Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 17.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	23. aprila 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Kak slepi ste!
Z celoga Prekmurja približno sto ljüdi je bilo zvün liberalnih uradnikov sküpno na vsej spraviščaj liberalnoga poslanca dr. Kukovca, ki je že z velikov penziov obogaten bivši minister. Iz med temi 100 ljüdmi je hvalevredno bilo zastopanih največ naših pristašov, da kak je prav, liberalnim lažam protigučijo ali njim konči voščijo en zaničljiv smeh. Ne gučimo od teh naših pristašov, nego od tistih podréparov, ki so samo zavolo „kšefta“ agitirali ali šli na ta žalostna spravišča. Tistim ljüdem, ki bi za par koron dobička odali vse ka je svetoga, postavimo pred oči dvoje pitanje.
Mate vi svoje sine pri vojakaj? Če jih vi nemate, pa je majo vaši küpci, vaš hasek povekšavajoči naši siromaki Prekmurci. I gda so tej siromacke notrirukivali? Jeli láni v najvekšoj zimi? Keliko sirot je na posodo vzelo peneze ali zadnji krajcar ta vrglo, da je sini küpilo obleko. I zgodilo se je to nečlovečanstvo, da v toj strašnoj zimi po več dni je Žečevič vojni minister dao voziti siromake rekrute v nezakürjenih vagonaj ali je spraviti v ledenicam spodobne barake, da jih tristo mrlo, sedem jezero pa zbetežalo. Med našimi so tüdi bili betežniki. Mi smo naprej prosili ministra, naj ne pozava v toj zimi rekrutov, naj je püsti doma bar božične svetke i ne nas je poslühno. Liberalno-samostojno-radikalna vlada je v smrt i beteg spravila to siromaško mladino brez zroka. I zdaj poslüšajte! Naša stranka je v Belgradi zahtevala, ka se za to hüdodelstvo — ljüdi vmoriti ali v beteg spraviti je naimre hüdodelstvo — pravim ka naj se za to hüdodelstvo pred sod postavi vojni minister. I dobro čüjte zdaj! Liberalci dr. Kukovca i Samostojni (Pucelj minister z celim svojim šeregom) i radikalci so glasüvali za to, da se vojni minister ne postavi pred sod. Pa ešče več so napravili. Niti v to neščo privoliti, da bi od tistih strank, štere so se zdignole proti tomi nečlovečanstvi, trije smeli biti v tistoj komisiji, štera bi pri oficeraj iskala krivce.
Ka vam na to pove düšna vest, ki, ste to grozovitno politiko dr. Kukovca razširjali, podpirali z jüžinami i odobravali po shodaj? Se ne bojite osvete teh mrtvih i betežnih vojakov, štere je ta v grob ali betežno posteo spravila? Ka povete na to podreparje?
Pa ešče na edno pitanje dajte odgovor. Mati ali žena pošlje svojemi vojaki pak. Plača voznine do 10 kil stodvajseti koron. Strašno, pravite! Skažljivci! Ne vete vi, ka je ravno dr. Kukovec napisao knigo, naj se dopadne Srbom i pride v ministerski stolec, ka bi dinar za štiri korone zmenili. Liberalna politika vam je vzela štiri korone z žepa i za to njoj zdaj jüžine slüžite? Mislite ka so liberalni velikaši meli korone zmenjavati? Že davno naprej so se poskrbeli, ar so znali kak se bodo zamenjavale, ka so je vödali naprej, našega siromaka pa ogülili. I zdaj k njemi hodijo, da bi ešče njegov glas njegov votum dobili. Nesramnjaki. Podreparje podmičeni, ka povejte vi na to? Tak slepi ste, ka to v skrbi za lastne dobičke neščete spreviditi? Pa dobro, ostanite vi li slepi, ljüdstvo je že spreglednolo i bo obračunalo z vami i z ovimi, za štere düše našega ljüdstva ščete küpüvati. A zamerkajte si, ka so té več ne k odaji!
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz portugalske naselbine Macau-China.
