zdrav
zarod človeške družbe, mora biti zakon
stalen in sklenjen le med dvema osebama.
Ta zveza bi se morala sklepati v prvi dobi
dospelega življenja, da bi bili otroci plod.
polne čvrstosti in krepkosti svojih starišev. i
Družbene navade, napačni nazori, ki bra- ¦
nijo možu in ženi, da bi se združila v dobi i
svoje sile in svežosti, sploli vse, kar slabi i
njiju zvezo, prov^roča spolno nedostatnost !
in neplodnost ter škodo našemu rodu. i
Ali se sedanja razmerja mož in žen v !
omikanih deželah naslanjajo na te zdrave ¦
fliziologične zakone? Ali umevamo tv za-^
kone ? Ali se v svojem prizadevanju za;
napredek človeškega rodu ra^-narao po fi-1
zijologičnih metodah človeškega razvoja in,!
ako ne, kakšne so posledice tega ? j
(Pride še.) . !
13
o SPOLNI VZGOJI.*) DRAGOTIN
LONČAR. PRAGA.
(Xadaljevanje.)
-Smer današnje civilizacije moramo
proučavati v naših glavnih mestih. London,
Pariz, P)erlin, Dunaj, New-York so vzor,
kamor streme mala mesta. Dostikrat čujemo,
da so spolne nebrzdanosti neznane majšim
krajem, vasem, sploh na kmetili. To ni
res, ker življenje večjih mest se naravnost
flotika življenja na kmetih. \' velikih me-
stih vidimo drugo poleg drugega dva nas-
jjrotna si vzora spolnega razmerja : zakon
in prostitucijo ; pri tem prevladuje prosti-
tucija i na moški i na ženski strani.
Zakon je priznana zveza dveh budi,
ki imata enako odgovornost, skrbeč za
rodbino in njeno vzgojo. Prostitucija je
s\'obodna ^-vcza več ljudi, katere namen
je le telesno razkošje, ki nima nobene
odgovornosti, nikakšne skrbi za potomstvo.
Izpregovorim o učinkih prostitucije na
mladino.
Spolna razuzdanost se smatra za dru-
žabni red. Prostitucija ima svoj zbornik
pisanih in nepisanih zakonov, svojo poli-
cijo, svoje bolnišnice, svojo literaturo. Širi
se vedno Ijolj ui bolj. Komur je kaj do
tega, da bi človeški rod napredoval, in
kdor veruje, da je mogoče, ohraniti zakon
in rodbino kot temelj človeškega nai)redka,
ta mora proučavati vzroke in bist\'o pro-
stitucije.
Znkon in prostitucija si stojita sovražno
nasproti. Ljubica ima večjo veljavo nego
zakonska žena, strast zmaguje nad dolž-
nostjo. Dom se nadomešča s kavarnami,
gostilnami, javnimi zabavami, iščejo se
razkošja mimo domačo hišo. Posledice spolne
nebrzdanosti se nam kažejo pri moški in
ženski mladini, in to pri bogatih in revnih,
posebno z ozirom na instituc'jo zakona in
z ozirom na krepkost rodu.
*) Po dr. El. Blackwellovi.
Kake nazore o ženi vceplja današnja
družba mlademu možu ? Kaj je V najvaž-
nejši dobi sv^ojega razvoja videl, slišal, citai?
Kake pojme ima o svoji telesni in nravni
prirojenosti in česa je navajen ? Kaka zabava
se mu ponuja ?
Mladi mož vidi v današnjem svetu
dostikrat popolno nravno anarhijo. Družba
ga ne poučuje o pravem in nepravem
spolnem razmerju, da bi se naravno razvijal
od nedolžnosti k pravemu poznanju in s
tem k čednosti. Starisi se ne vedo vesti in
poučevati. Smatrajo svoje otroke za čiste
angele, ki zardevajo pred svojimi starisi,
dočim bi té oblivala rdečica, ako bi jih
slišali, kako govore med seboj. To je sad
dan.išnje vzgoje, ko se mladina na skrivnem,
od nepoklicanih, nravno pokvarjenih uči-
teljev poučuje o stvareh, o katerih poklicani
faktorji ne znajo poučevati ali pa se tega
."sramujejo, kar je navadno usoden predsodek.
Odločilna je; doba med vzbujajočim se
spolnim nagor.om in moško zrelostjo. Ako
]c mladeniču vzgoja privela njegovo miš-
ljenje in čutenje na prava pota, da stremi
po kreposti in z(!ra\ju, potem ne pretrga
naravnt'ga svojega razvoja, ki vede k moški
popolnosti. Ako je pa njegovo mišljenje
pokvarjeno, fantazija razdražena in ni v
lijem močne ljubezni rio čednosti, tu izgubi
vlado nad seboj. Najs'lnejše mamilo je,
ako mu kdo svetuje, naj se zateče k pro-
stitutkam. .\ko je pretrg-al naravno zdržnost
in spoštovanje do ženskega spola, potem
je poboljšanje težko, dostikrat morebiti ne-
možno. Okusil je telesno razkošje, ne da
bi bil p'M tem občutil nenavadno duševno
slast, ki je drugače spojena s telesno
slastjo.
Ko je enkrat okusil telesno slast, ne
more več živeti brez nje. \'olja njegova ni
več svoliodna. Zničil je svobodo svoje
mlade volje in postal suženj telesnega
razkošja. Posledice razuzdanega življenja
so telesne in duševne, nravne. Nihče se
temu ne izogne, da ne Vji trpel škode bodisi
38
na telesnem zdravju budisi na duševni
svežosti.
Ako človek izgubi vlado nad seboj,
vpliva to zopet na telo in povzročuje bolehno
občutljivost (in to je vselej znak slabosti),
pravo bolezen, ki nas sili, da se vedno
razburjamo zaradi malenkosti. Škoda, ki
jo pri tem trpi naše telo, se javlja more-
biti le polagoma, ker le polagoma izpod-
kopava naše zdravje. Ne kaže se nam tako
kruto kakor vročica ali krč, toda ni zato
nič manj nevarna, ker se razvija počasi
in skrito. Telesna slabost se javlja glavno
kot slabost živcev, telo se ne upira s tako
silo nalezljivim beleznim, zarodki bolezni
se laže razvijajo, in pomnožujejo se znaki
posebnih bolezni, ki se v človeškem telesu
navadno že nahajajo. Največkrat trpe škodo
vsled lahkomiSljenega življenja možgani,
hrbtenjača (hrbtni mozek) in pluča. Do-
stikrat smatrajo zdravniki znake patologič-
nih posledic, izvirajočih iz spolnih nered-
nosti, za začetek hipohondrije, kronične že-
lodčne bolezni ali za začetek srčnih bolezni,
dasi so to  jiosledice  spolne  ncbrzdanosti.
