LJUBISAV MARKOVIČ: Tečaj politične ekonomije — II. del ZAKON POVPREČNEGA PROFITA (iNadaljfcvartje) Ce se tržiie cene, po katerih. prodajajo te blagovue. množme, gibljejo okrog vred-nosti, tedaj bo vsaka veja dobila vso pre- ':io vrednost ali profit, ki ga je proiz-!!a. i"i\>fitne mere bi v teh posebnib. indu-stiijskth. vejah znašale: v veji A. . . 20 : 100 X 100 = 2O°/o, v veji B. . . 30 : 100 X 100 = 50%)in v veji C. . . 40 : 100 X 100 = 4-OVo. iMiiožimo s 100, ker gre za odstotno razmerje). Kapitali enake velikosti, vendar vložeui ¦uzLične praizvodne veje, povečujejo iuust pb različnili profitmh mcrali. Zato donašajo tudi različce mno-žine pro- fita. To vse ob predpostavi, da se dane blagovne množine prodajajo po tržnih ceDak, ki so enake njilioviin vrednostim. Kakor kaže prinier, bi (bila vzrok tega pojava razlika v povprečni organski se- stavi kapttala vsake industrijske veje po>ebej. Organska sestava prve veje (A) jc SO nespreiuenljivega proti 20 spremen- ljivega kapitala. To razmerje je v tretji skupini bO nespremenljivegu proti 40 spre- .ljivega kapitala. Enak kapital (100) ¦ije v tretji skupini dvakrat več živega t-ji tudi profitna mera za dvakrat večjo, kakor je v prvi veji (A). Dejanska* velikost presežne vrednosti, ki jo proizvajajo enaki kapitali v raznih proizvodnih vcjah. je odvesna od več či- uueljev. Tukaj jih puščaimi ob strani. Omenili bi sanio porncn o-bračanja kapi- .i. Očitno je, da proizvede kapital, ki ••»brce dvakrat na leto, tudi dvaikrat prcsežne vrednosti kakor prav to- • l'u kapital cnake orgauske sestave, ki pj se obrue samo enkrat. (Stalno predpo- Mivljamo, da se pri enein obratu kapitala krožnem toku od izhodne denarne ke D..-. do vrnitve v enako obliko — >va D, ki vsebuje tudi presežno vred- t — potroši vedno ves nespremenljivi ital.) Če pa primerjamo razne indu- iske veje, pri tem ne srečamo samo !ike v organski sestavi kapitala, ki. prečno velja za vsako posebej, tem- tudi razllko v naglici obračanja ka- da. Zaradi preprostosti pa puščaino ob ai vse te razlike, ki se tu kažejo, in u obiačanje kapitala teT se bomo pri ialjnjem razpravljanju ustavljali samo vprašanju organske sestave kapitala. jansko vsebuje življenjski tok kapi- i sam težujo — tn jo uresničuje — po ivnavanju in odpravljanju teh razlik. razlike r.e morejo odpraviti te težnje, ie. da bi kot kapital ne sodeloval eria- r.upravno pri razdelitv-i presežne vred- ii^-ti ali profita. \ rniiiK) se k našemu primeru. Kaže h. da vladajo v različnih proizvodnih uih različne pr-ofitrie mere. kolikor je Jnost blatra tista ncposredna os. okoli ¦ere se ?iblfejo tržne ceiie. Se celo več. jvišja profitna mcra je v tretji veji . v kateri jc organska sestava kapitala '"nižja. To pa je veja, v kateri je na.j- ia stopnja razvoja proizvajalnih sil, inanjša telinična razritost dela. "¦apital ne more o?tati ravnodušen do :n dejstTa. če bi se dejansko uresničilo vzdržalo. Stihijsko teži za najvišjo prolibio mero ali najvišjo množino pro-lita. Zato bi vsak kapital težil za tefli, da bi povezal svoj življenjski tok za tisto industrijsko vejo, kjer je profatna inera najvišja. V našem primeru je to veja C (tretja). loda, ali se labjko ves kapital prelije v to doiiinevaiK) vejo C? Kaj> bi se v tem primeru zgodilo z drugiuii vrstamj projz-vodnje, ki so prav tako nujuo potrebne za življeuje neke družbe? iii kaj bi te-daj bilo z družbeuiin napredkoai splob, z uapredkom prouvajalnih sil, če bi se ves kapital družbe zlil v* področje, ki je na najiijžji ravni, kjer je organska se-.stava najnižja? Po drugi strani. — ali ialako kakšna ruoč zadrži kapital v vejah A in B, če oitane v veljavi