18 Juliuša ob pol dvanajsti po noči smo prišli v Massano, glavno pristanišče italijanske kolonije Eritreje. Tüdi tü smo se stavili 48 vür da so zamorci les izlagali. Čüdo sem se naši ladji, da je njeno črvo ztelkim prostorom razpolagalo. En den naprej je na Asmarskoj višini spadno vroči dež, šteri povzroča malasijo, zato so nam tü Italjani dotečas ne dovolili izstopiti, dokeč sta nas dva zdravnika ne pregledala. Vizita se končala že po noči, zato smo 19 juliuša zjütraj na vse zgodaj odrinili v mesto türško kavo pit. Mi misijonarji smo ravnost rajžali v misijonsko postajo očetov kapucinov. Bio je doma samo Pater Salvator, ki nas je jako ljübeznivo sprijeo in nas je povabo, naj prek noč pri njem ostanemo, da je tü bolje hladno kak v pristanišči. Tomi smo se jako veselili, in jaz bi ga sam zato oslugo proso, če bi jo pater ne prostovolno naprej ponüdo. Med dnevom smo hodili po mesti in si pogučavali z zamorci, štere so Italjani še precej dobro izurili v svojem jeziki; po večerji smo pa odrinili v rezidenco patra Salvatorja. Zvünaj na odpretoj terasi je pripravo seden postel: pet za nas, eno zase in eno za glavnoga vizitatorja Abisinskoga misijona, šteri je te večer prišo z vlakom iz Asmare. Postelje so bile arabske, to se pravi iz šibja spleteni prič na štiraj nizki nogačaj, brezi blazine, brezi strožeka, brezi odeje in brezi vsega drügoga. Človek se
stegne po tom priči in za vankuš si podloži roké in se spi še precej dobro, če ga le nemotijo kakše živali. Do polnoči smo si pogučavali in medtem pili vsak eno kupico arabskoga piva. Pater vizitator, lazarist iz Marseille (ime sem njemi že pozabo) je bio na oficijelni viziti. Prehodo je Abisinijo, Eritrejo in zdaj je bio napoten v Žibuti. Sivi starček, ki že 25 let delüje v tom misijoni, nam je vnogo znao povedati o zamorci, o težavnom misijoni in o preganjanji, štero moro trpeti katoliški misijonari odstrani abisinske kraljice, štera pod podpihavanjom abisinskoga monofüzitskoga razkolniškoga škofa trpinči nevolne misijonare in katoličanske zamorce. Vendar je sveti mož z zadovolnim srcom zaklüčo svoje pripovedavanje, da razkolniki nikdar nimajo tistoga uspeha, šteroga majo katoličani, če ravnoč majo na svoji strani vladno oblast in razpolagajo z velkimi sredstvi penez. (Ravnotak, kak v Jugoslaviji za časa demokratov in škofa Doziteja). Malo pred polnočjo smo šli spat. Pater Salvator nas je že naprej opomino, da se moremo že tü vaditi misijonske postele. Noč je bila oblačna in smo spali precej dobro do tretje vüre zjütraj; na to pa je prišo silen in vroči dež in je vsak svoj prič na pleče vrgo in bežo ž njim pod streho. Spali smo potem pod streho do pete vüre, ob pol šesti so se pa začele svete meše. Pater lazarist nas je vse spovedal in po svoji sveti meši nam je dao blagoslov z Najsvetejšim.
(Dale.) 
Konferenca v Genovi (Talijansko).