Kako pogubno vplivajo spolne nered-
nosti, vidimo zlasti iz podatkov o dolgosti
življenja, ki jih izdajajo zavarovalnice za
življenje. \'elika je umrljivost v prvih letih
dospelega življenja. Pri moškem spolu se
naglo zmanjšuje življenska sila med osem-
najstim in petindvajsetim letom. V tej dobi
je umrljivost mnogo večja nego v letih
spolne zrelosti ; vzrok jc nenravnost. Znani
francoski statistik Bertillon je iz statistike
poedinih evro|)skih dežel dokazal, da so
nepravilnosti zakonskega življenja vzrok
boleznim, zločinom in samomorom ; da je
umrljivost neoženjenih petindvajsetletnih
mož tako velika kakor umrljivost oženjenih
petinštiridesetletnih : da nenravno življenje
neoženjenih in udovelih ljudi, bodisi moškili
ali ženskih, skrajšuje dolgost njih ži\'ljenja
o dvajset let in še več.
Nravne posledice so ravno tako velike
in očividne kakor telesne.   Iščemo   vedno
novih in novih mamil. Ko dosežemo mejo
telesnih slasti, se nas loti čemernost, neza-
dovoljnost, gn.is. Časih postanemo odre-
veneli, čim dalje tem bolje zaničujemo
ženo, vedno nižje in nižje naziranje imamo
o svetu. Drugi zopet postanejo frivolni,
iščoč novih in novih slasti. Ta nravna
posledica je tudi velik vzrok, da se delajo
ženi take ovire, ako se hoče posvetiti
zdravniškemu stanu ....
Nenravnost škoduje nele posamezniku,
ampak ponižuje celo družbo, ki hoče ustre-
zati svojim nizkim strastem na škodo dru-
gih ljudi, da se ne more povzdigniti do
višjega življenskega nazora, čutiti navdu-
šenja za napredek človeštva.
Ta spolna nenravnost uničuje moža in
ženo ; kajti ne smemo pozabiti, da je zločin
dveh ljudi in n(^ samb enega človeka. Kake
so njene posledice za mlado ženo ? Telesne
in nravne kakor pri možu. Pri tem spolu
je nn)rel)iti telesno zlo večje, pri drugem
je zopet nravna pobitost večja. Čeprav ni
vselej ista škoda, pa je goto\o enako
velika.
Žrtve spolne razuzdanosti so največkrat
žene nižjih, revnejših slojev. Z njimi pri-
hajamo v dotiko pri vsaki javni zabavi, na
izprehodih, v domači hiši. Mladi mož iz t.
zv. bolj.se rodbine oljčuje z ženami svoje
vrste le redkoma, pod nadzorstvom in
navadno z nenaravno prisiljenostjo ; z rev-
nimi deklicami pa more občevati kjerkoli
in kadarkoli. Veliko število revnih žen
smatra današnja družba za nekaj, kar naj
služi strastem višjih slojev. Revna dekleta
se zasledujejo. Ako se boji tak razuzdanec
za svoje zdravje in ne obiskuje javnih hiš,
izbira si za svoje žrtve mlade šivilje, lepe
prodajalke po trgovinah, deklice, ki se
žive na pošten način, toda so revne, brez
zaščite. Nimajo nikakšnega veselja, mladi
mož ji ponuja veselje ; ko si pridobi njeno
naklonjenost, jo zapelje, onečasti, potem pa
pusti, da nadaljuje isto pri drugi, tretji . . ..
Ako bi mu očitali, da je vrgel deklico na
39
ta iiacin v sramutno živlJL-njc, izgovarjal
bi se frivolno ; »Saj se brzo pomože z
možmi svoje vrste.«
Ako razmi.šljamo o posledicah, ki jih
ima taka razuzdanost za moža in ženo ter
celo družbo, pokaže se nam ta sofistika v
vsi svoji nagoti. Ali je čistost žene v res-
nici čednost ? No, p<jtem mora ta čistost
posvečevati i rodbino reveža! Ali se
blaži značaj žene, ako je čista ? Ima potem
več spoštovanja do samega sebe r .Skrbi
bolj za svoje otroke ? Za njih dobro in
poštenost, ko si je v svesti minolega svo-
jega krepostnega življenja ? Ljubi bolj
svojega moža, skrbeč, da mu pripravi
prijetno domače ognjišče ?
Spolna nenravnost onemogočuje ženi
te naravne dolžnosti. Dela jo nečimerno,
leno, čemerno, nezadT)voljno z rodbinskim
življenjem, sili jo, da bi videla v svojem
možu le njegove nizke naklonjenosti, žena
postaja zapeljivka svojih otroh. Pijanče-
vanje, prepiri in tepeži so doma v rodbi-
nah revnejših slojev : središče take nesrečne
hiše je nečista žena, ki je izgubila pošto-
vanje pred samim seboj, pred drugimi,
izgubila ljubezen do doma. Zapeljivecje ubil
v nji ženo in mater ; družinsko življenje
revnega človeka je prepir in beda, iz ka-
terih se rode zločini. A to zlo se širi dalje...
Spolnemu nagonu je mlada žena rav-
notako podvržena kakor mladi mož, za oba
je treba skrbne ozgoje. Ako se udamo na
poniževalen način temu mogočnemu nagonu,
prevlada nas polagoma popolnoma, vse se
umika pred njim.
Cim bolj se širi spolna nenravnost,
tem bolj pada v ceni žensko delo. V Parizu,
kakor vemo iz poročil delavskega kongresa
187Ó. leta, je prostitucija edino, kar more
rešiti ženo bede in lakote. Toliko je neza-
konskih prebivalcev, da je na tisoče deklet,
ki ne poznajo nobenega svojih sorodnikov.
Sirotam ali zapuščenim otrokom je narav-
nost nemogoče krepostno živeti. Enako je
v vseh velikih mestih.
Telesna strast sama na sebi ni zlo,
ampak je nujni del naše prirojenosti. Kakor
druge človeške zmožnosti in sile, je mogoče
i to silo poplemeniti. Tudi ta silajevzpre-
jemljiva za duševne vtiske in postane
bodisi oblažujoč, bodisi uničujoč činitelj
našega življenja. Spol je v dobrem in
slabem zmislu glavna gibna sila vzgoje.