zakon, da velja vrednost daiiih blago-vnšh miiožin za ueposredno os gibajija tržnih cen? Na eni strani so potrebe drožbe, stiliij-ska zakonitost njenega napredka. Na dru-gi strani kapital, ki predstavlja in nosi ujeno proizvoduo inoč. Kako združiti te prvine — progresivjii razvoj družbenili proizvajalnih sil in težnjo kapitala, da bi pomnožil vreduost po čim višji stopiujii' To združitev realizira nova gospodar-ska zakonitost, ki jt> razviia kapttalistič-ai način proizvodnje. Vreonost blaga ne more ostati neposrediii urejevalec tržuih cen. Namesto nje — čeprav na neki sploš-ni podlagi — mora nastati nova zakoni-tost. la se razvije s preobrazbo vredno-sti v proizvodno ceno. ProizvtKina cena postaue sedaj os osciliranja tržcih cea blaga, ki je bilo izdelano na kapitali-stični osuovi. Razumemo in doumemo pa jo lahko s tvorbo splošue profitne mere ali na njeni osnovi z zakonom o povpreč-nem profitu. Povprečni profit je njen bi-stveni notranjt element. Kapitalistični uačin proizvodnje se je razvil iz razvoja vrednosti. splošno iz zna-čaja blagovue proizvodnje in blagovnega značaja delovne silo. Sam pa razvija jiovo sebi lastno zakonitost. Ne proizvaja pre-prosto vrednosti, temveč zaradi presežne vrednosti. Presežno vrednost pa proizvaja kot profit: kapital ga kaže v obrujeni obliki kot svoj porod, a ne kot proizvod živega dela mezdnih delavcev. V skladu s svojo v&likostjo teži za tem. da si pri-lasti čim več profita. Pogoj za to pa je. da poveča vrednost po čim višji profitni meri. Višina profitne uiere je neposredni po-budnik vsake kapitalistove aktivnosti. To je nenasitna težnja vseh. Kam to prak-tično vodi? Poglejmo še enkrat naš primer. Najviš-ja profitna rnera je v veji C (4Ou/o). Pr«-legovala bo nove kapitale. Neka množina kapitala iz veje A — kjer je sedaj pro-fitna mera 2O°/o — se bo preselila v vejo C. Veja C je privlačna tudi za kapitale iz veje B. Neenake profitiie mere, ki prvotno na-stanejo v vsaki posebni industrijski veji, bodo povzročile tako gibanje kapštala med vejami. da bo prišlo do novega raz-poreda skupnega družbenega kapitala. Množina tega kapitala se b<> pospešeno povečala v vejd C. Delno zaratli dotoka kapitala iz veje A. in celo iz vejc B. De!-no, ker bo tudi satna akumulacija starih kapitalov v ve.ii C največja. Zaradi viso ke mere povečevanja vrednosti svojega kapitala ali zaradi množine profita, ki ga prisvajajo — ta pa je sorazmerno naj-večja — bodo kapitalisti te veje (C) aaj-večji del tako Visokih profitov vračaii nazaj v proizvodnjo. Ta stibija gibanja kapitala razvija tež-njo, ki se ^je kapitalisti ne zavedajo. To je težnja po tem, da povečuje vsak kapi-tal, ki iunkcionira v povprečnih pogojih, v vsaki proizvodni veji vrednost po ena-ki, skupni povprečni profitni meri. Vsak kapital enake velikosti, naj bo iialožen kjer koli, prisvaja po tej zakonitosti eua-ko množino profita. To pomeui, da se funkcioniranje posameznih kapitalov raz-vija po zakouitosti enake profitne mere, po profitni meri, ki je za vse spl-ošaa in povprcčna mera i4 da dobi ta zakonitost praktično potrdiiev z oscilacijami profit-nih iner v večletnem razdobju. Praktično izravnava in reducira tndivi-dualne profitne mere na splošno povpreč-je sama'konkurenca kapitalov. To je kon-kurenca med kapitali raznih proizvodnih vej, konkurenca v bpju za višjo profitno mero, torej v boju, da se naložijo v tisto proizvodno vejo, ki nudi v ta namen naj-več niožnostii. . Pod pritiskom konkurence te vrste se usmerja razpored vsega kapitala družbe. Ta razp-ored pa po svoji strani tako regu-lira gibanje blagovne poiiudbe m povpra-ševaiija po raznih vrstah blagar, da oscili-rajo