Ventil 6 / 2023 • Letnik 29 351 BESEDA UREDNIŠTVA Človek se celo življenje primerja. Že dojenčka star- ši primerjajo s sorodniki in z drugimi novorojenčki. Podobno je, ko gre otrok v vrtec in kasneje v šolo. Predvsem so starši tisti, ki zelo radi primerjajo svoje- ga otroka z drugimi. Zdi se mi, da to starši počnejo vedno pogosteje in nekritično povzdigujejo svojega otroka nad druge. Mislim, da mnogi ne ločijo, kaj po- meni imeti svojega otroka rad in kaj pomeni otroka ocenjevati z argumenti. S preverjanjem znanja se šo- lajoči otroci in dijaki primerjajo s celotno generacijo. Ko pride dijak na fakulteto, je prav tako eno samo pri- merjanje. Vsa merila o znanju, vedenju in drugem te- meljijo na primerjavi z najboljšimi in najuspešnejšimi. Tudi v športu je ena sama primerjava. Olimpijsko zla- to medaljo dobi tisti, ki je na trenutnih igrah najboljši, pa ne glede na to, ali je dosegel dober ali slab rezul- tat. Jurij Sedih, na primer, je leta 1986 v Stuttgartu v metu kladiva dosegel daljavo 86,74 metra, kar je še danes svetovni rekord. Ali pa Štefka Konstantinova je s skokom v višino 209 cm v Rimu postavila svetovni rekord za ženske, ki velja še danes. Vse od takrat pa do danes so v omenjenih disciplinah dobivali zlate medalje tekmovalci s slabšim rezultatom. Podobno je v službah. Uspeh zaposlenega in pred- vsem njegovo napredovanje se merita primerjalno, redko kdaj v absolutnih merilih. Na primer: za izvo- litev v rednega profesorja na Fakulteti za strojništvo so bila merila pred tridesetimi leti zelo skromna, tudi pred dvajsetimi leti jih je lahko dosegel skoraj vsak, ki je delal v normalnem tempu s povprečnim delom. Danes pa so zaradi primerjave z najbolj uspešnimi profesorji ta merila izjemno zahtevna in jih ne more doseči vsak. To pomeni, da so merila primerjava me bolj in manj uspešnimi znanstveniki. Ne samo posamezniki tudi ustanove, podjetja, združe- nja in celo države ter narodi se primerjajo med seboj. Poznamo številne mednarodne organizacije, ki izva- jajo razne primerjalne lestvice in tabele posameznih držav. Med njimi ja najbolj znana organizacija OECD (Organisation for Economic Cooperation and Deve- lopment), ki pokriva predvsem ekonomske razmere, razvoj in izobraževanje v posameznih državah. In kaj je bistvo tega uvodnika in kaj vzbuja zaskrblje- nost, da slovenska družba ali kot država padamo prak- tično na vseh primerjalnih lestvicah. In prav mednaro- dna primerjava Slovenije z drugimi državami je lahko priložnost, da naredimo korake naprej v pravo smer. Med bolj zaskrbljujočimi dejstvi je, da Univerza v Ljubljani pada na mednarodnih lestvicah kakovosti. Kaj to pomeni za naše študente, naše diplomante in predvsem za njihovo kariero v bodoče? Prav gotovo nič dobrega. Prav tako vzbuja skrb, da padamo na lestvicah eko- nomske učinkovitosti, ekonomske stabilnosti, na le- stvicah bralne pismenosti naše mladine, zelo slabi smo na lestvici stopnje inflacije, padamo na lestvicah varnosti, slovenski sodniki so drugi najhujši kršitelji človekovih pravic v Evropi in tako naprej. Prav gotovo je za nas navadne občane najbolj po- membna varnost. Pred dvema letoma smo bili tretja najbolj varna država na sveti. V lanskem letu smo padli na osmo mesto. Glede na podatke o napadih migrantov na različnih koncih naše države lahko pri- čakujemo, da bomo v tem letu padli še mnogo nižje. Inflacija je ekonomski izraz in pomeni vsesplošno rast cen blaga in storitev. V Sloveniji je inflacija med naj- višjimi v Evropi. Zadnja mednarodna raziskava bralne pismenosti (an- gleško Progress in International Reading Literacy Study – PIRLS) je pokazala skrb vzbujajoče rezultate, saj so slovenski učenci dosegli pomembno nižji pov- prečni rezultat v primerjavi z raziskavo iz leta 2016. Slovenija se je na letošnji lestvici konkurenčnosti švi- carskega inštituta IMD med 64 državami uvrstila na 42. mesto, kar je za štiri mesta slabše kot lani. Toliko govorimo o medijski svobodi, pa smo celo tu na mednarodni primerjavi v zadnjem letu izgubili ne- kaj mest. To so skrb vzbujajoči rezultati, ki jih ni mogoče od- praviti čez noč. Tudi ena vlada ali v obdobju enega mandata vlade vsega tega ni mogoče izboljšati. To je nacionalni problem. Tega bi se morala zavedati celo- tna družba – od vzgojiteljic v vrtcu, učiteljev v vseh šolah, profesorjev na univerzah, vseh poslancev in predvsem politikov. Da pa ne bomo samo kritizirali, lahko zapišemo, da sta strojništvo pri nas in naša industrija še vedno v dobri kondiciji. To pa za to, ker jo vodijo predvsem tehnično izobraženi ljudje. Žal pa nam politika trenu- tno sploh ni naklonjena. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Primerjava