Nad padlim mladim možem izgubi krepostno
dekle svojo vlado in privlačnost. Na drugi
strani vplivajo pokvarjeni mladeniči na
deklice svojega stanu jako močno, toda .
hkrati dostikrat jako škodljivo. Dekleta si
jih hočejo navezati nase, kar je čisto
naravno, in pri tem se nevede skušajo
prilagoditi njih ukusu. Ako je pri takih
spolno pokvarjenih mladeničih telesnost
edina in glavna privlačna sila, potem se
morajo žene zatekati k vsemu, kar prove-
čuje njih telesno lepoto ali nedostatek
telesne lepote zakriva. To vidimo predvsem
v obleki. Čim večja je pri možu nadvlada
telesnosti, tem večja bo naklonjenost žene
do dragocenih oblek. Očitamo ženam,
da se rade razsipno oblačijo, da ljubijo
razkošnost in potratnost, da zanemarjajo
gospodinjstvo itd., toda pri tem pozabljamo,
da je krivda na moški strani. Ako bi mladi
možje resno hrepeneli po krepostni ženi
in srečnem družinskem življenju ter se tudi
sami pripravljali za tako življenje, gotovo
bi se izpremenile i žene. Alladi moški pa
se sedaj boje hitro se oženiti, češ, čemu bi
si nakopaval ženo in družino, ko se mi
tako dobro godi : za denar dobim od žen
vse, česar potrebujem, ne da bi pri tem
izgubil svobodo ali prevzel kako odgovor-
nost ! Na ta način je pošteno dekle pri-
morano tekmovati s prostitutkami ali pri-
ležnicami. Mladi mož odlaša zakon, najprej
morebiti iz nujnosti, pozneje dobrovoljno.
In dekle, ki ne more dobiti moža svoje
starosti, ostane neoraožena ali pa mora
skleniti nenaravni zakon s starim možem.
Zakoni med mladini in starimi značijo
veliko fiziologično  škodo. Izpodkopavata
40
se zdravje in sreča posameznilcov l<al<or
tudi zdravi naraščaj človeškega rodu. Čim
večja je spolna nenravnost, tem bolj se
zmanjšuje število zakonov in tem pozneje
se zakoni sklepajo. Tudi značaj ljudi se
slabša, čim se širi razuzdanost, mera za
vojaške novince se zmanjšuje, vedno več
je nezakonskih otrok, ki bodisi umirajo
bodisi postajajo zločinci; opažamo, da pre-
bivalstvo ne narašča, kar bi bilo naravno,
ampak da se zmanjšuje.
Zgodovina potrjuje, da je spolna nrav-
nost temelj velikosti naroda. To vidimo
jasno n. pr. pri mohamedanskih in drugih
vzhodnih narodih. Posledica njih zakonskih
razmer je nedostatek človekoljubnosti. Ti
narodi nimajo dobrodelnih zavodov, ne
poznajo pomena človeškega življenja, kazen
se nadomešča z mučenjem, hrabrost s suro-
vostjo in krutostjo. Nravnega napredka ni.
V t. zv. krščanskih deželah se eno-
ženstvo priznava sicer z besedo, toda v
resnici se .velik del ljudi ne ravna po tem.
Razširjeno je prepričanje, da je moški in
ženski značaj tako različen, da isto nravno
pravilo ne more veljati za oba spola.
Zgodovina nas pa poučuj.e, da mora
nravni razvoj napredovati v enaki meri
kakor znanstveni, sicer neizogibno narod
propada. Ta nravni razvoj pa vrši zlasti
žena, in čistost žene ni mogoča brez či-
stosti moža.
To, kar smo doslej povedali, je odgo-
vor na prvo vprašanje, kaj je pravi vzor
vzajemnega razmerja med možem in ženo,
oni vzor, ki pomenja napredek in   razvoj.
Zgodnji in zvesti zakon
enega moža in ene žene je
pravi   vzor  človeške   družbe.
Zvesta zveza krepkega in čistega mia-
dega moža s krepko in čisto mlado ženo
je pravi in edmi zarodek, iz katerega more
vzrasti krepek narod.
(Dalje prihodnjič.)
41
o SPOLNI y'ZGOJl.-^) DRAGOTIX
LONČAR. PRAGA.
(Nadaliovanje).
II.
v tem odstavku izpregovorimo o tem,
kako spolna nravnost koristi zdravju in
kako jo moremo razširjati. To bode od-
govor na drugo glavno vprašanje, ali mo-
remo doseči  tako spolno življenje, ki bo
*) Po dr. El. Blackwellovi.
samo v sebi že pomenjalo napredek in
razvoj, in kako je moremo doseči.
V prejšnjem odstavku se je dokazalo,
kako potrebno je, da brzdamo spolno strast
in jo podrejamo razumu, kar imenujemo
krepost, ker je to nujni pogoj, da si ohrani
zdravje poedinec, uživa srečo rodbina, da
se krepi narod in cela družba. Potrebno je,
da hrepenimo po tej kreposti.
Najvažnejše vprašanje pri spolni vzgoji
otrok je: Ali je čistost pravi nravni cilj
vzgoje in ali se moremo čisto vzgajati, ne
da bi s tem škodovali zdravju ?
To vprašanje je velikega pomena za
moža in ženo. Razmerje med možem in
ženo, vzgoja otrok, družbene navade, vse
je odvisno od tega. kako odgovorimo na
vprašanje, ali koristi krepost vsem ljudem
in ali velja eden nravni zakon za vse ljudi.
Resnico moramo vedno vzprejeti.
Noben osebni predsodek, nobena ukoreni-
njena navada rie sme nasprotovati jasno
spoznani resnici. Ako b i b il o r e s, d a
žene potrebujejo čistosti, m o ž j e
p a n e, potem se mora ta resnica
vzprejeti z vsemi posledicami.
Ako bi pa bilo to mnenje na-
pačno, a k o j e to le predsodek, ki
ga nam vceplja v z g o j a, p o t e m
moramo t o r e s n i c o t u d i v z r e-
j e ti z v s e mi posledicami.
Iz tega fakta, da seže v jako mladem
veku začenja oglašati spolni nagon in da
traja dolgo časa, predno spolno dozorimo,
spoznamo, da moramo skrbeti za to,
da se ta prirodni nagon ne oglaša pre-
zgodaj. Ta nagon se ne oglaša le pri dva-
najst- in trinajstletnih otrocih, ampak že tudi
poprej. Kronični pojav v šolah, v sirotiš-
nicah in sploh povsod tam, kjer se shaja
mnogo dece brez modrega nravnega nad-
zorovanja, je samoskrumba (onanija) v jako
mladih letih. Ta nevarna razvada se je
morebiti pri njih davno poprej že udoma-
čila, predno more deček postati oče, deklica
mati. To  razvado opažamo pri omikanih,:
7.3
izobraženih, da, bogaboječih osebah. Mar-
sikak mil značaj je ta razvada uničila. Naj-
navadnejÄa posledica te razvade je ta, da
prezgodaj vzbuja spolni nagon.
Treba v tem oziru nadzirati deco, dati
ji potrebna navodila v teh stvareh ; tu ni
primerna prevelika ozkosrčnost, v mladi
dobi je že treba učiti deco, naj ima spo-
štovanje pred samim seboj, pred svojim
telesom, navajati jo k vladanju samega
sebe. Ako zanemarjamo otroka v tej dobi,
s tem smo povzročili njeg-ovo prihodnjo
pokvarjenost. Šestnajstletni ali sedemnajst-
letni mladeviič more telesno postati oče,
toda je nezmožen biti oče. Njegove telesne
sile potrebujejo nekoliko let, da se okrepe.