njegove cene okoli osi, ki mora za-gotoviti povprečno profitno mero. Prak-tično hi se pri našem primcru stvar od-igrala takole: — Dotok in naglo povečanje kapitala v veji C bi prišla dnudbti ie vrste. Ta bi hitro presegla razmerje povpraševanja tako, da bi se tržna cona tega blaga zaižala pod vrednost. Toda to ne bi bila naključ-na motnja, liakliučen odmik cen od vred-nosti, teniveč zakonita težuja po znižanju cen izpod vrednosti. — Odtok kapitala iz veje A (ob manjšii akumulaciji kapitalov, ki ostanejo tam) zmanjšuje ponudbo blaga te vrste; raz-merje med ponudbo in povpraševanjem se tu zakonito — ne po naključju __obli- kuje tako. da se tržna ccna dvigne iznad blagovne vrednosti. Seveda pride tudi ta zakonitost do izraza kot teŽTija. — Ek)ločeno k-olebanje kapitala bi se uveljavilo tudi v veji B. vendar v manjši nieri. Pokazala bo večjo stanovitnost množine kapitalov, večjo enakomernost akumulacije in maxijše oscilacije v gtba-nju ponudbc in povpraševanja po blagfl, torej tudi tržnih cen. • Vsa ta gibanja, ves ta mehanizem kon-kurence kapitalov rned vejami. ki ga. sprožuje težnja vsakesra po visji profitni rneri, bi pnivedel do prevlade in uvelja-vitve povečanja, ki bo ustrezalo splošni profitni meri. Ta konkurejica in giban ie zakonito ko-ri^irata individualne profitne mere raz-nih posebnih proizTodnih vej in jih redu-cirata na splošno profitno mero. Naj na kratko računsko prikažemo to težnjo. Blagovne vrednosti so po našem pri-ineru znašale: veja A . . . 120 veja B . . . 130 veja C ... 140 Povsod pa so bili naloženi kapitali ena-ke velikosti, to je 100. Profitne inere so znašale: (Nadaljevauje na 20. strani) nasa 5KU1'NOST stran "IQ 21. VII. 1957 ¦L*7 LJUBISAV MARKOVIČ: Tečaj politične ekonomi j e — II. del (Nadaljevanje z 19. strani) veja A . . . 2O»/o veja B . . . 50 0/0 veja C . . . 40% Gibaaje in nova razmerja v rftiporedu kapitalov so pripeljali do zakonitega od-niika tržnih cen ixl vrediiosti v razmerju do posameznih blagovnlh množdn, ia to: v veji A porast ua primer ua 150. v veji B ostane več ali manj 130, v veji C padec na primer na 130. Ce se blagovua nmožina vsake izmed teh proizvodniik vej proda dejansko po cenah, ki so prLbliž.110 ali popolnoma ena-ke 130 — tedaj je vsak kapital velikosti 100 povečal vrednost za 50. Vsak stotak kapitala je realiiziral svoj sjnoter po pro-fitui meri..., ki znaša 50 %... po enaki pro-fitni uieri. Kljub temu, da je vsak kapi-tal težil po najvišji profjtni meri, se na koncu vseh gibanj kapitalov in razpore-ditev na razna proizvodua podroeja rea-lizira razmerje enakopravnosti V profit-nih merah, enakopravimsti v razdelitvi profita ... Vsuk — ki mu kapital iunkcio-nira v povprečnih pogojih — prisvoji na enako velikost kapitela enako velikost profita... uoodvisno od vrste proizvod-nje, s katoro so ukvarja. Splošna profitna mera, ki se oblikuje s korigiranjem individualnih profitnih mer z mehanizmom pretakanja kapitala med raziiimi proizvodninii vejanii, uresničuje to euakost med kapitali. To je enakost v razdelitvi brezplačno prilaščenega si tu-jega presežnega dela, tuje presežne vrednosti. Pritner, ki smo se ga poslužili, da pri-kažeino videz te kapitalistične enakosti, je zelo poenostavljtui. To lah.ko povzroči nes.poiazu.iu. Vsak kapital je iutmreč zua-Sal 100. S prodajo blagovue količirie, kt jo je proizvedel, je dobil 130. 