10. t meseca se odprla gospodarska konferenca v Genovi. Namen te konference je gospodarsko obnoviti celo Europo. Vse države v Europi trpijo neznosno dragočo. Penez, nema dosta vrednosta. Razlika med valutami posamezni držav je tüdi velka. Samo to moremo računati, da en dolar valá zdaj 300 — 320 naših koron, šteri je pa prle pred svetovnov bojnov valao samo naših 5 koron. Zato poleg te velke razlike penez, mi zdaj nemremo naküpiti amerikanskoga blaga. Što je plača! Namen genovske konference je teda tem neprilikam pomagati. Na kelko se njoj bo to posrečilo, bomo že vidili. Ništerni vnogo dobroga pričakujejo od te konference, a pesimisti pa nemajo velkoga vüpanja do nje. Konference se vdeležijo zastopniki skoro vseh europski držav, ešče Rusija, Japanska, Amerika samo privatno. Zastopniki naše vlade: finančni minister dr. Kumanudi i minister za vere dr. Krstelj sta že 8. t. m. odpotüvala v Genovo. Pašič ide tüdi. 751 delegatov na genovskoj konferenci. Na konferenci je zastopanih 36 držav. Afrika ma 10 delegatov Albanija 4, Avstrija 4, Belgija 14, Bolgarija 15, Kanada 15, Češkoslovaška 30, Danska 10, Estonska 25, Finska 7, Francija 80, Nemčija 90, Angleška 130, Grška 22, Irska 10, Italija 60, Letonska 10, Litva 8, Luksenburg 4, Nizozemska 16, Poljska 40, Portugalska 9, Rumunija 22, Rusija 50, Jugoslavija 10, S. Marino 4, Španska 16, Švedska 10, Švica 8, Mažarska 7, Amerika 1.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Prekmurji. Vu vsoj rodnoj lepoti najsevernejšemi kraji naše države z lübeznostjov napunjeni z vernostjov vsigdar tebi udani tvoji verni sinovje, ti pošiljamo naj srčnejše pozdrave. Sprejmi in neobvüpaj starodavna — Slovenska krajina, — štera maš cile in čednostne siromaške v penezi, a bogate v jakosti zavedne sinove,— naš mali in skromni dar, ki ti ga pošiljamo vojniki 3 batt. 15. puka iz Travnika z dalečine ti kričimo: Bog dobrotljivi čuvaj te, Bog živi te! Darüvali smo v dináraj: Jož. H. Bogojina 5, Št. Radoha, Nedelica 5, M. Varašanec, F. Hozjan, M. Horvat, M. Peterčeč Trnja 14 Din., J. Graber, L. Koncer, V. Lajnšček, L. Škrilec, J. Rituper, I. Nemecz z Tešanovec 8, J. Lajnšček Ratkovci 3, Šinkec F., Smodiš J., Lazar K., Felkar F., Škerlak L. Smodiš K., Lazar L. Škerlak A, z Stahjovec 9 D., Ž, Kerčmar, J. Bejek, L. Tartel, F. Šiftar, L. Tkauč, Št. Golob, Št. Bedek iz Sebeborec 7 D. Š. Molnar, J. Balaic, J. Škalič, Š. Peček iz Vel. Sela 5 D. K. Korošec, Š. Bohar, L. Borbelj iz Šülinec 3 D. Št. Koltaj, M. Kulčar, Št. Sčančar iz Petešovec 3 D. Desetar M., Toplišek Abinje Celje 2 D. J. Varga iz D. Lendave 2 D. M. Trklja Hočica Čarna gora 1 D. J. Lajnšček iz Dolenec 1 D. L. Küčan iz Petrovec 1 D. F. Flisar iz Ivanovec 1 D. Vse vküp 76 Dinarov. Naj se razdelij na sledeče: Dvoje „Novine“ štere mo mi dobivali 16 Din., (za edno evangeličansko siroto za „Novine“ 8 D.) Za fond Martinišča 12 Din. (Novoizvoljenomi klubi SLS. v Murski Soboti za pisarniške potrebščine 5 Din.,) na Jug. Matico 4 Din., (na Mar. List 6 Din., na Prekmursko Invalidsko drüštvo oziroma fond 8 Din.) na Prek. Orle 5 D., na 1 prvo zastavo Prek. Orlov 6 Din., šteri do jo naj prle meli. Za betežnoga Rituper Jožefa z Tešanovec na edno mešo 5 Din., štero je on proso, da naj tak bo i tüdi želo. (Srčna hvala dragi vojaki razdelili vse po vašoj želi. Vr.)
Dajte nam na znanje odket je Andrejek Štefan, ki nam je plačao 10 Din. za Novine, ne je pa zapisano odket je. — Vredništvo.
Slovo vzeme od svojih dragih domačih, pajdašov i poznancov i ide veselo v lepoj našoj domovini za vojaka Franc Nemec z Küpšinec.
Zahvali se Vredništvo Novin vsem za vesele vüzemske pozdrave.
2
NOVINE
23. aprila 1922.