Vsak fiziolog pritrdi, da mladeniču v ti
dobi jako koristi, ako je spolno čist. Čistost
je dvojna : duševna in telesna. Duševna
pokvarjenost v ti dobi je vzrok družbenega
zla v poznejših letih. Najusodnejša leta so
za mladeniča od šestnajstega do edenin-
dvajsetega leta. Ako je tej dobi vladal
samega sebe, potem je gotovo upanja, da
tak ostane tudi v prihodnjosti. Z vsakim
letom se krepi duševna sila. Mož je zmožen
potem umevati veliko spolno nalogo, sred-
stva, namen, dolžnosti, kar so za mlade-
niča sama obstraktna razmotrivanja. Pade-li
v ti dobi, je navadno izgubljen. Nekako v
sedemindvajsetem letu dosega telesna strast
vrhunec, in le takrat jo moremo obvladati,
ako -sta v ti dobi, ko je čistost telesno
dobro, zmagala razum in volja nad čuti in
nagoni.
Starisi se boje svojih dolžnosti, ne
znajo si pridobiti zaupnega prijateljstva
svoje dece. Za vš? druge telesne in du-
ševne potrebe se brigajo skoro preveč,
zanemarjajo pa najvišjo telesno in duševno
funkcijo, ki jo imajo človeška bitja,' in jo
prepuščajo slučaju ali pa svetom dru-
gih ljudi.
Mladina potrebuje navodila o spolnem
avljenju, toda k temu jo je treba navajati
previdno, da ne trpi pri tem občutljivost.
To je kočljivo vprašanje, nedostatek takta
škoduje, kjer ne vlada med starisi in otroki
zaupno prijateljstvo in ljubeznipolno med-
sebojno spoštovanje. Kjer ni teg'a, tam se
dospevajoči ot.oci upirajo, da bi ž njimi
starisi govorili o tem predmetu. V tem slu-
čaju je najbolje, ako dava svete otrokom
tuja oseba, zdravnik, ki ga otroci prizna-
vajo za avtoriteto ; dobro more vplivati tudi
primerna knjiga, ki jo damo čitati.
Dokaz o tem, kako se spolna funkcija
podreja razumu, podaja izkušeni kirurg
Acton, ko pravi : Ni večje zmote, ki bi bolj
nasprotovala fizijologični resnici, nego strah,
da utegne biti posledica čistosti sušica ali
nerodovitnost! Iz svoje mnogoletne izkuše-
nosti ne poznam ni (-nega slučaja, da bi
si bil kdo s čistostjo nakopal sušico. No-
bena zmožnost se pri zdravem človeku ne
zmanjšuje, če živi zdržno. .Spolna funkcija
se ohrani do starosti in se poraja zdaj mir-
neje zdaj živahneje, največkrat vsled vpliva
naše volje. Nikomur se ni treba ničesar
bati, ako živi čisto; ta strah se ne opira
na noben fizijologični zakon.
Dečka, ki smo ga obvarovali onanije
v otroški dobi, tega moremo obvarovati
spolnega g-reha v moški dobi.
Da je spolni nag'on sila, ki jo moremo
vladati z razuiTiom, in da ni to slepi nagon,
ki se ne da ukrotiti, to se dokazuje na raz-
lične načine. Navajajo se mnenja izkušenih
zdravnikov zasebna in javna potrdila po-
posameznih ljudi, opazovanja in izkušenosti
iz Sol, kaznilnic, družbenih navad raznih
slojev in raznih plemen. Navajam nekatera
fakta.
Kdor se vežba za atletski šport, za
veslarstvo itd., od tega se vedno zahteva
spolna čistost kot sredstvo, s katerim si
moremo zagotoviti telesno silo in vztraj-
nost. To resnico je poznal že stari vek,
potrjuje jo pa tudi izkušnja nove dobe.
Kadar je v resni nevarnosti naše
zdravje, premagujemo spolni nagon. Pri
bolnih ljudeh ni izginil spolni  nagon,  da,
74
dostikrat je še veliko močnejši, ker smo ob
bolezni mnogo bolj občutljivi. Toda strah
pred smrtjo vpliva na nas kot nasprotna
sila, da premagujemo samega sebe. Nobene
žrtve se človek ne boji, da uide smrti, da
zopet ozdravi in se udeležuje javnega živ-
ljenja. Tu se izogibamo vsem skušnjavam,
popolnoma se zdržujemo. ker je to v naj-
večjo korist našemu zdravju.
Stari Germani so živeii spolno čisti do
petindvajsetega leta, da si zagotove silo in
s tem krepko pleme.
Uspešno sredstvo proti telesnim stra-
.stem je gibanje in kretanje v naravi.
Težko je za duha in telo, živeti zdržno
nenaravno samsko življenje po tridesetem
letu, veliko teže nego mladeniču ohraniti
nravno čistost. Toda globlja opazovanja
izkušenih mož in žen nam morejo navajati
vzglede, kako ostane mož zvest svoji ženi i
potem, ako zadene ženo kaka neozdrav-
ljiva bolezen. .Mnogo mož bi smatralo to
za razžaljenje, ako bi se o njih domnevalo,
da bi se mogli izneveriti svojim ženam v
dobi, ko imajo v hiši novorojenčka.
Moderni pisatelj Honoré de Balzac je
živel nenavadno čisto in temu pripisuje
svojo silo, svojo genialnost. Ohranil si je
spoštovanje pred ženo, ohranil vero v ple-
menito ljubezen. Njegov zaupni prijatelj
pripoveduje o njem, da je dokazoval nuj-
nost popolne nravne čistosti, kakor jo do-
loča cerkev redovnikom. S tem se duševne
sile kar mogoče visoko razvijejo.
Da .spolna čistost ne škoduje ztlravju,
to nam dokazuje katoliška duhovščina.
( 'eprav dobro vemo, da je v njih vrstah
tudi mož, ki ne izpolnjujejo svoje obljube
in ne bi bili smeli posvetiti se temu stanu,
vendar je na drugi strani dokazana resnica,
da je mnogo mož vsake starosti in v vsaki
deželi, ki zvesto izpolnjujejo obljubo či-
stosti, ki dosegajo pri tem, pečajoč se z
znanstvenim delom in družbenimi nalogami,
visoko starost pri zdravju in sili. Prisiljeni
celibat sicer  nesrečno vpliva na življenje,
toda ne moremo tajiti moči, ki jo jc s tem
duhovščina dosegla; nam gre tu le za dokaz,
da spolna čistost ne nasprotuje zdravju, in
ta dokaz nam daje v mnogo slučajih tudi
katoliška duhovščina. Imamo dalje družbe,
katerih členi žive popolnoma samsko živ-
ljenje, a so pri tem izvrstnega zdravja (n.
pr. na Novem Libanonu).