30 je pre-sežek nad vloženim kapitalom, torej pro-fit. Ce postaviino ta profit (30) v Vaz-merje do vloženega kapitala (100). dobi-mo profitno inero. V tem primeru 30 °/o. Profitna mera naui kaže uierilo, stopiijo, po kateri se je povečala vrednost vsa-kega kosa kajpitala 100. Računa pa se okohiost zaratli stvarnosti, v kateri na-stopa razlika med velikostjo vloženega in na celolni vloženi kapitaj. To je važna dejansko potrošenega kapitala med pro-izvodujo. Ves vloženi kapital, to je tisti del, ki ima obliko strojev, poslopij, se ne porabi niecl entm tokom proizvodnje. Ta del se porabi jki večletnem toku, aiuor-tizira se v vrsti let, dokler se končno ne. porabi v stari obliki. Sedaj je vprašanje: kaJto je treba ra-eunati profitno mero? Ali tako, da bomo v nekeui razdobju prisvojeni profit pri-merjali, izmerili v razmerju do porab-ljenega kapitala? Ali,pa bomo ta isti pro-fit merili po vloženem kapitalu? Profitno mero izračunam« z uierjenjem profita v razmerju do vsega vloženega kapitala. Torej ue sanio v raznierju s potrošenim delom tega kapitala v nekem razdobju. Te bistvene okolnosti ne smemo i>ozabiti, kadar koli proučujenio kaipital. Samo zato, da bi se izognili komplicirajiju pri-meia, smo vzeli najbolj preprosto raz-nierje, po katerein se potroši ves vloženi JcapHal naenkrat. Zato nam je 100 zastop- nik tako vloženega kakor potrošeuega kapitala. No, ko profit 30 meriruo s ka-pitalom 100 iu dobinio profitno mero 50*/o — tedaj nam tu 100 velja le kot vloženi kapital. Zato bi bilo bolj točno, če bi bil naš primer takle: Vloženi kapital = 100, porabljeni kapital: — amortizacija (zgradb, strojev) . 5 — surovine, gorivo . "......35 — mežde...........20 lastna cena blaga .'.......60 prodajna cena.....'.....90 profit.............30 Profitna mera: Ne... 30 :60 oziroma ne profit proti lastai ceni blaga, teraveč ... 50 : 100 ..., t*>rej profit proti vloženemu kapitalu. Ker izraža mera odstotno razmerje, morarao račuasko re/.ultat te mere 30 : 100 pomno-žiti s 100. Rezultat je tedaj 5O«/o. Po tem pojasnilu, naj opišemo, kako iz-računamo sploišno profitno mero. Poglej-mo znova naš primer: » veja A 80 + 20 + 20 = 120 2Ou/o veja B 70 + 30 + 50=130 50 •/• veja C 60 + 40+40=140. 40%>. Splošna profitna mei-a mora biti nekje med uajuižjo in uajvišjo profitno tnero, toiej med 2O°/o in 40°/o. Kakšua bi naj bila njeua višlna, da bi se uresničila ena-kost kapttala kot kapitala? Pojdimo po tej poti. Naj vsi ti kapitali veljajo kot deli enega in istega, večjega kapitala. V tem primeru ziiaša ta kapital 300. Vložen po svojih delih v razne gospodarske ve-je ... ali oddelke crie tovarue ... donaia različne množinc presežne vrednosti. Vsak del poveča vrednost po posebni lueri. Zakaj pa naj b« kapitalist, ki si ga mislimo, lastniik tega kapitala, tako raču-nal? To ne da nobenega rezultata. Bistve-no je to. Dal je kot predujem kapital 300. S prodajo raznih blagovuih množiii v ce-Mi po vrednosti — je dobil 590. 90 pred-stavlja profit. Mera, ki ustreza temu pro-fitu na kapital 500... je 30"/o. To niu pove navaden račun: 90 deljeno s 500 in pomnožeao s 100 da 30"/o. Kakor b» knjigovodstvo tega kapitala prišlo do takega računa, ki je zanj edino odločilen, tako se stihijsko dogaja za ves druž-beni kapital'. Na eni strani je torej muožina vsega družbenega kapitala, ki se ukvarja s proizvodnjo. Na drugi strani množina vse presežne vrednosti. Splošna lirofitna niora izvira iz teli velikosti. Ra-čuusko torej pridemo do nje, če vso pro-izvedeno presežno vrednost — profit — clelimo z vsem kapitaloin v proi7.vodnji in I>omnožimo s 100. Po tej poti ugotovimo, da je v našera prtmefu splošna obrestna mera 30 %>. c)Cinitelji splošne profitae m er e Splošiio profitno mero odrejata dva go-spodarska činitelja. Prvi je organska se-stava kapitala v industrijskih vejah. Drugi pa je... razdelitev kapitala na razne industrijske veje samo po njegovi množtni. (Nadaljevanje sledi.)