M. Sobota. Somišljenikom SLS v Prekmurji! V nedeljo ob 1 vüri pop. dne 30. aprila se vrši v hoteli Dobraj v velikoj dvorani občni zbor zavoljo ustanovitve krajevnoga odbora SLS za celo Prekmurje s sedežom v M. Soboti. Vabijo se vsi pristaši naše stranke, da se občnoga zbora v popolnom števili gotovo vdeležijo. — Klub SLS v M. Soboti kak pripravljalni odbor.
M. Sobota. Prekmurcom na znanje! Pisarna bodočega krajevnoga odbora SLS za celo Prekmurje je že ustanovljena. Pisarna se nahaja začasno pri g. Peterki gostilničarji v M. Soboti. Uradne vüre so od 1. do 5. vsaki pondejlek, sredo i soboto. Vsi tisti, ki imajo kakše želje, pritožbe itd. naj se zglasijo ob navedenih vürah v toj pisarni, kje dobijo potrebna navodila. Ravnotak se dobijo v toj pisárni razni tanači. Pisarna je ustanovljena le za Prekmurce. V pisarni bodo komandirali le sami naši domačini, oni bodo davali najležej tanače, ki najbolje poznajo ljüdstvo. Zato vsi po navodila, tanače itd. v to pisarno.
     „Zvišanje oskrbnine v bolnicah. Zdravstveni odsek v Ljubljani je določo oskrbnino v v javnoj bolnici M. Sobota počenši s 15. aprilom t. l. za III. razred 10 Din. II. razred 40 Din. 1. razred 75 Din.“ — Upraviteljstvo javne bolnice št. 208/22.
M. Sobota. Sobočkim starišom vsakšega verevadlüvanja! Že večkrat smo nameravali mi domači Sobočanci razložiti starišam v Soboti delo i vzgojo dece pri liberalnom „Sokoli“. Da te starišje meli konči en mali pojun kakši je sobočki „Sokol“, tü pa tam na kratci kaj objavimo. Naš Sokol kak vsaki ma namen zatreti vero. Zato ne vodi k božoj slüžbi mladine, nego ravno te, gda je boža slüžba, naj je od te odrata, njim dela parádije i je vči samo na lumparijo. Leta 1920. jeli je bila velika veselica v parki grofovskom. I kaj je vidla mladina? Drügo jütro ob osmi pijanoga i blatnoga Sokola na cesti. Jeli ka de se treznosti včila v tom drüštvi i bogabojaznosti?! — Tisti jedini domači, šteroga je g. Koder pohvalo, ka je Sokol i ka je dober Jugoslovan, dnesden je prek meje na Madjarskom. Ne je šteo iti k vojakom. „Sokol“ ga navčo ne bogati oblasti, ne bogati stariše. To k začetki. Drügoč več.
Novine so nej dávali vse povsedi do rok našim vojakom. Vojaki so se potožili našemi g. poslanci i oni so dobili ete odgovor: 1) Z Kruševaca pišejo naši vojaki, ka je komandant kregao vodnoga oficira pred njimi v kancelariji, zakaj je zatepao Novine i zdaj je redno od samoga komandanta dobijo; 2) Z Otočaca nam pišejo, ka so tam tistoga kapitana v Albanijo poslali, šteri je v peč metao Novine. To je kaštiga, ka je proti pravdi delao. Zdaj redno dobijo do rak vse.
Srčen pozdrav pošiljamo vojaki iz Trdkove, ki slüžimo v Sarajevi pri 10. pp; Anton Sukič, Karol Kolman i Jožef Sukič svojim ženam i svojim starišam rodbini pa poznancom Štefan Svetec i Anton Kalamar. Ide nam dobro, nas Prekmurce radi majo. Laži so bile kak so nas strašili, kak hüdo de nam šlo. Ne starajte se za nas, nego molite.
Vsem obč. agrarnim odborom v znanje: V nekšoj prekmurskoj občini je bio predsednik obč. agrarnoga odbora štrofan od okr. glavarstva v M. Soboti na 100 Din, ar je na svoj hasek i po svojoj volji raztalao drva, nej pa tak, kak je to naprej pisao okr. agrar. urad v M. Soboti. S toga se vidi, da obč. agrarni odbori nemajo nikšega dela z drvami, to je delo občinskoga odbora i župana i naj se odloki okr. agrarnoga urada od vsakšega zdržijo, ar de okrožni agrarni urad proti vsakšemi postopao potom okrajnoga glavarstva ali birovije. Proti tomi predsedniki obč. agrarnoga odbora de se dale postopalo pri biroviji. (Okr. agr. urad v M. Soboti to vsem naznanja.)