Da se spolni nagon da podrediti naši
višji prirojenosti, ki izpreminja navadni ži-
valski nagon v mogočno človeško .silo, to
nam dokazujejo žene. Mnogo žen živi stalno
krepostno življenje, kljub vsem mnogo sil-
nejšim notranjim nagonom. Spolni čut je.
pri ženah kot duševni nagon močnejši nego
pri moških. Potrebe žen so večje nego po-
trebe mož, žene bolj koprne po tem, da
misli na nje oni, ki ga ljubijo. Žene ka-,
žejo dostikrat svojo zvestobo na grozen
način, ako so imele nesrečo, da so se mo-
rale okleniti človeka, ki je njih srcu tuj.
Žensko srce čuti nenasitno potrebo lju-
bezni. .Vko to njeno ljubezen onečastimo
in oropamo visokega namena, ako je ženo
predmet njene ljubezni varal, potem po-
stane žena zapreka človeškega napredka.
Ni mogoče rešiti vprašanja o spolnem raz-
merju, ako ne priznavamo popolnega so-
glasja spolne prirojenosti pri obeh spolih
in ako ne umevamo, kaj pomenjajo du-
ševne potrebe žene.
75
o SPOLNI VZGOJI.*) DRAGOTIN
LONČAR. PRAGA.
Vsi navedeni pojavi jasno spričujejo,
da ni izvrševanje spolne funkcije neobhodno
potrebno za naše zdravje, da morejo ljudje
vsake starosti živeti zdravi brez rje in da
bi mladini zelo koristilo, ako bi tako živela.
O tem si moramo biti najprej na jasnem ;
skušnjave, navade, umetne potrebe itd. so
postranska vprašanja.
Pametni starisi bi si morali pridobiti
tak vpliv pri svojih sinovih, da bi jih
ohranili čiste do petindvajsetega leta, po-
tem pa naj bi jim omogočali zakon in
sami jih k temu vzpodbujali. Ta red velja
za vse narode, ki žive v zmernem pod-
nebju. Bolj zgodnji zakon je morebiti časih
dober, toda splošno to ne velja. Kaj naj
storimo, da zagotovimo boljši  vzor  nrav-
* Po dr. El. Blackwellovi.
92
nosti, ki bi izpremenil vzgojo mladine ?
Vsa naša praktična delavnost v tem oziru
mora sloneti na tem glavnem načelu, da
spolno občevanje izven zakona, ki se ne
briga niti za to, kaj mu veleva vest, niti
za to, kaj zahteva blaginja drugih ljudi, ni
nujno za organizem našega telesa, ampak
je le posledica razmer, ki se dajo odstra-
niti. Od tega, ali to resnico sprejmemo ali
jo zavržemo, je odvisna spolna vzgoja in
zakonodarstvo. Ako se po nji ravnamo,
vselej se zlo zmanjšuje ; ako je ne upošte-
vamo, potem to zlo narašča in se širi.
Prvo sredstvo, s katerim bi se omogočala
boljša nravnost, je razširjanje te resnice,
da sta moška in ženska čistost nujni pogoj
razvoja v človeški družbi.
Čim podrobneje razmišljamo o tem
predmetu, tem bolj spoznavamo, da je za
nravni preporod naše družbe neobhodno
pott-ebno, da imajo vsi ljudje, možje in
žene, pravo prepričanje o tej stvari in da
po tem prepričanju tudi prav ravnajo. No-
ben sloj ni neodgovoren za spolno zlo.
Žene so pravtako kakor možje odgovorne
za veliko pokvarjenost naše družbe. Zlasti
imajo starisi tu važno nalogo, predvsem
mora biti žena dobro poučena o vsakem
predmetu, ki se tiče družinskega življenja.
Žena je ne samo mati otroka, ampak tudi
mati doraščajočeg-a in dospelega moža. Ako
si je znala pridobiti prijateljsko zaupanje
svojega sina ali hčere, more blagodarno
vplivati na svojo deco od rane mladosti
do njih dospelosti, za kar ji bodo otroci
hvaležni. Zato se moramo predvsem izne-
biti domnevanja, da se žene višjih slojev,
izobražene in krepostne žene, ne smejo bri-
gati za spolni greh, da ne smejo o tem
vedeti, kaj se godi, niti videti druzega
nego to, kar jim je milo. A ravno te žene
so vsled svoje izobraženosti v prvi vrsti
poklicane, da delujejo za nravn! preporod,
ker morejo dobro spoznati veliko zlo, iz-
hajajoče iz spolne nenravnosti, kjer zma-
guje telesna prirojenost nad ljubeznijo.
Poglavitna dolžnost starišev je, da pa- :
zijo  na  nedoraslo  deco.   Temelj   nravne
vzgoje je .spoštovanje do človeškega telesa.
Treba pouka, da ima naše telo važne
in plemenite funkcije ; zato se ne smemo ž
njim igrati. Nevaren je često v tem oziru \
vpliv pestunj.  Na  otroka   moramo  paziti '¦
noč in dan, od rane mladosti mu vcepljati ;
dobre navude, razloge za to pa mu moremo i
navajati mnogo pozneje.  Oče  in  mati bi !
morala biti prva in najzvestejša  prijatelja '
svojega otroka. Le z ljubeznijo in zaupno- i
stjo je mogoč trajni in   uspešni  vpliv, ko \
bo otroku očetova ali materina navzočnost
vedno mila. Tu ne pomagajo nikaka stroga j
pravila, nikaki opomini ali  ukori,  ampak j
le vzgojevalna sila medsebojne ljubezni in !
zaupnosti.
Po šolah in zavodih bi se moral vzbu- j
jati čut za nravnost. Spolna vzgoja bi se ]
morala nadzirati, treba bi bilo paziti na J
značaj učiteljev, primerno urediti stranišča, i
spalnice itd.
Velika nevarnost so nenravni, spisi '
bodisi klasične bo lisi  moderne  literature, j
Naravoslovne vede in dela, ki vzbu- ;
jajo v nas ljubezen do narave, imajo na- i
sproti temu ogromen vzgojevalni pomen.-j
Izprehodi in zabave pod milim nebom-
blagodarno vplivajo na mladino, kakor
smo že omenjali. Telovadba in zdržaniej
opojnih pijač sta izdatni sredstvi nravne j
vzgoje. j
Prijatelji mnogo vplivajo na značaj. ¦
Nad mero važno vzgojevalno sredstvo je i
torej za stariše, ako pazijo na svoje otroke, ;
koga si volijo za svojega prijatelja, toda
pri tem ne smemo rušiti svobode dece, i
Starisi morajo vedeti, kdo so prijatelji^
njih otrok in kakšen vpliv imajo na nje. '
Ako je oče prijatelj svojega otroka, sme;
biti tudi prijatelj njegovega prijatelja.
Skrbno morajo paziti starisi na dobo,
ko se  značenja   vzbujati  v  njih  otrocih i
spolni nagon. V tem ča.su ima zlasti mati
veliko a težavno dolžnost. Potrebuje zdrav-
93
niškega sveta. In tu morajo starisi pomi-
sliti, da so svoji deci s tem, ako so ji iz
volili zdravnika za svetovalca in vodnika,
ustanovili avtoriteto, ki more koristno, pa
tudi škodljivo vplivati na nravni in telesni
razvoj njih otrok.
Ako bi bila zdravuiška veda tako do-
ločna, kakor je matematika, potem bi vsak,
ki bi ne vzprejemal njenih naukov s po-
polnim zaupanjem, ravnal nespametno. Toda
medicina, ne more trditi, da pozna abso-
lutno resnico. Stoletja se vrste in ž njimi
razne medicinske šole, ki imajo vsaka
drugo prepričanje. I o spolnem vprašanju
vlada sedaj dvoje različnih naziranj. Na
obeh straneh so ugledni možje, ki zago-
varjajo čisto nasprotna stališča o tem, kako
vzgajati spolni nagon. Eni smatrajo kre-
post, drugi greh za nujnost. Obe strani
imata o tem jasno prepričanje in obema
gre za blaginjo človeške družbe ; razloček
je v tem, da eni imajo pred očmi daljno
a drugi bližnjo prihodnjost.
V tej važni življenski dobi, ko se v
mladeniču vzbuja spolni nagon, ne sme
dajati zdravnik nejasnih svetov. Reči mora,
dapravilnoumevana čistost pomenjazdravje,
da treba mladeniču prve spolne pojave
zadrževati, a ne dražiti, da se mora varo-
vati samoskrumbe in skrunitve drugih.
Narava mu ohrani zdravo telo, ako ohrani
on čisto mišljenje. Tu ne sme biti nikakih
dvomljivosti, tu govori veda določno.
Prostitucija ni nujna. Spolni nagon
je neizogibni del naše prirojenosti, toda ne
prostitucija. Spolno strast brzdamo ali pa
ji ustrezamo na dvoji način : z zakonom ali
pa s prostitucijo. Ta strastjo nujnost, ona
je spojena z našim organizmom ; ni pa nu-
jen način, s katerim ji zadoščamo.
Neprecenljiva pomoč pri spolni vzgoji
je prijateljsko občevanje bratov in sester,
prijateljsko razmerje med dečki in dekli-
cami sploh. Gotovo pride čas, ko opustimo
samo.stan.sko vzgojo, kjer sta spola drug od
drugega ločena. Samota, prikrivanje vzbuja
bolehno radovednost, mika in draži, kjer
bi se moralo vzbujati pravo poznanje in
naravna zaupnost. Oboje je pretiranost :
ako mladino dovajamo v pokvarjeno družbo
ali pa, ako jo strogo po spolu ločimo. Prva
pretiranost se opira r^a nauk, da je spolni
nagon tako silen, da ga ne moremo kro-
titi, ampak da se je treba »izživeti«. Druga
pretiranost izvira iz mnenja, da je spolni
nagon veliko zlo, skušnjava hudobnega
duha, ki jo moramo kolikor mogoče odstra-
niti. Pravdno ravnanje pa se naslanja na
spoznanje, da je spolni nagon plemenita
sila, katero je treba polagoma razvijati in
potem, ko se je razvila, pristojno ji ustre-
zati. Da ima mladina resnično radost od
drugega spola, zato ji ni treba spolnega
občevanja. Nasprotno, nepristojno občeva-
nje z drugim spolom jo oropa tega vese-
lja, ker ji ruši razvoj duševnih in telesnih
razkošij, ki povzročujejo trajno slast. Po-
šteno prijateljstvo med mladimi možmi in
ženami krepča in plemeni njih moštvo in
ženstvo. Posledice vzajemnega prijateljstva
so cene. Družba, v kateri se strogo ločijo
mladi ljudje, ni zdr.ava, ona vodi k narod-
nemu propadanju, a ne k narodnemu na-
predku.
Prijateljsko razmerje med brati in se-
strami se sedaj zgodaj ruši, ker starisi ne
poznajo njegove velike vrednosti, ruši se
s tem, da se bratje in sestre v šoli in pri
zabavah drug od drugega ločijo, dasi bi
morali to vzajemno prijateljstvo in ljubezen
kjer le mogoče podpirati. V družino, kjer
bi si bili bratje in sestre prijatelji in to-
variši, naj bi prihajali drugi dečki in dek-
lice, mladi možje in mlade žene ; s tem bi
se vzgojevalni vliv družine večal, in tu bi
se razvijale prave naklonjenosti, ki bi vo-
dile v zakon.
Mlade žene imajo zlasti nalogo, da
vnemajo ljubezen do kreposti, ki se razlo-
čuje od nedolžnosti. Gojiti duševno čistost
in spoštovanje do drugega spola — ta
nravna zapoved velja ravnotako za deklice
?4
kakor za mladeniče. Take žene bodo i.skale
pri moških svojih tovarišili bolj višje nego
nizke nagone.
Nravni vpliv rodbine in zlasti matere
sé k:ižc v tem, kako se vede nasproti ubož-
nejšim slojem, poslom, beračem itd., in
nasproti svojim, sebi enakim vrstam. V
obeh slučajih naravnost vpliva na vzgojo'
dece. Dolžnost vsake matere je, da se
osebno briga za svoje posle, blažilno nanje
vpliva, da opazuje tudi otroke revnejših
svojih sosedov kakor svoje lastne, če že
ne iz drugega vzroka,'vsaj zaraditega, ker
zahteva to korist njene dece. Napačno
ravnajo one žene, ki se ne brigajo za svoje
mlade posle, kaj delajo, s čim se zabavajo,
kake imajo prijatelje. Izobražene žene bi
morale v prvi vrsti vzgajati v ženskih svo-
jih poslih njih spolne čute, da bi jih mogli'
razviti v silo, ki vlada samega sebe, ki si
je zvesta svoje velike odgovornosti, izvira-
joče iz velikega njenega vpliva. Na drugi
strani pa je dolžnost omikanih gospodinj,
da pomagajo padlim k plemenitejšemu živ-
ljenju; naša kultura pozna le poedince
obeh spolov, ki greše, ne more pa pripo-
znati celega sloja, ki bi bil takorekoč že ob-
sojen k temu, da služi drugim v razkošje.
To vrsto človeške družbe je treba zatreti.
Enako važen je vpliv, ki ga imajo
starisi, na svoj družabni sloj, h kateremu
spadajo ; s tem pomagajo delati javno
mnenje, ki daje' pravila družabnemu živ-
ljenju. Sedanji nravni značaj naše družbe
je škodljiv mladini. Nauk, da je spolnost
stvar, za katero se ni treba brigati; navada,
da se z bogatstvom, nadarjenostjo, olikanim
vedenjem nadomešča in zakriva nravna raz-
uzdanost; razvada, da se sklepajo zakoni
kakor kake trgovske pogodbe, kjer odlo-
čujejo gmotni a ne nravni razlogi, in da se
možje ženijo v dobi, ko imajo svojo telesno
silo že zdavnaj za seboj — vse to pogubno
deluje na mlade može in žene.