Poskusite i bodete prepričani! Vsaki je najbole te prepričan, da sam poskusi (sproba). Kaj ne? Nasprotno je pa pri gg. okrajnoga glavarstva v M. Soboti. Se zna, da njim ne zamerimo, ar je 1.) mogoče tam prek, odket so prišli drüga navada, 2.) pa kak se vidi, so tej gospodje vse povsod brez skušnje prepričani. — Preminoči mesec sam se obrno na okr. glavarstvo v M. Soboti, da bi proso tisto, ka mi je bilo tak mastno obljübljeno i tüdi v dekreti uvedeno. Da pa oblübiti je lehko, ali dati je pa postransko. I istina. Na mojo prošnjo pride odgovor: Opozarjam Vas, da nemate nikšega pravoga zahtevanja. Prepričan pa sam, da bo na primerno prošnjo občinski odbor Vam radevolje stavil prošeno količino. Toda milost g. Glavar! Kaj ne? — En prizadeti.
Za gladujočo rusko deco je priredo „Okrožni klub jug. dobrovoljcov za Prekmurje“ zbirko v M. Soboti. Nabirale so sledeče gospodične: Kovač Anica i Ida Mayer 156.50 D.; Ljudmila Počkaj i Krista David 129.80 D.; ga. Aleksandra F. Gregorovič i Ela Nagy 156.50 D.; Fanika Schmidlechner i Marica Draksler 151.90 D.; Margit Gonda i Faschinger Eliza 377.75 D; Tonči Ježovnik i Helena Flug 438.85 D. (Tü je
vštet dar gospoda. Osterera, ki je sam darüvao 200 D.); Nemeš Dzini i Nemeš Gabi 227.50 D.; Turk Iluš in Eliza Hoyer 248.20 D.; Linka Hoyer i Števančec Anica 238.50 D.; Neimenüvan 50 D.; Šolsko vodstvo Žižki je poslalo 25 D.; i evang. verska šola v Petrovcih 14 D.; Kavarnar g. Kemény je darüvao od jud. veselice „Purim“ 140.50 D. Vsi darovi znašajo 2360 Din. (9440 kron). Vsem darovnikom i gdčnam nabiralkam najiskrenejša zahvala.
Dr. Kolarš Franc, zdravnik v Beltincih so od 24. aprila do 14. maja ne doma. To vsem na znanje. V tom časi so na zdravniškom tečaji v Ljubljani.
Svet.
Katoličansko vseučelišče so odprli v Milani na Talijanskom. Na leto se potroši pri toj visokoj šoli 16 milijon koron. I to veliko šumo dajo vküp krščanskoga mišljenja trgovci. Profesorje na vseučelišči so frančiškani, ki niti krajcara vrednosti nemajo. Vse so napravili iz gole ljübezni do Boga, da rešijo düše mladini.
Kelko novin izhaja v Jugoslaviji. Ma Hrvatskom 227; v Srbiji in Črnigori 92; v Sloveniji 83; v Banati, Bački, Baranji 42; v Dalmaciji 41; v Bosni in Herzegovini 31, vsega vküp 516 novin. V Zagrebi izhaja 176, v Belgradi 73, v Ljubljani 70, v Spliti 30, v Sarajevi 23.
Slabe prerokbe. Pravijo, ka bo l. 1926 ešče hujše kak je dozdaj bilo. Prišli bodo tüdi potresi, betegi, povodnji in velka lakota. Komaj leta 1930 pride stalen mir; to pa zato, ár bo že itak samo malo ljüdi na sveti. Mi pa tomi ravno tak verjemo kak kolendarskomi vremeni: ne ednomi pa ne drügomi.
120 miljonov koron dobi letno naša država za koleke (štempline, pa ne pisemske).