Pri delu za nravni preporod človeške
družbe moramo nastopati   proti razuzda-^^
nostim m drugič pomagati, da bi se skle-
pali zgodni zakoni.
Kako nastopati proti razuzdanostim,
to je kočljivo vprašanje, ki se more rešiti
le s skupnim delom. Ako pripuščamo v
svojo hišo žene in može, o katerih je znano,
da žive razuzdano, in jih še srčno pozdrav-
ljamo, s tem naravnost vabimo knerednostim.
Ukoreninjena razuzdanost nima pristopa
tam, kjer se krepost šele razvija. Nasprotno
pa zopet ne smemo inkvizitorsko preisko-
vati zasebneg-a življenja. Družba ima veliko
dolžnost, da s temi, ki so grešili in padli,
ne da bi si bili ta greh prostovoljno iz-
volili, ampak so bili žrtve žalostnih razmer,
sočustvuje in jim pomaga. Bodisi lepe bo-
di.si grde, nestalne ali trdovrotne — vendar
so i take žene draga človeška bitja, da bi
se nrorala razširiti ljubezen tudi nanje; toda
take ljubezni so zmožni le izkušeni in du-
ševno silni ljudje. Kako potreben je boj
proti spolni pokvarjenosti, vidimo iz tega,
ker je naklonjenost k pohotnosti dedščina,
ki prehaja z roda na rod. Izpremeniti na-
klonjenosti, vzgojiti druge moremo pola-
goma šele v nekoliko generacijah. Zato je
treba, da se združujejo krepostne žene s
krepostnimi možmi. Vpliv plemenite in glo-
boke ljubezni enega moža do ene žene
vzbudi v potomstvu po nekoliko pokoljenjih
naklonjenost h kreposti.
(Zvršetek pride).
95
o SPOLNI VZGOJI.**) DRAGOTIN
LONČAR. PRAGA.
(Zvršetck.) ;
Drugo pravilo, ki je moramo imeti
vedno pred očmi, je to, da vzpodbujamo k
*) Najsrčnejša hvala na izredni ljubeznjivosti ! IJrecl.
**) Po dr. El. Blackwellovi,
126
zg-odnjemu zakonu. Kar uči splošna izkuš-
nja, obsegajo besede Montesquieuove: »Za-
kon narave je, da čim bolj se zmanjšuje
število zakonov, tem pokvarjenejši so oni,
ki v ta stan vstopajo, čim manj je oženje-
nih mož, tem manj je zakonske zvestobe.«
Vse kratkovidne vlade, ki otežujejo na
nenaraven način sklepanje zakonov, so pri-
morane preklic? vati svoje prepovedi in
zapreke, ko se množi število nezakonskih
otrok.
Toda zgodnji zakon še ne pomenja
sam na sebi nravnega preporoda, ako si
ni pridobil človek že poprej vlade nad seboj.
Zakon ni nikakšno zdravilo za spolne
bolezni. Kjer se smatra zakon za priložnost,
da moremo nezdržno ustrezati spolnemu
nagonu, ondi se godi to tako dolgo, dokler
se nismo prenasitili. To je nujna posledica
vseh samo gmotnih slasti. Tu ni samovlade,
zato jc tudi neznana duševna prednost za-
konskega stanu, tu ni nikakega spoštova-
nja do ženskega spola. Telesno prenasiče-
nost more zadovoljiti le izprememba, odtod
.splošna nezve-stoba in ž njo vse neblage
posledice za rodbinsko življenje. Zgodnji
zakon ima svojo vrednost le tam, kjer vlada
poleg tega nravna čistost.
Zahteva zgodnjega zakona ima mnogo
zaprek, toda te zapreke moramo odstraniti.
Zgodnji zakon je naravni in pravi način,
da se izognemo razuzdanemu življenju. Ako
hočemo, da se človeška družba zboljša,
moramo ta način življenja smatrati za trdno
prepričanje, ne za abstraktni ideal, uvaže-
vati moramo možne stvari in ne nemožnih.
Vse drugačne so posledice, ako imamo
pred seboj določeni namen, ki ga skušamo
dosezati z vsemi silami, nego če že naprej
dvomimo o možnosti uspeha.
Zapreke, ki ovirajo zgodnji zakon, so
prva ljubezen, nemožnost skrbeti za rod-
bino, želja po romantičnem, vihravastem
življenju, izpremembi. Toda to so prazni
izgovori, ki slone na napačni vzgoji, na
nedostatku samovlade, nenravnih navadah,;
in pokvarjenem ukusu. Mladi mož, ki seje
navadil od otroških let pošteno občevati
z mladimi ženami, se ne zagleda takoj v
prvo ženo, ki mu pride nasproti. S svo-
bodnim prijateljskim občevanjem je spo-
znal svoj značaj in je zmožen, da si pametno
voli prihodnjo svojo družico. Za mlado
ženo je zgodnji zakon naravni cilj življenja,
ki ga hoče doseči. Njen ukus si želi mia-,
dega moža, nekoliko starejšega, neg'o je
sama, tovariša, katerega more spoštovati
in ljubiti, toda le kot tovariša in ne kot
očeta. Ako postane duševna sorodnost ne-
izogibni temelj prave in trdne zakonske
sreče, da se mora pred njo gmotna korist
umakniti ; ako bodo varčnost, znanje go-
spodinjstva in sposobnost, pripraviti pri-
jetno družinsko ognjišče, poleg duševne
sorodnosti glavni pogoji zakon.ske sreče,
potem se bo skušala žena prilagoditi
tem lastnostim. Ako pa nasprotno ona
čuti, da je telesni vtisek glavna stvar, za
katero se ji je treba brigati, da je teles-
nost glavno ali morebiti edino njeno bo-
gastvo, ki zanima moški svet, potem bo
naravno ona vzgajala le svojo telesnost, v
to svrho ji bodo služila vsa mogoča sred-
stva, zlasti obleka, ki naj ji daje telesno
dražestnost in zakriva telesne nedostatke.
Nečimernost, potratnost, ki se često navaja
kot zapreka zakona, so posledice te nravne
pokvarjenosti, goječe le telesno.st. Otroci
bi morali začeti samostojno življenje tako
preprosto, kakor so je začeli njih starisi,
kot dodatek naj bi jim bile le koristi
vzgoje. Napačno je mnenje, da morajo
otroci samostojno začeti šele tam, kjer so
nehali starisi. Vsak rod bi se okoristil z
delom prejšnjega, vsak bi napredoval za
korak dalje. Dobro sredstvo proti nenrav-
nosti je zg'odnja zaroka in ž njo združene
dolžnosti in pravice.
Reformo spolne vzgoje pa mora pro-
izvajati tudi oče, ne le mati. Mož pri svojih
opravilih izven domače hiše prepušča često
vzgojo ženi,  dasi je  potreba  vzajemnega.
127
sodelovanja. Neke dolžnosti pa zahtevamo
naravnost le od moža, one dolžnosti, ki
mu jih nalaga njegovo javno delovanje.
Možje imajo ne le kot očetje, ampak tudi
kot vzgojevatelji mladine, kot učitelji, du-
hovniki, zdravniki veliko moč v rokah, da
povzdigajo nravnost družbe.
Mnogo morejo koristiti očetje svojim
otrokom in njih prihodnjosti s postavami,
kijih bodisi dajejo, bodisi odobravajo. Ako
skrbi zakonodarstvo za razmnoževanje ar-
made, gostilen ali pa za uredbo tovarni-
škega dela in za narodno vzgojo, vse to
vpliva na nravni značaj ljudstva. Noben
zakonodarec, ki je sam tudi oče, ne smel
bi pozabiti dolžnosti, ki mu jo nalaga dru-
žina, kako namreč more dobro premagati
slabo, kake postave uvesti, da bi mogli
otroci lažje se vzg-ajati v krepostne ljudi.
Tudi spolno čistost moremo varovati
s postavami, ako pride družba do spozna-
nja, da je spolna čistost imetje in sicer
najdragocenejše imetje, ter da je narašča-
joča razuzdanost zlo, pred katerim nas
mora braniti zakonodarstvo. Pri tem pa
mora poseči zakonodarstvo po viru zla in
se ne zadovoljiti le s tem, da odstranjuje
posledice zla : usahniti mora vir.
Zakonodarstvo samo na sebi pa ne
pomaga nič, ako vzajemno ne deluje pri
tem ostala družba s svetom, pismom in
besedo. Pred vsem je treba, da umeväjo
pomen tega vprašanja oni, katerih se naj-
bolj tiče, namreč očetje in matere.
Prvi korak k spolni vzgoji mladine je
ta, da se starisi zavedajo pravega namena
te vzgoje in da vsakdo pomaga pri tem.
Drugič pa se je treba odločiti, na kakšen
način bi se dal doseči ta namen s skup-
nim delom. Proti redni, stalni nevarnosti
je treba rednega, stalnega in združenega
dela — organizacije, društev.
To bi bile vodilne misli dr. Blackwellove.
Spolno razmerje ima globok pomen
za razvoj naroda, za njegovo duševno in
telesno silo, za njegov značaj, njegove
zmožnosti. Ako je kako vprašanje narodno,
je predvsem spolno, in zlasti velja to za
male narode. Spolno vprašanje je vpra
sanje malega naroda — trdi po vsej pra-
vici Björnson.
Ulični napisi, blagoslavljanje zastav,
odkrivanje spominskih ploščic z vsemi temi
pompoznim! sprevodi, tem krikom in vikom
v prazne višave, temi vodenastimi napit-
nicami, ki izvabljajo solze iz oči in pada-
nje v naročje drug drugemu — kako po-
vršno, malenkostno, v celoti brezpomembno
»narodno delo« v primeri z velikimi, glob-
ljimi nalogami, ki nam jih nalaga ravno
ta malost ! Žalostno smešni ti rodoljubi in
domoljubi, ki vam pri vsaki priliki vstajajo
drug za drugim, pretresljivo in ginljivo
deklamujejo o naši malosti, zaradi katere
baje nikamor ne pridemo, ker se povrh še
prepiramo med seboj, kako grme proti
našim sovragom (kako prijetno je vendar
igrati ulogo nedolžnega jagnjeta !), ki krčijo
naše vrste, kako vam v pristnem ali umet-
nem navdušenju na debelo prodajajo svojo
ljubezen do slovenskega naroda, za kate-
rega hočejo dati svoje življenje, če ne pa
vsaj delovati zanj do zadnjega dihljaja —
pri tem pa taki in podobni narodni delavci,
katerih ni malo, in med najboljšimi sloji,
sistematično izkoriščajo moralno pokvarje-
nost ali pa gmotno bedo žen brez pomi-
sleka, koliko poštenih rodbin so morebiti
s tem ukrali slovenskemu narodu, koliko
dece, — koliko duševne in telesne revščine
povzročili, ki se ne da popraviti tako hitro ! !
In mi smo vendar mal narod in ljubimo
ta svoj mali narod . . .
Zlasti mladina (visokošolska), ki toliko
rada govori o tem, kako deluje za narod
ali se vsaj pripravlja za narodno delo, ima
tu hvaležno polje pokazati v resnici, kako
umeva svojo nalogo. Seveda to drobno delo
ni tako po ceni, ž njim si ne prislužimo
tako hitro dvomljive slave in imena »na-
rodnih bojevnikov* in »velikih rodoljubov.«
128
A kdo ne hrepeni po tem ? Tičimo še pre-
več v starih nazorih.
Nasproti sedaj vladajočemu mnogožen-
stvu nastopa novi ideal spolnega življenja:
enoženstvo. Posamezniki bodo i v prihod-
nje, kakor doslej živeli v prostovoljnem ali
prisiljenem brezženstvu, toda splošni namen
človeške družbe brezženstvo ne more biti.
(rre za to, da se to razmerje uravna pri-
merno stopinji razvoja, do katere smo prišli.
Mnogoženstvo smatram za nedovoljeno
iz intelektualnih in moralnih razlo-
gov. Razum, oprt na rezultate novejšega
proučavanja, mi jasno dokazuje telesno in
duševno škodljivost maogoženstva kakor
za posameznika tako za družbo. Moralni
razlogi pa izhajajo iz prepričanja, da se
človeštvo razvija k vedno večji popolnosti
in da je vsakdo dolžan, ako hočemo na-
predek, pomagati pri tem spopolnjevanju,
ker celota bo popolna, ako bodo popolni
njeni posamezni deli. To moralno prepri-
čanje mi narekuje tudi moje socialno
stališče. Kdor je proti kakršnemukoli izko-
riščanju, dosledno ne more in ne sme iz-
koriščati žene, da bi mu prodajala svoje
najdražje imetje — ljubezen. Nasprotno si
moramo prizadevati, da preuredimo družbo
tako, da se ženi ne bo treba zatekati k
mnogomoštvu.
Vstajajo možje, ki dajejo smer ljudstvu,
po kateri se vrši moralni preporod člove-
ške družbe. Imenujem samo par znanih
imen: Tolstoj na Ruskem, Björnson v
Skandinaviji, Masaryk na Češkem, Zola
(v zadnjem času) na Francoskem itd.
Dani se tudi tu že ; kdaj pa napoči
dan, je odvisno od nas samih, od našega
dela ...
129