Dokeč so imeli rimski oča papa svojo državo, so kovali svoje peneze. Ti penezi so imeli jako lepe napise. Tak na priliko: „Ka bi se delio“ (med potrebne siromake), „Tolažba žalostnim“ (siromakom lačnim). „Što je zaistino siromak? Škrtljavec“, „Ne nabirajti si preveč posvetnoga bogastva“, „Davlem ti to ka imam“, „Ne pozabi na siromaka“.
Sv. pismo ima 31173 versuse, 773692 reči in 3566480 liter. Ime „Jehova“ (Bog) se 6855 krat ponovi, reč „in“ (pa, i) pa 46227 krat. Sredina Sv. pisma je ravno pri psalmi 10, pri 8. versusi. Po števili poglavij je psalm 117 srednji. Za istinitost toga garantira nekši Amerikanec, šteri je 3 leta vsakši den 8—9 vür čteo pa računao. Samo toga ne vemo kakše Sv. pismo je imeo eli latinsko eli grčko ali pa prestavljeno v angleščino.
Država.
Belgrad. 15. aprila je bio Pašič ministerski predsednik pri krali, šteromi je poročao od pogajanj na genovskoj konferenci. — V Sarajevi so meli te dni muslimanski poslanci zborovanje. Dve skupina sta v musli. klubi, edna za dr. Karamehmedoviča, druga za dr. Spaho. Obadva sta bila že ministra. Kak se govori na zborovanji bo zmagala skupina dr. Spahova. — Naš zvünešnji minister dr. Ninčič se v Genovi pogaja z italijanskim ministrom dr. Schanzerom. Pogajanja ido zato, da se Jugoslavija i Italija sporazumeta med sebov. Rapallska pogodba se naj izvrši i taljani morejo sprazniti Dalmacijo, štere velki del ešče zasedeno držijo.
Naznanjam
da sam v Beltincih odpro delavnico za sobno slikarstvo i pleskarstvo (málanje i mazanje hiš). Posebno se priporačam častitoj dühovščini i slavnomi občinstvi Prekmurja. Prevzemem malo i veliko delo, štero je pošteno, cene so pa zmerne. Vsem se preporačam
Hajdinjak Ivan
sobni slikar i pleskar v Beltincih.
Popravke pri farofi i pri cerkvi v Črensovcih se 30. aprila odvečara ob 3 vödájo na delo na farovi. Zidarje i tesarje zglasite se!
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—9
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, take kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t, d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.: Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete sé zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—17.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo
za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24     „	  „   8    „          „	  .  .  .  560 K
36     „	  „  12	   „         „          .  .  .  800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—12.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Mlinske kamne
pripoznano najbole rédi i razpošilja v vsakoj velikoči
Franc Zdolšek, izdelovatelj mlinskih kamnov, Sv. Jurij pri južni železnici (pri Celji).
Vnoga pohvalna priznanja na razpolago! Cene nizke!	Točna podvorba!
Poslano. *)
„Prekmurski glasnik“ je v svojoj 40. številki z dne 18. decembra 1921. pod naslovom „Goljufija“ objavo, da sem bio pri sodišči v M. Soboti zavoljo goljufije obsojen na 3 mesece zapora, ár sem znoro mesara F. Gondo v M. Soboti, za šteroga sem küpüvao živino. „Prekmurski glasnik“ je te pripomno, da sem apelirao i je obljübo, da bo poročao o sodbi drüge inštance. Moja apelacija je imela uspeh i sem bio s sodbo z dne 28|2. 1922.  št. Bl. 606|21.|4. okrožnoga sodišča v Maribori popolnoma oproščen. Okrožno sodišče je sodbo okrajnoga sodišča v M. Soboti kak nično razveljavilo, ar se je izkazalo, da dejanje, za šteroga sem bio v M. Soboti obsojen na 3 mesece zapora, sploh ne goljufija niti kakše drügo kaznjivo dejanje. Z dopisom z dne 22|3. 1922. sem proso uredništvo „Prekmurskoga glasnika“, da v smisli dane obljübe zdaj objavi da sam bio oproščeni. Prekm. Glasnik pa svojčas dane obljübe zdaj nešče izpuniti. Prosim zato uredništvo „Novin“, da v Novinah objavi to notico.
Brezovci, dne 6. april 1922.
Ludovik Domjan l. r. živinotržec.
*) Za spise pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava