DOMOVINA
AMERICAN IN SPJRiT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 32
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 8TH, 1932
LETO XXXIV-VOL. XXXIV
Načrt programa prireditve za naše brezposelne
Al Smith svari pred veliko brezposelnostjo spomladi. Zahteva podporo
New York, 6. februarja. Zadnji dogodki so pokazali, da se Nahaja dežela v obupnem stanju glede brezposelnosti. Vzroki. da spomladi ne bo bolje, so •sledeči: 1. Pri javnih in privatnih posredovalnicah za delo so Pnglaša čimdalje več brezposelnih, kar znači, da postaja število sirotnih vedno večje. 2. Države in mesta odpuščajo čimdalje več javnih uslužbencev, ker primanjkuje državnim in testnim blagajnam denar in je treba čimdalje več dohodkov za Podporo sirotnih. 3. Mestne in državne oblasti z največjo teža-Vo dobivajo posojila na kratke cbroke. 4. Lokalne oblasti ved-)i0 bolj omejujejo nove naprave, zopet povzroča, da radi napačne ekonomije zastajajo dela ln se množi število brezposelnih. Kot se je Al Smith že ponovno Rjavil, ne bo nova vladna finan-(:'ta korporacija mogla preskrbeti dela brezposelnim. Edina Pomoč je v izdaji zveznih bon-dov v dovolj veliki svoti, da se zaČne z javnimi deli, pri katerih bi več milijonov delavcev dobilo delo.
Po dveh mesecih marljivega in skrbnega dela, dogovorov, dopisovanja in priprav, sta nam končno oba režiserja ogromne umetniške predstave, katero priredi "Ameriška Domovina" s sodelovanjem vseh naših najboljših domačih talentov v prid brezposelnim Slovencem, Messrs Math in John J. Grdina, podarila obris obširnega programa, kot se bo izvajal v nedeljo, 21. februarja v Slovenskem Narodnem Domu.
Slovenskim Clevelandčanom je dobro znano, da imamo talente v naselbini, ki niso prinesli samo časti in ponosa nam samim I v Clevelandu, pač pa tudi ameriškemu narodu, ne samo tu doma, pač pa po širni Ameriki. Od časa do časa so ti naši slovenski talenti posamezno nastopali ob svojih prireditvah. Sedaj pa združite te slovenske umetnike in umetnice in mislite si, da nastopijo skupaj v eni sami ogromni prireditvi, in potem lahko dobite vsaj m ii j h cn vpogled, kako ob-
Zedirtjene države želijo zaustaviti napredovanje Japoncev v šangaju
Washington, 6. februarja. Državni tajnik Stimson se silno trudi, da zbere okoli sebe vse ; večje države sveta, da naredijo [konec nepotrebnemu prelivanju krvi na Kitajskem. Stimson, [oziroma ameriška vlada, je prepričana, da zasleduje Japonska v šangaju isto taktiko, katero jej | zasledovala pri vpadu v Mand- i jžurijo. Zato bo skušala Amerika z združenimi silami ustaviti napredovanje Japoncev, dokler ne pride do večje katastrofe. Zedinjene države so prišle do tega koraka, ker Je Japonska zavrgla v praktičnem smislu vse ameriške mirovne ponudbe in izjavila, da Japonska ne bo dopustila, da bi se še katera druga sila vmešala v .Japonsko-kitaj-ske zadeve glede Mandžurije. Da Japonska ne namerava odnehati, kaže dejstvo, da je poslala celo divizijo vojašstva v Šan-gaj. Da Japonska nima čistih namenov je izvideti tudi iz dejstva, da dočim je z Zedinjenimi državami govorila o miru, je na-tihem mobilizirala in pošiljala jnadaljno vojaštvo na Kitajsko.
Ples jutri večer
sežna bo ta predstava. Kar premore slovenski Cleveland, metropola slovenskih naselbin, priznanih slovenskih umetniških moči, vse bo sodelovalo na tej prireditvi — brezplačno, za naše slovenske potrebne družine.
Predno bomo skušali podati vsaj primeroma dostojno sliko te ogromne prireditve, naj omeni- j mo nekaj glede vstopnic. Odbor, ki vodi prireditev, je sklenil določiti kot n a j manjšo mogočo
Slov. Narodnem Domu v pred-prodaji. Kdor prej pride, prej melje. Naj povemo, da je še dosti dobrih sedežev za oddati, toda potrudite se takoj, dokler lahko še kaj izberete. Mi želimo, da ta predstava prinese en tisoč dolarjev za slovenske brezposelne, in z vašo pomočjo se bo to zgodilo.
Sedaj pa k prireditvi sami. Računa se, da bo prireditev trajala tri ure in pol. Začetek bo točno ob 7:30, kar naj si vsakdo dobro zapomni. Prireditev mora biti končana ob 11. uri. Torej začetek je točno ob 7:30 in se ne bo čakalo. Ves program je razdeljen v dva dela. Ravnatelj in režišer prvega dela, kateremu naslov je: "Kulturni spomini slovenskega Clevelanda," je Mr. Math Grdina. Spominjate se mnogih krasnih iger, ki so se vprizarjale na slovenskem odru v Clevelandu, še, izza onih dni, ko je bila slovenska dramatika še v povojih v Clevelandu, ko so priprosti, toda navdušeni di-letanti, ki so delali pozno v noč, po mrzlih odrih in nezakurjeni dvorani, pa vse do danes, ko imamo krasen dramski oder v S. N. Domu.
Mr. Math Grdina bo podal zanimiv posnetek iz prizorov onih iger, ki so tekom zadnjih let najbolj ugajale. Videli .boste prizore, katerih ste se najbolj veselili in radi katerih bi radi videli igro zopet in zopet na odru. Mr. Math Grdina'se je sam udejstvo-
polovice. Smeha in solz je na koše, vse hkrati, vsega polno.
Prizor za prizorom boste videli na odru, krasno petje bo odmevalo, kot je nekdaj na slovenskem odru. Ali se spomnite krasnih pesmic. Vse to se bo ponovilo v nedeljo 21. februarja.
In kdo se ne spominja prekra-
Zdravniki imajo ogromne zaslužke z zdravniškimi recepti za žganje
10,000 nadaljnih Japoncev izkrcanih v Šangaju. Kitajci trdovratno držijo
šangaj, 7. februarja. Japonski marini so vdrli danes v poslopje katoliške bolnišnice v tem mestu in vse premetali. Sestre so protestirale, toda japonski poveljnik je izjavil, da se skrivajo kitajski strelci v bolnici. Medtem pa Kitajci dobivajo pomoč in novo vojaštvo kot tudi Japonci. 500 japonskih marinov se je izkrcalo danes zjutraj iz dveh torpedovk, in za njimi stoji 10,-
000	nadaljnih japonskih vojakov, v naglici pripeljanih iz Tokia. Kitajski župan mesta šangaj je poslal protest velesilam, ker rabijo Japonci mednarodno ozemlje za svoje operacije. Poslaniki so odgovorili, da tega ne morejo preprečiti. Japonska vlada je sinoči izjavila, da nima nobenih skrivnih namenov v šan-jgaju, da želi tam le zatreti ki-jtajski teror in garantirati mir
1	vsem narodnostim. Kakor hitro | sprevidi japonski poveljnik, da S so Kitajci potihnili, še umakne ! japonska armada. Iz Washing-itena se poroča, da je ameriško j vojno brodovje na Pacifiku dobilo povelje ostati skupaj. Smatra se, da bo Amerika poslala nadaljnje vojne ladije v kitajske vede.
Demokratska organizacija 23. varde, kateri načeljuje Mr. Fr. »> Lausche, priredi v torek ve-Cei\ 9. februarja, v prostorih davnega stana na 6225 St. Clair Ave. velik ples in domačo Nabavo. Vsi dohodki te prireditve gredo v demokratski sklad |a kampanjo kandidata Ray T. ^lillerja. Vsakdo je dobrodošel, vsakdo bo postrežen. Prodori so dovolj veliki za več sto Plesnih parov. Izvrstna godba bo na razpolago in okrepčila. Vstopnina je samo 50 centov. Kdor hoče pripomoči k Miller-•ievi kampanji, naj se udeleži.
Maškeradna veselica
Največjo maškeradno veselico v sezoni priredi Klub društev S. N. Doma jutri, na pustni torek, 9. februarja, v obeh dvoranah S. N. Doma. Občinstvo je prav vljudno vabljeno k tej Prireditvi. Odbor je preskrbel nekaj najboljšega, jedila, kot tudi pijače, vse bo prvovrstno. Za maske je pa določenih šest krasnih dobitkov. V zgornji dvorani bo igral poznani B. Te-kauc s svojim orkestrom, v spodnji dvorani pa nihče drugi kot priljubljeni Hojer trio. Na ta večer se lahko zabavajo tudi oni, ki sicer ne plešejo. Prijetno je zabavati se z maskami. Odboi se prav toplo priporoča za obilen poset.
Smith bo kandidat
New York, 7. februarja. Alfred E. Smith, bivši governer država New York, je danes podal sledečo izjavo javnosti: "Toliko pozivov je prišlo na mejne od prijateljev po vseh Zedi-njenih državah, ki so delali za mene in verjeli meni, da se izjavim glede stališča v današnjem položaju, da čutim, da sem dolžan, da pojasnim mojim prijateljem in milijonom mož in žen, ki so lojalno stali z menoj leta 1928, svoje stališče. Ako demokratska narodna konvencija po skrbnem premišljevanju sklene, da je njena želja, | da jaz vodim stranko, tedaj sto-|pim v boj. Toda pred konvencijo ne bom vodil nobene kampanje, da si priborim podporo delegatov. S korakom, ki ga je demokratska narodna konvencija naredila v letu 1928, sem jaz bil vodja demokratske stranke. Z globokim čutom odgovornosti ne bom niti podpiral ali nasprotoval kakemu drugemu kandidatu pred konvencijo.—Alfred E. Smith."
"Balkanski planinaši"
Tako je predstavil radio ozna-njevalec včeraj znani tambura-ški zbor iz New Yorka in pevca Blaževiča in Ribiča, ki vsako nedeljo s slovenskimi in hrvatskimi pesmicami razveseljujejo ju-goslovansko javnost v Ameriki potom radia. V Clevelandu jih j dobimo na radio postaji WGAR od 12:45 popoldne v nedeljo, kdor pa poišče KDKA radio po-[ stajo v Pittsburghu, jih lahko j dobi že ob 12:30 popoldne. Vče-I raj sta Ribič in Blaževič krasno ! zapela "Pojmo na štajersko" in I "Jurij Benko, vzemi Lenko!" | Duet je bil izvrsten. To petje S se čuje po vsej Ameriki.
splošno vstopnino — 50 centov. In to še velja! Toda stotero ljudi je, ki hočejo imeti rezerviran sedež, ki hočejo biti zagotovljeni, da bodo sedeli tekom predstave. Za te so se tiskale vstopnice, ki garantirajo rezerviran sedež. Te vstopnice so po $1.00, kar je v očigled plemenitega namena te ogromne prireditve, silno nizka cena. Kajti pomnite, da niti en sam cent dohodkov te prireditve ne bo šel za stroške. Kar je oglaševanja, tiskovin, dvorane, pokrije "Ameriška Domovina," kar imajq pa naši umetniki stroškov, pokrijejo sami. Mi vemo, da je stotine in stotine rojakov v naselbini, pa tudi izven naselbine, ki z največjim veseljem dajo $1.00 za garantiran rezerviran sedež. Ako bo pa na dan prireditve še kaj sedežev preostajalo, bodo šli po 50c, kot tudi stojišča.
Vstopnice se dobijo s slaščičarni Mrs. Mary Kushlan, v
sne igre "Materin blagoslov," ki je napolnila trikrat v dveh letih obširno dvorano S. N. Doma. Se spominjate prizora, ko mati blagoslavlja hčerko pred odhodom v tujino? Mater je igrala Ivanka Mervarjeva, hčerko Marijo Josephine Lauschetova, njeno prijateljico Chonchon pa Anica Jak-šičeva, dočim je bil vaški pastir naš najboljši komik Gustelj Gro-boljšek. Vsi ti značaji bodo zopet nastopili, poklicali vam v spomin z besedo in-pesmico one davne čase! "Oj večer je že" in slične pesmice pridejo na vrsto!
Kaj pa Lumpacij Vugabund? Oni trije pomočniki, postopači in šaljivi poredneži: Lim, Klop-čič in Kneftra? Frank Drašler, Martin Rakar in Gustelj Gro-boljšek vam bodo pokazali nekaj prizorov iz te čarobne burke, tako da smeha ne bo konca ne kraja, ko se boste smejali pretkanim trem kundetem na odru.
Vsi prizori iz omenjenih iger se bodo hitro vrstili eden za drugim, in bo trajal ves prvi dgl
val zadnjih 30 let na slovenskem odru, na katerem je priznana avtoriteta, in kot tak dobro ve, kaj so "kulturni spomini slovenskega Clevelanda."
Videli boste na primer prizor iz lepe narodne igre "Svetinova hči," ki je bila igrana pred mnogo, mnogo leti, ko je n. pr. An-tonette Grdina-Kalisheva prvič nastopila na odru, skupno s svojim bratom Math Grdina.
Videli boste tudi prizor iz prekrasne narodne igre "Legijonar-ji," ki je predigra "Rokovnja-čev." Nad 60 oseb je nastopilo v tej igri, med njimi Turek, dr. Mally, Tomažič — to ti je bil igralec! — Drašler, Verbič, potem pa dekleta, Kalisheva, Jak-šičeva, Lauschetova in cela vrsta drugih. In kdo bi pozabil pristnega originala — sam Ve-rovšek bi ga bil vesel — našega Primoža Kogoja v ulogi Ježa Boštjana, in pa Ančko Jakšiče-vo v ulogi Barbe, njegove boljše
programa zaporedne, ne da bi vas motile kake dolge pavze s spremembami na odru, ali kaj enakega. Vse bo šlo točno kot ura, da bodo vaše oči gledale in zrle neprestano na čarobne spremembe pred vami, vmes med blagoglasno godbo, žgolečim petjem, tragedijo in komedijo na odru. Oder bo za to priliko posebej prirejen, dekoriran, kot ni bil še nikdar prej.
Ali se spomnite časov, ko so nas obiskovali naši slovenski umetniki iz Ljubljane, gospa Lcvšetova, gg. Svetozar Bano-vec in Anton šubelj, se spomnite briljantne naše domače pevke Mici Grdinove, ko je imela svoj prvi nastop in naredila tako globok vtis na poslušalce s svojim j srebrno čistim glasom, s katerim je prepevala z lahkoto najtežje operne točke ? Vse to vam bo po-novno poklicano v spomin, kot; bogat resume našega kulturne-; ga delovanja. Vse to, kar smo sedaj opisali, je samo mal del vsega, kar boste še videli pri isti prireditvi. Jutri sporočimo zopet kaj.
Slovenski večer
V torek večer, 9. februarja, bo slovenski večer v Collin-v/ood višji šoli. Take prireditve se uprizarjajo vsak teden v j korist in zabavo brezposelnih, ki sicer ne morejo da razvedrila. Šolska uprava Collin-višje šole prepusti svoj krasni avditorij brezplačno ljudem. Tudi vsi talenti, ki nastopijo, delujejo brezplačno. Program bo bogat, in Slovenci želijo pokazati, kaj znajo. Frank" lic bo oznanjevalec programa, nastopijo pa sledeči: Strugglerš Harmony Aces, godba; "Tum-|blers," deklice od Sokola; Jo-jsephine Lausche-Welf in Mary lUdovich pod vodstvom dr. W.
Miller med nami
Mati vrgla otroka v peč
Varujte se čekov
Zopet nas je nekaj trgovcev^ obvestilo, da hodijo okoli slepar- j Ji z ničvrednimi čeki. V kredit; fcašim trgovcem moramo pri- j znati, da so se izučili in so skrajno previdni pri menjavi Čekov od strani ljudi, katerih Prav dobro ne poznajo. Najbolje .le vzeti ček, povedati naj lopov Počaka, pokličite hitro policijo in spravite tako sleparja za zi-dovje. Pri tem pa: ne menjajte čekov nikomur, katerega dobro osebno ne poznate! Romunci za Millerja Ameriški državljani romunskega rodu so ustanovili svoj demokratični klub. Doslej so bili Romunci večinoma republikanci- V sedanji kampanji so Romunci živahno na delu za izvolitev Ray T. Millerja županom.
Pokojni černe
Pokojni Anton Cerne je bil član društva Warrensvillle, št. 31 SDZ. V Clevelandu zapušča enega brata, v starem kraju pa mater.
Pogreb Angele Boich
Danes se vrši pogreb Angele Boich, vdove, stare 55 let. Svo-ječasno se je pisala Dejanovic, rodom Hrvatica. Stanovala je na 1377 E. $3rd St.
V nedeljo večer si je vzel demokratski kandidat za župana, Ray T. Miller, nekoliko časa, da je obiskal plesno prireditev slovenskih demokratov v Grdinovi dvorani. Miller je bil prisrčno sprejet od navzočih. Prireditveni odbor je Miller ju poklonil krasni cvetlični ključ od City Hallla, in Miller se je resno izjavil, da je ta dar simbol ključa, s katerim bo odprl mestno hišo, 17. februarja in pognal čredo izkoriščevalcev od mestne blagajne ter vrnil vlado narodu.
Delo kaznencev
Iz Columbusa se poroča, da se je tam domenilo 30 kaznencev v oddelku za obleke, da bodo vse obleke, ki jih zgotovijo, darovali sirotnim šolskim otrokom, ki bi sicer morali ostati doma radi pomanjkanja obleke. Pričakuje se, da bodo naredili kakih 6000 oblek.
Akron, Ohio, 7. februarja. Mrs. Ana Benko (Slovenka?), 43 let stara, mati devetih otrok, je danes vrgla svojega dva dni starega otroka v furnez v kleti svoje hiše na 1119 Marysville Ave. Po tem je pa mirno začela ribati po kleti, dokler ni otroka najdel pol ure pozneje njen 22 letni sn. George Benko, oče, in sn John sta se vrnila od dela. Oba sta šla v materino sobo, da vidita novorojenca. Ker nista dobila niti otroka niti matere, sta začela iskati po hiši. Dobila sta mater v kleti. Na stavljena vprašanja ni odgovarjala. Sin John je slučajno odprl vrata fur-neza, kjer je dobil sežgano truplo novorojenca. Pozneje se je oglasil družinski zdravnik, ki je prišel pogledat mater. Zdravnik je poklical policijo, ki je dobila očeta Benkota, ko je tiosil sežganega otroka v naročju po sobi. Mrs. Benko je najbfž zblaznela.
Novi naročniki
Pretekle dni se je zopet lepo število rojakov naročilo na dnevnik "Ameriška Domovin a." Imena so sledeča: Edward Ar-ko, Kanada, Matevž Novak, Kanada, G. T. Malnar, Rennick, W. Va., Frank Ponikvar, War-
J. Lausche. Sestri Podpadec, umetni ples. Zbor društva Jadran, iSokoli vršijo ples (tap danče), George Cook igra banjo, Jurkovich sestri pojeti, Leona Hart, ples in Sokolski dečki. Začetek ob pol osmih zvečer. Pridite zgodaj, da dobite sedež. V avditoriju je prostora za 2,000 oseb. Ako | pridete pozno, ne boste mogli noter. Vstopnina je prosta. Krasen vžitek boste imeli.—Josip Žele.
ren, Ohio, Jakob Novak, Bar-berton, Ohio. John žnidaršič. Frank Kuclar, John Mencin, Fr. Istenič, John Cergol, Jos. Jenko, j Jos. Blatnik, Frank Fritz, Fannie česen in Louis Arko, vsi v Clevelandu, skupaj 15 novih naročnikov, katerim vsem prav iskrena zahvala. Priporočamo se še ostalim rojakom!
Radodarni Kitajci Preteklo soboto so Kitajci v Clevelandu praznovali svoje novo leto. Namesto običajnih gostij so zbrali $1500, kar so poslali za ranjene kitajske vojake. Brožič umrl V nedeljo je preminul John Brožič, 6601 St. Clair Ave. Podrobneje poročamo jutri.
Velik zapravljivec
Od novembra meseca lanske ga leta do danes ni bilo še nobene prireditve v novem Cleveland-skem stadionu, in ne bo nobene do maja meseca, toda kljub temu Maurice Maschke drži Geo. Benderja kot upravitelja stadiona za letno plačo $7,500. Ben-I tier pride vsak dan za uro ali dve v urad, pokadi par cigar in zopet odide po političnih potih. In za to dobiva skoro $1000.00 vsak mesec! To je ena izmed tisočerih republikanskih krivic, katere bo Miller nemudoma odpravil.
Kdo ve zanj?
Ana Kos, iz vasi Zverče, št. 16, P. žužemberk, je pisala prav lepo pismo na Mr. Anton Grdina, da ji rojaki v Ameriki pomagajo najti njenega sina Martina Kos, ki se že dalj časa nahaja tu, toda doma ne vedo | za njega naslov. Rojaki, ki so iz onega kraja doma, in ki jim j je kaj znanega o Martinu Kosu, j so prošeni, da pišejo na gorej dani naslov, ali pa naj sporoče Mr. Anton Grdini.
Brown ne bo nadziral
Državni tajnik Clarence Brown se je izjavil, da ne bo prišel v Cleveland 16. februarja in nadziral volitve. Glede spora ali naj bo pripuščeno strankam imeti svoje priče v volivnih lokalih, se je izjavil, da prepušča to stvar volivnemu odboru, katerega dolžnost je skrbeti, da so volitve poštene.
Opravljena kazen
V	mestu se je začela agitacija, da se odpravi kazen v denarju, katero mora plačati oni, ki je prepozno plačal davke. Znižati nameravajo tudi zapadle obresti od 8 na 6 odstotkov. To bi bilo v veljavi 90 dni, in kdor v tem času ne bi plačal, bi moral seveda pozneje plačati polno kazen in visoke obresti.
V bolnico
Miss Rose Oštir, 1158 E. 61st St., se je podala v Warrensville bolnico. Prijateljice so proše-ne, da jo obiščejo.
Požar v Sandusky
V	soboto večer je začela goreti največja ribama v Sandusky, poslopje Lay Bros. Ogenj je povzročil no $150,000 škode.
Množica na razstavi
Avtomobilsko razstavo v Clevelandu je pretekli teden obiskalo 119,500 ljudi.
* Banditi v Bostonu so odnesli $9000.00, namenjenih xa plačilo delavcem.
1 V Chicagi je umrl Robert Bell, bivši zamorski suženj, star 115 let.
Vreme
Zamorci so včeraj delili po naselbini Morganovo "Pamet." Deset tisoč slovenskih volivcev bo pa 16. februarja delilo Miller j evo pamet.

Washington, 6. februarja. — Pred senatnim odsekom za pro- s bibicijo sta danes govorila dva s zdravnika, katerih eden je tr- r dil, da 90 procentov zdravniških s receptov za žganje gre v butle-i \ garske svrhe, dočim je drugi ;i zdravnik temu odločno opore- J t kal. Dr. Arthur Bevan, načel-; i nik ranocelinskega oddelka naje Rush kolegiju v Chicagi, in bi v-1 i j 'tj predsednik American Medical, t Association, je podal prvo izja- * vo, dočim se je izjavil proti do- 1 jvoljenju pive, ki bi imelo 'štiri 1 procente alkohola. Njemu je i i oporekal dr. William Lorenz, di- 1 j rektor psihiatričnega zavoda v < Wisconsinu. Dr. Bevan se je iz- s S javil: Veliko število zdravnikov i j se nikakor ni moglo odtegniti < [skušnjavi prodajati zdravniške ' recepte za žganje. Nekateri so |! j predali polno kvoto 400 pintov i na leto. Od tega lahko zasluži i | zdravnik $1200 na leto. Izmed 160,1000 zdravnikov, ki se nahajajo v Zedinjenih državah, jih , nekako polovica zasluži nekako! $2500 na leto. In med temi je na'stala skušnjava, da dobijo še SI 200 posebnega zaslužka za izdajo receptov za žganje. Dr. Lorenz pa, ki uživa jako velik ugled v zdravniškem svetu, se. je izjavil, da gorenja izjava v ; resnična. Izjavil se je tudi, da; še v svojem življenju ni dobil | bolnika, ki bi zbolel radi zmer-jnega uživanja pive, nasprotno, J pozna stotine starih in dobro ohranjenih ljudi, ki dnevno red-; no uživajo pivo.
e
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 8TH, 1932
<<
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879.
No. 32, Mon., Feb. 8th, 1932
KAKO JE S SVOBODO HRVATSKE
Eden ali drugi se bo še spominjal imena bivšega avstrijskega generala, Hrvata Sarkotiča, ki je bil tekom svetovne vojne avstrijski poveljnik v Bosni. Danes živi ta junak na Dunaju, kjer dobiva pokojnino od avstrijske vlade. Tega pokornega sluge nekdajnih kajzerjev in cesarjev so se oprijeli nekateri Hrvati, katerega slikajo kot "velikega Hrvata, rodoljuba in borca za svobodo Hrvatske.
Avstrijski general in svoboda Hrvatske!
Glede tega bivšega avstrijskega generala, ki "deluje za svobodo Hrvatske" piše te dni poznani hrvatski dnevnik "Svijet," ki izhaja v New Yorku, sledeče: /
"General Sarko^ic je te dni sprejel v avdijenci dunajskega dopisnika rim'skega dnevnika "Tevere," Alessandra Montija, in razgovor, Montija z generalom Sarkotičem objavlja poleg rimskega "Tevere" še najmanj deset drugih vplivnih fašističnih časopisov. Monti nazivlje Sarkotiča "najbolj uspešnega voditelja hrvatskega separatizma," on je "najbolj energični glavar hrvatske akcijske skupine." Radi efekta povdarja Monti, da imenujejo Jugoslovani Sarkotiča "črno živino" — bestia nera! Že več let biva Sarkotič na Dunaju, in okoli njega se zbira vsa hrvatska separatistična akcija«
"Sarkotič je sprejel Montija zelo prisrčno, da se raz-govarja z njim o "hrvatskem vprašanju," ki je za po-vojno Evropo "nevralgična točka," in ki iz več vzrokov zlasti zanima Italijane in fašiste. Sarkotič je naredil na Montija ko-losalen učinek, in celo njegova sprejemna soba ima simbo- : ličen karakter: vsa je napolnjena z vojnimi trofejami in. s portreti cele habsburške rodbine. General Sarkotič, katere-!; ga Monti naziva "il bano della Croazia," je mnogo povedal tekom razgovora, toda mi prinašamo na tem mestu samo;, najbolj važne točke.
"Hrvatski patrioti morajo biti predvsem hvaležni Ita-I lijanom, ki razumevajo in podpirajo njih aspiracije! Dasi so Hrvati v preteklosti morali se, kot podaniki Avstro-Ogr-( ske boriti proti Italiji, in dasi so nekateri Hrvati zaslepljeni s panslavistično idejo pozabili, da so interesi Hrvatov; vezani na Italijo, pa general Sarkotič danes lahko garanti-a, da.so vsi Hrvati danes popolnoma spremenili svoje mi-j
Clevelanda. Sibirija je onkraj Chagrin Falls, kjer je zmrznila šobrova liza, Afrika je pa blizu Surtzove farme, tam, kjer je Surtzov Filče lovil žive zajce in jih nosil na svojo farmo, da ni slavni zajčji rod proč prišel.
Kaj pa farovška dolina v Hinckley, O? Vprašajte Klau-sovega Janeza, kaj je bil za en direndaj, ko je nepričakovano prišel domov protestantovski pastor.
"štajn kora," onkraj Raven-ne, je pravi paradiž za zajce in za jagre. Tam je Sob rov Fran-celj štirikrat streljal na sedečega zajčka, potem pa živega z roko pobral. Ko ga je doma iz kože suval, pa je Francelj videl, da zajček ni imel nobenega svinčenega zrna pod kožo. To je bilo takrat, ko France še ni dobil lovski krst. Krsta pa ni nihče dobil, dokler ni streljal na zajčka, ki je drvel mimo lovca 80 milj na uro.
Jaz sem bil vedno za zapisnikarja in sem moral vedno zapisati; koliko, kje, zakaj in kako je ta ali oni streljal zajce. Ako kdo izmed nas kak dan ni dobil nobenega zajca, je dobil v zapisnik klobaso, to se pravi ničlo. Kdor je imel koncem sezone najmanj takih klobas, je bil za eno stopnjo povišan in je imel večjo prednost. Ta prednost je obstojala v tem, da je do-tičnik lahko vzel svoj avtomobil na lov ii> vozil druge lovce, da je iskal dovoljenja za lov pri farmerjih in da je lahko dal večkrat za kako galonco ohajča-na. Tisti pa, ki je imel največ klobas, je moral paziti na pse in pa tak prostor je dobil pri lovu, kjer ni noben zajec mimo prišel.
šljenje glede Italijanov .... Hrvati in Italijani imajo danes iste cilje, morajo se boriti proti skupnemu sovražniku, kajti Hrvatom kot Italijanom preti skupna nevarnost. Za prijateljstvo Hrvatov z Italijani, pravi general Sarkotič, garantira danes en milijon hrvatskih emigrantov.
"Zanimivo je SarkotiČevo mnenje o reševanju "hrvatskega vprašanja." To vprašanje se da rešiti z delom in akcijo hrvatskih izseljencev, tocla general Sarkotič zaupa še mnogo več v — vojno ,katero bo izzvala Jugoslavija s svojo sosedo Italijo. V tistih dneh, pravi general Sarkotič, bodo hrvatski izseljenci stali kot en mož ob strani one sile, ki bo pritisnila na Jugoslavijo in zmaga bo prinesla svobodo vsem ! Hrvatom! Onega dne, pravi Sarkotič, bo prejel narod, ki bo! Hrvatom pomagal, prejel znake hrvatske hvaležnosti ... j
"In ko je laški dopisnikar izvabil starega generala na i tako! opolzki teren, tedaj stavi Monti vprašanje te hvaležno- j sti takoj v konkretno obliko rekoč: "In Jadransko vpraša-1 nje? Ali mislite, gospod general, da bi se v tem slučaju lah-; ko zadovoljile aspiracije Italijanov kljub dogovorom, ki so; danes v moči?"
smo pri Košičku [v Madisonu/ Ohio: Prijatelj, Sober in jaz. Oba sta imela že svoj delež, mene je pa čakala klobasa. Pa naleti šober na enega zmrzjenega zajčka in mi ga da: "Na, tukaj ga imaš, pa tiho bodi. Ustreli enkrat v zrak, da prevariš; Pri-jatla, pa boš rešen klobase. Veš jaz vedno rad pomagam prijatelju iz zadrege. Samo to glej, da ga ne podtakneš komu drugemu." Tako mi je modro govoril France.
Pri nas je namreč postaVa, da dobi vsak enak delež, pa ma-gari, če je vse eden postrelil. Torej odgovorim Francetu: "Nič se ne. boj, tega zajca ne bo dobil nikdo tukaj, ampak ga bom dal nekemu mojemu prijatelju, ki ne bo vedel, ali je zajec umrl od mraza ali od svinčenke." To rekši, privežem lep rdeč trak zajcu za vrat, da ga ne bi zamenjal, ko se bo plen delil.
Tisti dan smo bili dobili šest zajcev, torej za vsakega po dva. Tisti dan je imel France čast, da nas je vozil in je doma najprej mene doli vrgel, potem pa še Prijatla vlekel domov. Doma zmeče tista dva zajca za peč, pa stopi po en kvort ohajčana, da si malo dušo privežeta s Francetom. Naenkrat pa zadu-ha tam od peči, kjer sta ležala tista dva zajca, čuden vonj. Tone ima nos in pol in vam zadu-ha celo živega zajca na dve milji daleč, zato je tudi takoj vedel koliko je ura. Stopi za peč, vzame tistega zmrznjenega zajca in reče Šobru: "Francel, mene pa ne boš! Tale pa ni moj, takih jaz ne pobiram. Kar hitro mi prikoplji drugega zajca, ki bo pravdanski, tega pa ti lahko domov vzameš, če hočeš." France mu je kislega obraza prinesel drugega zajca in ko sva se potem prvič videla, mi je rekel, da moje življenje ni vredno pol krajcarja, če se kedaj srečava v hosti.
Šobru v tolažbo povem, da je meni enkrat Surtz dal cel bušel.j takih zajcev, da napravim večerjo za moje prijatelje. In sem jo napravil in sem tudi zgubil vse tiste moje prijatelje in še kmalu ob hišo bi bil.
Najbolj jo je pa pogruntal
Te klobase so delale nekate-! rim jako velike preglavice. Naj-I bol.) se jih je bal šobrov Fran-ice. Kadar je videl, da mu preiti klobasa, je vedno stikal za I mojim psom, ki je bil naučen, je prinesel ostreljenega zaj-ica meni. Kadar je torej Fran-:ce videl, da pes nese zajca, mu |ga je hitro vzel, potem pa enkrat ustrelil v zrak in trdil, da | je zajca on ustrelil.
Klausov Janez je bil pa drugače navihan. Kadar mu je pretila klobasa, je pazil, kedaj je ta ali oni na zajca streljal. V tistem hipu je sprožil tudi on in potem zahteval zajca ter dokazoval ustmeno in pismeno, da je zajca on ustrelil.
Vsak je moral vse svoje pre-greške koncu sezone povedati predsedniku, ki mu je dal odve-
"General Sarkotič je pri tem vprašanju malo postal, kot bi se zavedal važnosti tega vprašanja. Monti piše, da je odgovorit rezervirano in diplomatsko, vendar je govoril tako: "Ni problema, ki se ne bi mogel rešiti, ako sta obe stranki iskreno pripravljeni, da se sporazumiti. Jaz sem mišljenja, da bi morala Dalmacija, namesto da bi nas razdruževala, morala postati nekak most, ki bi nas spajal. Pravično in. naravno je, da vi Italijani sebi zasigurate strategijski položaj jadranskega morja in politično kontrolo na vseh obalah1 Vse to za nas ni ravno potrebno ....
"Naj vam še povem, da jaz globoko in iskreno obožu-
zo. Gorje pa onemu, kogar se je zasačilo na kaki nepravilnosti tekom sezone. Takoj je bil degradiran in je dobil mesto puške v roke lopato in kramp. Mislim, da sem imel jaz najmanj takih pregreškov, čeprav Šobrov France trdi drugače. Res me je Francelj nekoč rešil klobase, ampak takoj potem me je pa obdolžil, da sem zajčku "pan-gelček" zamenjal.
To je bilo pa takole. Lovili
John Paulich, ki je šel nekoč na 'lov k Tonetu Babiču v Madison, ž njim so bili: Tone Lučič, Lojze Mrhar in John Brus. Vzelo jih je tri dni, da so dobili enega uhača. Paulich ga je bil tako vesel, da ga je del v tako posodo, kakoršno ženske rabijo za premer v i r a n j e kumare, na-lil nanj jesiha in tako prinesel zajčka domov, tisti teden ali prihodnji.
Upam, da se v prihodnji lovski sezoni vsi zdravi snidemo. Predno bom šel pa na dolgouhce, bom šel v Pennsylvanijo po tistega medveda, ki potegne 480 funtov žive vage in ki je bil spravil Baraga v bežno stanje. Bom videl, z ti koliko se je medved zredil v1 tem času. Pozdrav vsem lovcem tukaj in drugod.
to dogajalo prejšnja leta. Meseca julija se je vršila tudi kooperativna šola na češki DTJ farmi. Zbralo se je tam več mladine iz raznih držav in mest, da proučujejo in da se spoznajo s smernicami zadružnega gibanja. Tudi mi smo poslali 5 učencev in sicer sinove in hčere naših delničarjev.
Na polletnem občnem zboru je bil sklep, da se ustanovi Mladinsko ligo, kar se je tudi storilo, ter je sedaj že preko 25 članov, ki se uče zadružništva. Preglavico nam pač dela depresija, ker ljudje ne plačujejo redno, kot so prej. Kolikor je meni znano, nismo samo mi prizadeti, pač pa vsi trgovci. Naša ustanova podpira svoje stare odjemalce, pa bodi delničar ali ne, ker je dolžnost Zadruge kot take, da isto dela. žal, da ima mo tudi precej takih delničarjev, ki še niso videli naše trgovine od zunaj, še manj pa od znotraj. Ako bi se pa ozirali na take mlačneže, bi morala Zadruga zapreti vrata že pred 18. leti. Zadruga im|a okrog 300 odjemalcev in od teh je 80% Slovencev. Vprašanje nastane: kje je še drugih 40,000 Slovencev, kojih dolžnost je, da se pri klopi j o svoji organizaciji, ter tako pomagajo streti sistem, ki nas ravno sedaj tlači.
John Grošelj, predsednik.
Poročilo tajnika
"Zopet je minilo leto in danes smo se zbrali, da usmerimo na ša pota in cilje za v bodoče, za nadaljni razvoj in napredek na šega podjetja. Kot tajnik pod sedanim poslovnim redom ni mam posebno važnega opravila zato tudi ne posebnega poročila. Najtežja naloga tajnika je pač kolekta. Vsled depresije so prizadeti vsi tovrstni trgovci. Razlika je le, da so bili prizadeti deležni tolerantnega postopanja od naše strani. Hvala gre v precejšnji meri tudi ženskemu odseku, ki nam je .šel v vseh slučajih na roko. " V direktoriju je vladala harmonija vseskozi in delalo se je povzdigo zadružne ideje. Hvala vsem, ki so mi šli na roke za časa moje bolezni v izvrševanju moje dolžnosti, posebno pa predsedniku in blagajniku. To je vse moje poročilo. Ako pa kdo želi še kakšnega pojasnila, sem pripravljen odgovarjati.
Frank Sušlaršič, tajnik.
Poročilo blagajnika Skupnih dohodkov, ki sem jih prejel v tem letu, je: $3,-383.03. To so dobitki od najemnine, raznih prireditev itd.
Kot je vsem znano, trguje pod-*
jetje v jesenski sezoni tudi z grozdjem in moštom, ter je bil preteklo leto čisti preostanek $791.70. Izdatki. (Tukaj se računa direktorske plače, reklama, in razna popravila na poslopju in trgovinah). Izdatki so bili $2,838.24. Prenos iz leta 1930 $575.02 in ako se odšteje stroške od dohodkov, nam preostaja na bančni vlogi $1,-319.81. Vsi drugi računi so v okrožnici, katero je vsak dobil.
Dosti je bilo potov glede zaostalih dolžnikov, toda uspeha je bilo zelo malo. Krive so pač razmere. Vršil sem svoj posel v zadovoljstvo odbora in v korist opdjetja.
Anton Bokal, blagajnik. Poročilo glavnega poslovodje "Cenjeni zadrugarji! Ime glavni poslovodja se jako lepo sliši. Toda v današnjih razmerah voditi trgovino, je pa vse nekaj drugega, posebno pa pri Zadrugi. Celo direktoriju je težko slediti, ker niso uposleni v trgovini. Priznati pa moram, da mi je šel odbor na roko, ter smo vse zadeve rešili sporazumno v korist podjetja. Hvala vam za sodelovanje!
"Nastane vprašanje: kako naj se vodi trgovino v bodoče? Vzdržati dobro kvaliteto blaga po nekoliko višjih cenah, ali pa dobiti slabše blago po nižji ceni, kot to delajo privatni trgovci ter verižne trgovine. Do danes smo imeli ugled, da se pri nas dobi prvovrstno blago. Pri-
V
Ce verjamete aP pa ne.
Ena nadloga za drugo me preganja in sem že kar čisto sca-gan. Ni dovolj, da me po svetu preganja nahod, ki mi je spil že skoro vso zalogo v omari, pa je prišla še druga nesreča nad-me. In da bom dobil kaj simpatije od llaših cenjenih čitia-teljic (moški tako ne poznajo usmiljenja), bom tukajle zapisal, kaj se mi je prigodilo v tistih urah od četrtka na petek, da me sedaj grize, da bi najraje kar klel, če bi ne bilo tako hudičevo greh.
Poslušajte! V. četrtek, ko sem mislil, da bom šel zvečer domov in se napokal regrata, ki mi ga je osebno nabrala Martinčičeva Julka, se je nenadoma zbudila želja po mojem derfarju trem mojim dragim prijateljem: doh-tarju, Jimu šepicu in Jerneju Knausu. Se reče, tisto pregrešno požel j en je po mojem novacu se jim je opletalo, ko smo se vse-dli k marjašu in sem vse tri prav po cigansko nabrisal, da me bodo nekaj časa pri miru pustili in moj denar tudi.
Do tukaj je bilo vse okej in sem bil grozno vesel dolgih obrazov mojih iskrenih prijateljev, ampak potem se je začelo opletati pa meni in me je usoda
znam, da so gotovi predmeti ne-, kaj dražji, kot v verižnih trgo-| vinah, toda je kvaliteta boljša. I Pred to depresijo si je vsak tr-i govec nabavil lahko večjo koli-j čino blaga ter si na ta način | prihranil gotovo vsoto. Toda sedaj je to nemogoče, ker so danes od dneva do dneva različne.
"Uslužbenci vrše svoje delo. po volji. Kot opazite v poroči- | lu, je promet v tem letu manjši, kot je bil preteklo leto. To pa iz razloga, ker vsak živi sorazmerno ceneje, kot pa pred depresijo. Pripomniti moram, da bo treba znižati stroške. In tukaj bomo prizadeti tudi uposlenci. Samo po sebi je umevno: kjer ni, se tudi vzeti ne more. Pla- j če krčijo povsod in prisiljeni smo, da se poslužimo remedij kapitalistov, dasi je to proti našim načelom. Krivda temu jej pač nezavednost delavske mase. \ želeč obilo uspeha podjetju, ter se obenem zahvalim vsem, ki so naklonjeni zadružnemu pokretu, "Louis Ižanc, gl. poslovodja."
(Dalje prihodnjič.)
zelo kaznovala za mojo škodoželjnost in lakomnost po denar-j ju. Ko smo nehali marjašat in ; sem se prisrčno zahvalil vsem trem za tistih par dolarčkov, se j podamo v mojo lizo: dohtar, Jim I šepic in jaz, da ju peljem domov, ker sta prišla na St. Clair z električno družbo radi slabega vremena in spolzke ceste, ki je bila v četrtek večer. Tisto .malo naklonjenost sem jima rad 'izkazal, saj sta mi dobro plačala. Predno smo se dobro vsedli> sta še vsak posebej izrazila svoje mnenje glede moje sreče pri marjašu, potem pa pritisnem na starter. Nič! Kaj se pravi— nič! Motor niti toliko da bi za-
ZAPISNIK OBČNEGA ZBORA S. D. ZADRUŽNE ZVEZE
ki se je vršila 24. januarja, 1932 v Slov. Delavskem Domu
—Umrl mož, ki se je udeležil bitke pri Visu. V Baški Vodi pri Makarski je umrl zadnji udeleženec bitke pri Visu Ante Cvitanovič, star 88 let. .V bitki je bil Ante na admiralski ladji "Princ Evgen," ki je sodelovala pri potopljenju italijanskih ladij "Affondatore," "Re I)'Ita-lia" in "Persano." Ante je rad pripovedoval, kako podlo so se ; obnašali Italijani po bitki. Kli-! cali so naše mornarje na pomoč, !ko so se potapljali v morju; ko i so jim prihiteli na pomoč, so jih napadli z noži. Ante se je s svojimi tovariši zaobljubil, da poroma j o na Trsat, če bodo premagali Italijane. To svojo obljubo so tudi izpolnili. Ante je do konca1 svojega življenja izvrševal sVojo obrt.
jem ženijalnega Mussolinija in njegovo delo. Jaz sem morda prvi med našimi izseljenci trdil napram panslavističninr utopijam,, koristi, ki jih imamo od italijanskega naroda. Mi; moramo v Rimu iskati luč (Mussolinija), ki nas bo navduševala in vodila. Vsak dan molim, da bom priča onega dne, ko j mi bodo dogodki dali pravico in ko v Mussoliniju pozdravim sodnika stare Evrope
"In to se prodaja," pristavlja hrvatski dnevnik "Svijet" našim zaslepljenim rojakom v zavoju, na katerem je zapisano: "za svobodo Hrvatske!"
Kakoršna armada, taki generali. . .
NEKAJ SPOMINOV IZ ZADNJE LOVSKE
SEZONE
Piše L. H., član Euclid llifle kluba
Predsednik Zadruge, Grošelj, otvori sejo točno ob dveh popol-| dne. Čita se imena direktorija; j navzoči so vsi. Zastopniki dru-štev so: Za društvo sv. Jožefa! KSKJ: F. Kovačič, za društvo! Mir št, 142 SNPJ: Jos. Koporc, za društvo Naprej št. 5 SNPJ: Jos. Siskovich, za društvo Car-niola Tent, 1288 TM: Jos. Skulc. Predsednik imenuje poverilni I odbor in sicer Koporca, Bra-:dacha in. Prudicha. Zadrugar Svetek sugestira, da se vodi sejo po Roberts Rules of Order, j
Hayny z 34 proti 19 glasom. Odbor zavzame svoja mesta. Sprejet predlog, da se čita samo zapisnik zadnjega občnega zbora. Zapisnik sprejet kot čitan. Sledi poročilo direktorija.
Prožilo predsednika Cenjeni zadrugarji! Kot dosedanji predsednik Zadruge, sem se udeležil vseh rednih kot izrednih sej ter drugih sestankov upravnega odbora. Izvrševal sem svojo dolžnost po svoji najboljši moči, v korist podjetja. Tudi ostali odbor je po možno-
]'<> krajši debati je osvojen predlog in sprejet.
Sledi nominacija za predsednika zborovanja. Nominacijo sprejela Gorjanc in Siskovich. Siskovich i zjv oljen predsednikom, Gorjanc podpredsednikom. Osvoji se sklep, da se plača za vodstvo zapisnika $2.50. j Nominacijo za zapisnikarja spre-ijela Hayny in Rabec. Izvoljen
sti vršil svojo dolžnost. Tu pa tam smo prišli včasih v debato, katero se je pa mirno poravnalo v korišt Zadruge. Priznati moram, da se je delovalo povsem nepristransko, ter se je vedno gledalo na korist podjetja, iz moje, kot tudi iz strkni vseli članov odbora. Uslužbenci so i vršili svoja dela sorazmerno po-Ivoljno; kritik ni bilo, kot se je
I —Najstarejši Banjalučan je umrl. Te dni je umrl v Banja Luki 116 letni Ilija čosjč. Njegovo dolgo življenje je bila sama nepretrgana vrsta trpljenja in udarcev Oženil se je dvakrat in imel skupno 12 otrok. Hčerke so mu zgodaj pomrle, si- j novi so pa vsi padli v svetovni vojni.
—V Ljubljani je umrla gospa J era Štrukelj Bila je obče priljubljena, posebno pa pri starih ! Poljančanih.
i —V Ljubljanski bolnišnici je
Kako se zajčka ubije, vam la-, hko pove John Mole. Saj veš, \ John, kako je bilo, ko smo lovi-1 U tam v Sibiriji in je šobrova j liza prišla domov brez koles in j radiatorja. Tam je John stre-j ljal ha nekega zajčka, jaz sem i mu pa mislil pomagat, ko John j
• 83
I zavpije: "Ta je že dober, že ple-i še!" John je skočil proti zajč-! ku, zajček je pa kar naprej ple-j sal in menda še zdaj pleše, j Ko govorim o Sibiriji, naj j omenim še Afriko. Pa morda iše ne veste za ta dva kraja, ki Ista komaj 25 milj oddaljena od |
Vesti iz domovine
zaspal v večnost Janez Tanko iz Hrovače pri Ribnici, po domače Vidmarjev. Pokojnik je bolehal na želodčnem raku, katere- j mu je v dobi 38 let podlegel. Zdravniki in bolniške sestre so j pravili, da se malokedaj dobi bolnik, ki bi tako mirno in vdano prenašal hude bolečine. Tu- j di doma ni pokazal, da je hudo bolan, dasi je vedel, to pa radi ; svojcev, da bi jim ne povzročal j preveč skrbi. Rajni" je bi! kot član Prosvetnega društva izbo-ren igralec na odru. Kako jt1 bil priljubljen med ljudmi, je pričal številni pogreb. Vidmar-1 jeva hiša bo težko prebolela ta udarec. Pred letom je pokojnik prevzel posestvo in se poročil.
—Begunje pri Cerknici. Nedavno se je ustanovil fantovski odsek prosv. društva, ki bo gojil šport i n, lahko atletiko ter j izobraževal svoje člane. Prvi javni nastop bo najbrž za Svečnico, ko bo priredil smučarsko tekmo na približno 14 km dolgi progi; seveda ob ugodnih snežnih pri-; likali.
—P r o r a č u n slo.venske prestolnice Ljubljane za leto 1932 znaša nad 47 in pol milijona dinarjev in je bil na seji dne 13. januarja soglasno sprejet, županova plača znaša 120,000 Din letno.
i "Jaz že ne bom rinil!" predlaga dohtar. Soglasno podpirano od Jima, da ni prišel v Ameriko zato, da bi stare škatlje po-j rival po cesti.
. "Tukaj menda pa tudi ne bomo čez noč," rečem jaz. "Pa ! pojdimo nazaj, bomo pa do zjutraj marjašali."
"Še nikdar nisi kaj pametnega povedal, kadar si odprl us-i ta," pravi dohtar.
"No, pa vi recite eno; bomo I videli, ka j boste vi svetovali za j ta slučaj."
"Well, domov m o r a m o na vsak način, če nas tvoja liza i neče peljati, nas bo pa kakšna druga. Pojdimo v Knausovo garažo po eno, saj jih je tam več."
"Jo ne bo dal. ženska, fajfa pa mašina se ne posojuje," ponižno pripomnim jaz. , j "Saj ne bo niti vedel, da smo jo vzeli. Zjutraj jo boš lepo na njegovo dvorišče zapeljal, pa ni treba Jernejcu povedati o tem."
Predlog je bil preveč zapeljiv, tla bi ga pustili v hemar, pa se hitro skobacamo iz lize, pa jo vdarimo v Knausovo garažo. Spotoma sem na prste računal, za koliko sem v luknji, ko bom dal lizo v bolnišnico. Globoko sem vzdihnil, ko mi je račun kazal tako, da bo šel ves dobiček od marjaša in še nekaj bom moral dati iz svojega.
(Dalje jutri,)
cvilil — baterija je'bila mrtva.
Prvo, kar more človek v takem slučaju napraviti je, da se odpre v besednjak in poišče kako primerno, kletvico. Največ-I krat to pomaga, ampak v četr-| tek ni. Kaj pa sedaj ?. Ura gre |na dve, na St. Clairju ni žive duše razun naših treh, liza se ne gane in se ne.
"Se ne bomo peljali, fanta," pripomnim jasno in naravnost. "Mislim, da ne," pritrdi doh-. tar. "S tvojo škatljo že ne!" "če bi me malo porinila, bi mordh šlo," je moje skromno . mnenj q.
1 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY-8TH, 1932
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
FEBRUAR Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., mašlceradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd.
9.—Klub društev S. N. D., mašlceradna veselica v S. N.
9.—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica v S. D. Domu.
13.—Društvo Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
13.—Dr.	Collinwood Home, št. 18, priredi maškeradno veselico v Grdinovi dvorani.
14.—Slovenski	Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v S. N. Domu.
14.—Društvo	Hrvatska' Slo-boda, maškeradna veselica v gornji dvorani S. D. Doma.
15.—Politični	shod v Grdinovi dvorani.
28.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
27. in 28.—Društvo Abraše-vič, bazar v Grdinovi dvorani. M ARC
5.—Društva	Združeni Bratje in Utopians, ples v S. D. Domu.
6.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 TM, proslava 20-letni-ce društvenega obstanka, v obeh dvoraflah S. N. Doma.
13.—Društvo Orel, telovadba v S. N. Domu.
13.—Društvo Abraševič priredi igro in ples v Grdinovi dvorani.
19.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
19.-20.— Med. D. Zveza, bazar v Grdinovi dvorani.
27.—Velikonočna nedelja— Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu.
27.—Društvo A. 1). K. U. V. priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
APRIL
2. — Društvo Clevelandski - Slovenci št. 14 SDZ, plesna ve-■ selica v spodnji dvorani S. N. Doma.
2.—Bluebirds Club priredi plesno veselico v Kalina Ilall, 3255 W. 52d St.
2.—Slovenska	Z a d r u ž n a Zveza, Juniors, priredijo plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
3.—Društvo	Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
2.—Blue Bird Sewing Club, plesna veselica v Kalina dvorani, 3256 W. 52d St.
10. — Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Društvo Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Lovsko	društvo sv. Ev-stahija, veselica v Grdinovi dvorani.
17.—Društvo	Strugglers, 5-letnica ustanovitve društva, proslava v S. D. Domu.
17._g. p, p. S. društvo
"Cvet," priredi koncert v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma. MAJ
1.—Slovenski Socialistični j klub št. 27 JSZ. slavnostna pri-j reditev v S. N. Donvu.
1.—Dvor Baraga št. 1317, C.! O. F. priredi plesno vesclico v Grdinovi dvorani.
1.—Koncert S. P. P. društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu.
8.—Društvo Waterloo Grove, igra v avditoriju S. D. Doma. Po igri ples v spodnji dvorani.
15.—Zbor Zarja (samostojno), pomladanski koncert v avditoriju S. NP Doma.
15.--Piknik S. N. Doma, Maple Heights, na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens.
20.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu. , 27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma. JUNIJ
^12.—Skupna društva fare sv.
"Vida, piknik na špelkotovih farmah.
19.—Društvo Kranj priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
AVGUST
7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah.
BREZ SLEDU IZGINIL
FRANC JAKLIČ:
OD HIŠE DO HIŠE
Ne da postanejo žrtve ropar skih umorov, izginja na leto vedno več ljudi, posebno v velemestih. Pogosto se pripeti, da zahrepene zlasti otroci bogatih roditeljev po pustolovščinah in zaidejo med najslabše izmečke človeške družbe. Roditelji potem zaman iščejo sina ali hčerko. Mnogo ljudi pa izgine tudi. ker jih naenkrat zapusti spomin. To je posebne vrste bolezen, ki se pojavi navadno nepričakovano. Po večini se loti ljudi, ki so se udeležili vojne ali pa so bili gmotno hudo oškodovani. Zato imenujejo v Ameriki to bolezen povojno. Ameriški zdravniki so že v več primerih poizkusili to bolezen iz-lečiti in vrniti bolnikom spomin, pa je bil njihov trud po večini brezuspešen. Bilo je tudi nekaj primerov, da se je bolniku spomin sam po sebi vrnil, toda to se zgodi zelo redko, če se pa žo zgodi, se vrne spomin tako naglo in neposredno, kakor ga je človek izgubil. Seveda pa ni izključeno, da bo spomin zopet izgubil in da se bo to ponavljalo Nedavno je londonsko javnost zelo razburila usoda ameriškega milijonarja Martina. Američan je bil najel v nekem londonskem hotelu več sob in zvečer je odšel v avtomobilski klub. kjer je v družbi svojih prijateljev in znancev večerjal. Med večerjo je bil zelo dobre volje in vse je pričalo o njegovem trd nem zdravju. Po večer j i. se je naglo poslovil in odšel v hotel. Med potjo je pa menda izgubil spomin, kajti v hotel se ni več vrnil. Šele čez več mesecev je dobila policija njegov klobuk, denarnico in zlato verižico. Te predmete so našli v londonskem predmestju Lambethu, kjer je bila tudi zadnja sled za milio-narjem, ki ga policija še sedaj zaman išče. Pred leti je izginil angleški aristokrat Rivett-Carnac, ki so ga iskali po vsem svetu, ne da bi našli najmanjšo sled. Krožile so sicer vesti, da so ga videli v Kanadi, Mehiki in na Malajskih otokih, toda nobena teh vesti ni bila potrjena. Drug tak primer se je pripetil v Torontu. Pred desetimi loti je odšel z doma bogati gledališki ravnatelj Smith, toda v pisarno ni prišel. Izginil je brez ,sledu. Ker je živel v dobrih razmerah in je bil vedno zdrav, i e izključeno, da bi bil izvršil samomor. Pa tudi v tem pri-jn eru bi bili našli njegovo truplo, ker je policija mobilizirala ves svoj aparat in ker je bil Smith v mestu splošno znan. Verjetno tudi ni, da bi bil umorjen.
--o-'
Tovarne za gumijeve obroče so na delu
Akron, Ohio, 6. februarja. — Goodyear Tire & Rubber Co. in Goodrich Tire Co. v tem mestu so začele poslovati 24 ur na dan. Kompanije izdelujejo avtomobilska gumijeva kolesa. Dočim so dosedaj delavci delali 5 dni v tednu po 40. ur na teden, bodo delali odslej osem ur na dan, i šest'dni. Skoro vsi stari delav-j d so bili poklicani na delo.
"Bodi! . . . Tisto-le pod nosom bi bil pa tudi strani vrgel!"
"To-le?" sem se začudil in potegnil brke.
Tisto, tisto! . . . Uh, kako se meni gabi."
"Zato, ker tvoj nima takega, kajne?"
"Pa meniš, da bi ne mogel imeti?" vzraste Rožan.
"Veš, prav precej bi ti jih populila," ga poseka ona.
Jaz sem se zasmejal, a on jo je pogledal srdit.
"Ako bi le hotel . . . Mar bi tebe vprašal?" se zagrozi.
Ona se je samo nasmehnila, .češ: — Bi ti že pokazala! — da sem se ji moral tudi jaz nasmehniti.
"Ko bi ne imel brk, bi bil nekaj vreden."
"Ho-ho — Rožanka, motiš se . . . Jaz si upam dekletu bolj do-pasti z lepimi brkami kakor s polnim žepom denarja."
"I-jov! ... Ti si neumen."
"Jaz? . . . Tako ti rečem: Ko bi bil tako mlad kakor nisem in bi imel take brke kakor jih imam, pa prazne žepe kakor zmeraj, pa bi še Lazarjevo Ančko dobil."
"O, za pet ran!" vzklikne ona, vrže žlico na mizo in tleskne z rokami. *"Ta bi te pa marala!"
Ko bi bil dovolj bogat," dostavi on.
Tako rada bi me imela, kakor tistega, ki ga ima sedaj rada . . . Tudi tisti nima kdove koliko več v žepu kakor jaz, brke pod nosom pa še manjše."
"Lazarjeva Ančka ima kakšnega rada? Ta, ki je bogata in sem jaz njena teta? Pa praviš, da ima takega, ki ne premore ničesar."
Takega! . . . Takega! Nič denarja, samo brke in pa zal je."
"Kaj bo pa Lazar dejal?"
"Jaz bi rad vedel . . . Fant je od fare ... Pa saj ga Lazar pozna."
"In meni nič ne pove?" "Saj še sam ne ve." "Kateri pa je tisti, kateri?" Skoraj bi bil izMeknl ime Gor. nikovega, pa sem se vendar še o pravem času spomnil, da je treba molčati. Bogve, v kakšno zadrego bi spravil Ančko in Gor-nikovega, če bi bil to na dan zvlekel, kar onadva še skrivata. Rekel sem samo: "Iz naše vasi je." "V Dolgem selu da bi bil tak, ki bi bil za Lazarjevo dober? V Dolgem selu, kjer noben fant nič prida ni?" je zaregljala ona.
"Veš kaj, naše fante pa ne boš tako v nič devala, vsi so pri enem koritu zrasli, fantje in dekleta naše vasi."
"To pa že rečem: Noben iz naše vasi je ne bo dobil, tak pa celo ne, ki ne premore ničesar!" "To ni naša stvar!" "Naša! Naša! .' . . Tak, ki nima nič, da bi jo dobil, tak? Čigav pa je?"
Jaz sem molčal, on je pa rekel:
"To si se pa lepo izmislil, Bar-bič. Tak kalfaktor si še, kakršen si bil."
Pomežiknil sem jima in si mislil svoje.
Gornikova koča je zadnja v Kozjem repu, že tam daleč, kjer se Dolgo sclo začne vzpenjati v breg, da se izpred koče lahko gleda preko vasi. Vrtič s kamnito ograjo ni velik, pa je lepo obde-an. V gredi pod okni se vzpenja po zidu vinska trta, sicer pa rastejo in cveto na nji raznobojni maki, krške rože, primožki, potomke, georgine in podobne cvetice, ki se ponašajo z velikim očitnim cvetjem, ki ni toliko za nos, kakor za oči. V nasprotnem koncu vrta je majhen zelnik, ob katerem je nasajen fižol na ko-leh. Gospodarskega poslopja ni drugega na vrtu. Staja za dve kravici je naslonjena h koči zadaj, skonca je pa nekaka lopa,
ki je shramba za voziček, koša pa tudi za listje. Več se tudi ne potrebuje, ker velikih njiv ni pri koči, samo nekaj majhnih ograd je, kjer se prideluje malo krompirja in repe, včasih tudi pest ječmena, in se med kamenjem nakosi nekaj trave, ako je suša ne pokonča. H koči spada tudi pravica do skupne paše in drv v gozdu. Zato so morali Gornikov! še vselej vzeti kako njivico v najem, da so več pridelali, in pa na dnino so hodili h kmetom. Ker Gorniki niso bili zapravljivi in Gornicai prav gospodarna, so lahko shajali in so imeli po dve kravici v staji in, če je bila letina, da je rastlo korenje, so zredili tudi kakega ščetinca. Tako so nekaj priredili, nekaj pridelali, drugo so prislužili — pa so se preživili skromno seveda, pa vendar zadovoljno . . . In Gornikov Anton ni bil prav nič manj ponosen in vesel nego sin prvega kmeta V vasi.
Aj, Gornikov Anton je bil res fant, tako moški, da ga ni premotilo vsako krilce, da ga ni zape ljalo zvonko smejanje šegavih deklet, ki so se ozirale za njim in so hrepenele po njem. Anton je bil lepe, primerne postave. Zagoreli obraz je bil čeden, pod nosom so rastle brke, katere se je navadil vihati pri vojakih, iz oči mu je odsevala resnost in razum. O, kadar je pa kaj vzkipelo po njem, takrat so mu oči za-žarele, takrat se je leskekatala v njih strastna duša, neupogljiva, vse osvajajoča.
Vaška dekleta so sicer med seboj govorila, kako mrzel je Gornikov Anton . . . Kadar dekleta sreča ,ne ve, ali bi jih pogledal ali bi se obrnil v stran. Tako je trd, da se človeku smili ... V resnici so se pa smilile same sebi, ker se ta trdi Anton niti toliko ni brigal za nje, da bi se jim vsaj nasmehaval ali jih ogovarjal.
Tudi Lazarjeva Ančka je bila nekako huda in nevoljna, ker se ta Gornikov ni toliko smukal okrog nje — hčere bogatega kmeta — kakor so se drugi fantje iz vasi, katerih kar nič mara-la ni in jih je imela za norca.
"Tak štor!" je godrnjala Ančka po tihem, kadar je bil Gornikov pri njih na dnini, a se je vendar sukala najrajši okrog njega, posebno, kadar je začel "ta štor" govorti. In tako se je nekoč zgodilo, da se je "štor" zmajal, da je začel po njem kipeti krvavi sok, in se je Ančka vsa ogrela zanj. Dopoldne so kosili fantje travo, popoldne so dekleta grabile seno in fantje so odnašali. Ančka je imela posebno piko na Gornikovega — morda se je hotela maščevati — pa je 'Vedno klicala za odnašanje.
"Anton, pojdi, boš odnesel!" Gornikov je komaj čakal takega vabila in je vselej vzrado-ščen pridirjal do njenega kupa in ga odnesel. In ko ga je zopet poklicala k nagrabljenemu kupu, je prihitel, pa se ni takoj sklonil, ampak je uprl roke v bok in je z žarečimi očmi in z razburjenim srcem v prsih gledal Ančko, ki se je zgibala za grabljami. Njena lica so rdela od vročine in dela ... V tistem hipu je Anton pozabil na delo; to se je menda čudno zdelo Ančki in se je ozrla za njim . . . In njegove žareče oči so jo razburile in zmešale.
"Kaj me pa tako gledaš?" ga je vprašala nekako osorno in uprla oči vanj.
Anton se je stresnil ob tem trdem vprašanju in sram ga je bilo, da je prebledel, a je vendar odgovoril nekako očitajo: "Ali te ne smem?"
Sedaj je bila Ančka v še večji zadregi. Kar si je tolikokrat želela, se je zgodilo: Anton se ji je približal. -Pa ji je vendar prišlo to tako naglo in nepričakovano, da ni vedela, kaj bi počela. Vse je v nji vpilo: "Glej me, glej me, kolikor hočeš!" Vsa njena duša je vriskala od sreče — in vendar se ni hotela kar tako izdati. Ozrla se je, če sta sama, in mu rekla: "Saj bi se bil že prej lahko kdaj vame ozrl, pa si tak! . . . Glej me, ka-
kor hočeš."
Nato je stegnila zopet grab-Ije za senom, ker se ji je zdelo, da ne more več gledati Antona, da bi ne videl, kako vroče ji je v glavo, kako ji utriplje srce, kako je razburjena.
Razburjen je bil tudi Anton, pa vendar še toliko odločen, da se je hotel prepričati, kaj misli ona, h kateri ga vleče srce. Zato jo je vprašal:
"Ančka, ali me imaš rada?" Zganila se je vsa preplašena. "To me sedaj vprašaš, to, pa tukaj-le pri ljudeh, kjer ima lahko vsak grm ušesa? Anton, ti si neumen!"
"Ančka ..."
"Molči, ako ne, te česnem z grabljami. Drugič ti bom: to povedala."
Gornikov se je zadovoljno nasmehnil, njegova duša je zavri-skala, vrgel se je na pripravljeni kup sena in ga nesel, kakor bi se igral.
Ej, kako je bil Anton naenkrat močan in lahek . . .
In drugič mu je res povedala, da ga ima tako rada, kakor nobenega več na svetu, on je pa tudi imel samo njo rad, po tem, kar ji je tedaj razodel. To sta skrivala sama in sama vedela, dokler ju ni pogruntal Barbič. . .
Barbič je naposled po številkah prišel do Gornikovih v Kozji rep.
že dolgo časa je imel nekaj na srcu. Z Gornikovim Antonom bi bil rad govoril. S tem Antonom, ki je premogel majhno več kakor nič, pa se je vendar razumel s hčerjo prvega kmeta v vasi, bahaškega in prevzetnega kmeta, ki je poznal samo sebe in denar, revežev pa ni mogel trpeti. Barbič je bil že precej star in razumen, zato ga je zelo skrbelo, kaj vendar bo sčasoma iz te ljubezni. Barbič se ni nadejal nič dobrega, ko je bil Lazar taka grča, ki se ne omehča, če bi jo tri zime namakal.
Lazarjeva hči pa Gornikov Anton! — To Barbiču ni šlo skupaj, naj je še tako primerjal in zlagal ... O, seveda, ko bi Lazarja ne bilo, potem bi šla ta dva skupaj tako lahko in lepo, kakor si človek le misliti more ... Ali tako? . . . Barbič ni vedel svetovati, pomagati pa še manj. Sklenil je pa bil: Fantu se mora dopovedati . . .
Pri Gornikovih so Barbiča gostoljubno sprejeli. Gornica je napravila jedi, kakor bi imeli mlatiča ali kosca. "E, revež je, naj se enkrat dobro naje," je a mati in umesila štruklje. "Saj ne bo še vsega konec, ako enkrat boljšega zajamemo!"
"E, kaj konec! . . . Bom pa šel zaslužit! Le postrezite mu, da ne bo rekel, da je bil pri nas najslabše postrežen," ji je pritrdil sin-
In tako se je zdelo Barbiču, da je prišel v gosti. Prijazni so bili ž njim, kakor bi bil povabljen, ne pa kar tako jim vržen na glavo, kakor je bil v resnici revnim in bogatim. Staremu invalidu se je kar smejalo, ko se je nosil z velikim štrukljem. "O, ko bi bil mel takega Kustofci! človek bi se še
Anton je zardel in pogledal mater.
"I, kaj ga bodo ven metali, saj ne bo rtičesar iskal tam!"
Pri teh besedah je pogledal Anton Barbiča, in na očeh se mu je brala prošnja pa tudi grožnja, tako da je Barbič pogoltnil tiste besede, ki jih je imel že na jeziku in je dejal:
"ženske so že, ženske Lazar-jeve; saj njo že od prej poznam, in Ančka mi je tudi všeč. Toda on, Lazar, ta je tak, da ne vem, kaj bi dejal: reveža ne more trpeti."
In potem je povedal celo zgodbo o žlici.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNEJESTI
Podeljene šunke
V soboto večer se je zbralo večje število ljudi v Križmano-vi mesnici, ko so se naznanjala imena onih, ki so dobili zastonj šunke ob priliki obletnice otvoritve trgovine. Sledeča imena so bila naznanjena: Josip Brodnik, 5462 Lake Crt.; Josip Bučar, 1049 E. 62d St.; Mrs. Ludvik, 6123 St. Clair Ave.; Josip Milavec, 1220 Norwood Rd.; Mrs. Pleše, 1447 E. 53d St.; J. Krnc, 6219 St. Clair Ave.; Anton Anžur, 1276 E. 55th St.; Mrs. Luznar, 1090 E. 66th St.; Tony Krampel, 1009 E. 66th PL; Mary Turk, 1127 E. 63d St.; Mrs. Hrovatin, 18620 Chi-casaw Ave.; Mrs. Kolenc, 1143 Norwood Rd.; J. Peltz, 6737 St. Clair Ave.; B. Posenell, 1020 E. 61st St.; A. Kess, 1162 E. 60th St. Skupaj 15 velikih šunk. Dotični naj se zglasijo v Križ-manovi trgovini, kjer dobe zastonj veliko, lepo šunko.
krivim, da so neko žensko do smrti pretepli, ker je bila obtožena čarovništva. Avstrija podarila kip George Washingtona Washington, 7. februarja. Krasen kip George Washingtona, ki predstavlja prvega predsednika Zedinjenih držav na konju, je podarila avstrijska republika predsedniku Hooverju. Kip je delan iz avstrijskega porclana. Avstrijski poslanik, ki je izročil kip, je izjavil, da je kip darilo avstrijske vlade Ameriki ob priliki 200 letnice rojstva Washingtona.
American Legion išče dela brezposelnim
Philadelphia, 6. februarja.— American Legion, organizacija ameriških veteranov je skupaj z American Federation of Labor se podala na delo, da dobi v najkrajšem času delo za en milijon brezposelnih. 600,000 članov American Legion po vsej Ameriki se bo od 15. februarja naprej podalo vsak dan v razne urade, kjer bodo zahtevali delo za brezposelne. Od svoje kampanje pričakujejo mnogo uspeha.
28 ljudi utonilo v morju blizu New Yorka
New York, 6. februarja. Morje v bližini New Yorka je vče-laj zahtevalo 29 življenj, večinoma ribičev. Nesreča se je pripetila, ko sta neka ribiška ladi-ja in parnik Jadot zadela skupaj, 350 milj od Halifaxa.
MTLI OGLASI~
60 oseb obsojenih v smrt v Afriki
Nairobi, Angleška Afrika, 6. februarja. 60 domačinov je bilo od sodnije obsojenih v smrt, ker so bili obtoženi in spoznani
Soba
se da v najem za žensko ali moškega, s hrano ali brez. 1192 Norwood Rd.	(32)
Prodam
radi smrti moje žene konfekcijsko trgovino na 2575 Scranton Rd. Vprašajte po 6. uri zvečer.
(febr.4.6.8.)
Pristopajte k domači organizaciji, k Slov. Dobrodelni Zvezi!
pri
poredil, ko bi večkrat prišel na okoli do vas. Taki-le štruklji! že dolgo jih nisem videl," je pravil Barbič.
" "O, kaj boš tako govoril in se norčeval! Bogve, kako ti drugod strežejo!"
"Ti misliš, pa nič ne veš . . . Sicer pa mi ni nihče dolžan stre-či, da mi le jesti da . . . Jaz sem z vsem zadovoljen, seveda, kjer je boljše, sem še bolj. Pri kmetu je dobro, pri revežu je boljšo . • • Jaz bolj cenim Kozji rep nego vse drugo selo."
"Nikar-! Nikar!"
"O, jaz sem izkusil, le verjemi mi! • • • Prevzetnost in sko-post je doma pri bogatem kmetu. Saj vama lahko povem . . . Pri Lazarju bi me bili kmalu ven vrgli, ker nisem imel svoje žlice."
"Beži, beži!" se je začudila ona, a Anton ga je debelo pogledal.
Barbič se je zasmejal in rekel: "Da, le glej nie, pa tudi tebe bodo ven vrgli."
Mrs. Bettie Edwards iz Richmond, Cal, stara 31 let, ki je najmlajša stara mail v Zed, državah. Pestuje svojo vnukinjo, staro h leta.
Robert Brown iz Pillsburgha, in na vsaki strmin ena njegovih žen, kateri obe trdita, da,ga imata radi. Eno je poročil 1927, eno pa 1930. Glavno besedo'ima sedaj sodnija.
1932	FEB.		1932	
[Šipo!	Tu||We	*	Fr|	Sa|
1 ,11	2i|3	4!	51	6 13
17118'	9|!l0	ill	12	
14:15	16117	181	191	201
'21|<22	23124	25!	26!	271
28 29	LL	[J	U	U
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 8TH, 1932
pravit je treba novih vrvi in postaviti vsak kol na novo."
"Nič za to, bomo pa tem dalje v pristanišču — in potem se lahko oženim."
(Dalje prihodnliJ.)
ga in bolj svetlega. Naenkrat je ? veter popolnoma prenehal, v na- c slednjem trenutku pa zopet za- 1 tulil. Iznova je bila ladja poti- c snjena globoko v valovje, in zo- i pet se je zabliskalo in za bliskom t je zagrmelo v dalji.	f
"Najhujše smo prebili, si de- s j al, kapitan? Meni se pa zdi, da j najhujše šele pride," je mrmral 1 Osvald in neprestano ogledoval ] nebo.	i
"Kako je s krmilom, mat?" je 1 vprašal Osvald, ko je krenil proti zadnjemu delu ladje.	1 "Vse v redu!" i "Ta jadra tukaj se morajo i vsekakor sneti," je nadaljeval < krmar. "Tja nazaj, fantje, in i ona jadra dol! Dobro držite vr- : vi, sicer vzame udarjanje vetra 1 naši potnici vso dobro voljo. No, ako bi bil jaz kdaj gospodar lad- : je, nikdar ne bi jemal na krov ženske, še dolarji ne bi me mogli zavesti do tega." . Sedaj se je bliskalo nepretrgoma in glasno grmenje, ki se je i takoj oglasilo za. vsakim bliskom, I je pričalo, da se je vihar zelo i- približal. Ulila se je prava po-i vodenj — veter je prenehal — ) in zopet divjal — zopet ponehal i — se obrnil za eno ali dve črti i in premočena težka jadra so i udarjala ob jadrenike.
"No tedaj bo jako dobro za vas, ker ne boste imeli mnogo opravila z vrvmi in jadri, ko smo izgubili vse."
"Vendar še dovolj, Bili, kadar dospemo v pristanišče," je odvrnil drugi godrnjaje, "pri-
MORSKI RAZBOJNIK
SPISAL
KAPITAN FREDERICK MARRYAT
IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M.
, Štirje vojaški, poveljniki, ki vodijo kitajsko armado v boju proti: Japoncem.
Anna. Kickey iz New Yorka je vrgla svojega trimesečnega otroka skozi okno na cesto, kjer se je takoj ubil na cestnem tlaku. Kot vzrok je navedla, ker jo je zapustil oče otroka. Morilko so zaprli, toda povedati noče imena otrokovega očeta.
Letos je prestopno leto, zato pravijo dekleta, da bodo same plačale letos za poročne licence. To je storila tudi Miss Carita Bradley iz Joplin, Mo., ki je svojemu fantu, Miles Hankimu iz Little'Rock, Arlc., kupila dovoljenje za zakonski jarem.
THE OLD HOME TOWN
Registered T.'. S. Patent Office
SURE - BUT 1 MO COME BACK- ] YoU TREAT ME MEAN '"TIL YOU FIND OUT t BANE SHOMPEEN SKI JOOMPEte-l LIKE IT ) I BETTER IN SKAaQERAK- ( FRENT, gOQ__PY>y <*—/ H///	- x«^
7TV f /""THEY SAY Ol_ES^\
W y ///// sdin'to lake
OY^ / // //	\ PLACID TO HOP V
^ JN // //	) OFF MOUNTAINS ON \
i J	f THOSE. OVERSRevNN
pO UI 11	/ ,
_ i	V j
NOW, OLE, WHEN YOU GjIT BACK YOU RE To HAVE AN INCREASE IN PAV 'N' THE > ^qUESTieoOM1, /
roLUN'
Pin« OOM&sr
HOLDEN TITUS LOST AN A~1 HIRED MAN WHEN HIS MAN OLE LEFT
TO DEFEND HIS OLYMPIC __
SK) TITLE _
" ~	^^ZL^^kc-BY
. ite V/. STANLEy	CENTT3AX PRESS	t - 30-33-
L
"Na kri Witheringtonov! Na- f posled še ostanem brez dedičev l in se bom moral 'še oženiti, kar bi bilo jako neprijetno!"	i
"Prav malo prijetno," je po- r navijal Jonatan, "tudi moja že- e na je že mrtva. In coelo quies! \ V nebesih, je mir in pokoj !" 1 "No, nadejati se moramo naj- t boljšega; toda ta negotovost je 1 nekoliko neprijetna," je opomnil i Mr. Witherington, potem ko je i bil že najmanj dvajsetkrat pre- 1 gledal vsebino pisma.	t
"Za sedaj je dovolj, Jonatan; i takoj pozvonim za kavo." Mr. < Witherington je bil zopet sam in . imel oči uprte gori v strop. ] Neka sestrična Mr. Withering- : tona, ki jo je imel jako rad — •. tudi Mi'. Witheringtona so imeli radi njegovi sorodniki, ker je imel veliko premoženje in se ni bavil s trgovino — se je bila do neke stopnje nekoliko izpozabila, to se pravi, zaljubila se je v mladega pehotnega častnika, čigar rod je bil vse drugo kakor imeniten in čigar premoženje je bilo vse kaj drugega kakor imenitno, zakaj častniška plača je bilo vse, kar je imel. Siromaki pa po nesreči vedno bolj cenijo ljubezen kakor bogatinci, ker imajo manj skrbi, ker ,si ničesar ne domišljajo o svoji imenitnosti in ker niso ta-; ko sebični ter mislijo mnogo več o ženski kakor o samem sebi.
njem na Finsbury Squaru. To s sta si ravno želela. Vendar so se ■/. pojavile pri tem neke zapreke in c težave; polk poročnika Temple- c mora je bil namreč nastanjen v ' nekem mestu v Yorkshiru, ki je ' bilo vendarle nekoliko predaleč 1 od Finsbury Squara. Biti ob še- ^ sti uri popoldne pri Mr. Whiter- c ingtonu na obedu, vsakega jutra t ob deveti uri pa priti k paradi, 1 je bila stvar, ki se je dala težko razrešiti. V tej stvari se je pi- j salo nekoliko pisem sem in tja ] in nazadnje so se dogovorili, naj 1 Mr. Templemore zapusti službo ter pride s svojo lepo mlado žen- j ko k Mr. Witheringtonu. In sto- < ril je tako in je kmalu izprevi- ] del, da je bilo mnogo bolj prijet- i no prihajati ob deveti uri zjutraj I na dober zajtrk kakor pa k vojaški paradi. Templemore pa je ; bil vsekakor poštenega ponosa in neodvisnega z.načaja, ki mu ni ; pripuščal, da bi bil jedel kruh lenobe. Po dvamesečnem bivanju v tem jako prijetnem bivališču, brez kantinerjevih računov, je odkrito povedal Mr. Whiteringtonu svoje mnenje in ga obenem zaprosil, da bi mu pomagal dobiti primerne • službe. Mr. Whiterington, ki sta se mu obadva zelo priljubila, je hotel ugovarjati, češ, da je Cecilija vendar njegova sestrična in da je on zagrizen samec; toda Templemore je ostal v tem oziru trden, in Mr. Witherngton se je moral vdati zelo nerad. Zelo ugledna trgovina je hotela imeti družabnika, ki bi nadziral njene pošiljatve v Ameriko. Mr. Witherington je položil zahtevano vsoto za varščino, in črez nekoliko tednov sta odjadrala Tem-
Ceeilija Witheringtonova, ali pravzaprav Cecilija Templemo-rova, kakor se je imenovala potem, je živela s soprogom srečno. Plača njegova je bila sicer majhna, toda privoščila sta si časih vendarle kaj boljšega.
In posledica temu je bila, da je črez nekoliko časa račun kantin er j ev — živela sta namreč v vojašnici — narastel naravnost velikansko. Cecilija se je obrnila do svojih ljudi, ki so ji odgovorili zelo prijazno, da lahko strada. Ker ta odgovor ni ugajal niti njej, niti njenemu možu, je pisala bratrancu Antonu, ki je odgovoril, da bo zelo srečen, ako jima bo mogel postreči pri svoji mizi in naj se nastanita pri
plemore in žena proti New ] Yorku.
Templemore je bil marljiv in < razumen človek; njegove raz- 1 mere so se kmalu izboljšale in črez nekoliko časa se je namerjal vrniti v staro domovino z majhnim premoženjem. Toda jesen drugega leta po njegovem pri- , hodu je bila žejo nezdrava; rumena mrzlica je razsajala in med tisoči žrtev, ki jih je pobrala, je bil tudi Templemore, ki je umrl tri tedne potem, ko je povila njegova žena dva čvrsta dečka. Trgovska hiša, s katero je bil njen mož v družbi, je zopet nadomestila njegovo izgubo, Mr. Witherington pa je ponudil svoji sestrični zavetišče, ki ga je-tolikanj potrebovala po žalostni in nepričakovani izgubi. V treh mesecih je bilo vse urejeno. S svojima dečkoma v oskrbi dveh zamorskih dojilk — drugih ni mogla dobiti za tako pot — in s služabnikom Kokom se je odpravila Mrs. Templemorova na iz-' vrstno ladjo "Cirkasijan," ki je bila namenjena v Liverpool.
TRETJE POGLAVJE Vihar
Oni, ki so stali na pomolu in c videli ponosno kretanje "Cirka- ž sijana," ko je razvijal svoja ja- c dra, gotovo niso mislili, da se mu c more kaj pripetiti, še manj pa s so kaj takega pričakovali ljudje na ladji. Upanje in zaupanje je 1 namreč značilna lastnost vseh ' mornarjev, ki imajo tudi to sre- 1 čno lastnost, da navdajo s svo- < jim, zaupanjem vsakogar.	i
Bilo je sredi viharja iz seve-rozapada, ki je trajal že tri dni in ki je gnal "Cirkasijana" tja v Biskajski zaliv, ko so mogli oko- , li polnoči opaziti, da je veter nekoliko "ponehaval. Kapitan, ki-je ostal na krovu, je poslal po velikega krmarja. "Osvald," je rekel kapitan Ingram, "vihar po-nehuje, in preden napoči jutro, bo vsa nevarnost pri kraju. Rad bi legel k počtku za eno ali dve uri. Ako bi se kaj izpremenilo, me takoj pokliči."
Osvald Bareth, visok, močan človek, prave prekomorske postave, je pazno pregledal vse obzorje okoli in okoli, preden je odgovoril. Nazadnje so njegove oči obstale obrnjene proti vetru. "Ne vidim nič takega," je dejal, "tudi ne vidim nikakih znamenj, ki bi kazala, da se vedri proti vetru; sedaj imamo le malo mir, da si moremo oddehniti; verujte mi pa, da bomo imeli v kratkem nov vihar."
"Sedaj ga imamo že tri dni," je odgovoril kapitan Ingram, "in poletni viharji trajajo navadno le toliko časa."
"Da," je dejal krmar, "toda le, ako se veter ne obrne in ne začne pihati nazaj. Meni gotovo . prav nič ne ugaja; da pa ga bo- i mo imeli, je tako gotovo, kakor bivajo kače v Virginiji."
"No, če bo, naj pa bo," se je glasil odločni odgovor kapitanov. "Pazi dobro, Bareth, in" glej, da ne zapustiš krova, da me prideš klicat; pošlji rajši drugega mornarja, dol."
Kapitan je odšel v svojo kabino. Osvald je pogledal na kompas v kompasni hišici, izprego-voril nekoliko besedi z mornarjem pri krmilu, sunil enkrat ali dvakrat pod rebra nekatere mor-n'arje, ki so se lenobno vedli, natanko pregledal sesaljke, si na-tlačil v usta svežega tobaka in potem zopet začel opazovati nebo. Oblak, ki je bil mnogo bolj teman in je visel dol kakor ostali, ki so otemnjevali obzorje, se je širil ravno nad glavo na vse strani in se spuščal za vetrom dol proti obzorju. Osvaldovo oko ga je gledalo samo nekoliko sekund in že je opazilo slabo svet-likanje bliska skozi najtemnejši del oblaka in takoj zatem še ene-
"Sem s krmilom, mat!" je t kričal Osvald, ko je nenaden j blisk ljudem za trenutek skoro t vzel vid in jim je grom oglušil r ušesa. Veter je zatulil in pote- i gnil novič — potem prenehal in 1 nastala je smrtna tišina. Ja- i dra so ohlapno visela nizdol, de- 1 ževalo je v navpično padajočih curkih, v tem pa se je zibala ladja med valovi semintja in nastala je naenkrat velika tema. < "Eden izmed vas tam dol po . kapitana!" je ukazal Osvald. ] "Za Boga! Nekaj bomo dožive- 1 li! Glavne trase tja, fantje, in drogove jader navzkriž! Le ur- ■ no! Ono zgornje jadro bi se moralo zaviti," je mrmral kr- . mar, "toda jaz nisem kapitan. Drogove jader navzkriž, fantje!" je nadaljeval, "urno, le urno! — Sedaj ni čas, da bi se ! igrali kakor otroci!"
Ko je bilo v temi in plohi ze-■ lo težko najti vrvi in jih poda-
•	jati drug drugemu, niso mogli . mornarji izvršiti pdveljia tako
1	hitro, kakor bi bilo treba; in ; preden so izvršli svoj nalog in , je mogel kapitan Ingram priti
na krov, je potegnil v nesrečno ) ladjo veter ravno od nasprotne
•	strani, odkoder je bil prišel vi-
-	har; vrgel je krmarja črez kr-
2	milo, druge pa, ki so z Osval-1 dom na čelu imeli opraviti glav-. nih drogovih jader, z vrvmi in , drugim stvarmi, ki niso bile , privezane, je metal semintja ta-i ko, da so se le z največjimi na-, pori osvobodili iz zamotanih vr«
-	vi in se rešili nevarnega položa-
-	ja. Nenadni sunek je zbudi vse ljudi, ki so bili spodaj v ladji, in mislili so, da se ladja potaplja. Planili so na krov v spodnjih oblekah, ostalo oblačilo pa so nosili v rokah, da se ode-nejo — ako jim dovoli usoda.
Osvald Bareth je bil prvi, ki 1 je prišel zopet do krmila in ga i uravnal s trdno roko. Kapitan c Ingram in nekateri drugi mor- j narji so sčasoma tudi dospeli do ( krmila. Tukaj je v podobnih i nesrečnih primerih zbiral išče c vseh vrlih mornarjev. Toda tu- > ljenje viharja — vid jemajoči s dež in črez krov pljuskajoča ( morska voda — valovi, ki jim 1 je nenadno izpremenjeni veter < zadrževal in oviral nadaljnje va- 1 lovanje in ki so se v ogromnih ' množinah razlivali črez ladjo — : strašno grmenje in velika tema, : ki je spremljala vse te grozote, i in vrhutega poševna leža ladje, i ki jih je primorala, da so plezali na krov od strani do strani, vse to je za nekoliko časa oviralo in slednjič tudi popolnoma ; preprečilo v^ako še tako? zelo potrebno delo. Edino dobro v tem boju prirodnih sil je bilo bliskanje — res, zelo nesrečen in nevaren mora biti položaj, ko se • mora blisk imenovati "dober!"
Toda svetli in razcepljeni bliski, . ki so švigali na vseh straneh ob-■ zor j a nizdol, so dajali nesrečne-
žem priliko, da so mogli pregle- r dati ves svoj položaj. In kakor tudi je bil strašen, ko so ga vi- t deli za trenutek, vendar še ved- 1 no ni bil tako strahovit kakor 1 tema in negotovost. Ljudje, ki i so vajeni vseh težav in nevarno- i sti življenja na morju, ne morejo najti besed, ki bi bolj vpliva- i le na človeškega duha ali bolj < pričale o lepoti in mogočnosti i grškega pesnika, kakor so one i v vzvišeni molitvi Ajantovi:
"Gospod neba in zemlje! O < kralj! O oče! Usliši mojo proš- ] njo! Razženi te oblake in daj i mi nebeške luči, da morem vi- ; deti — to Te prosi Ajant! če mora Grška giniti — mi se kla- . njamo Tvoji volji, samo umreti nam dovoli v dneva luči!"
Osvald je izročil krmilo dvema mornarjema in je nato pre-rezal s svojim nožem vrvi sekir, ki so bile ob jadrenikih pokrite z barvanim platnom. »Eno je obdržal zase, druge pa je dal prvemu in drugemu . krmarju, v strašnem tuljenju viharja je bilo nemogoče govoriti ali slišati; v kompasni hišici je še vedno gorela luč in v tej slabi svetlobi je mogel kapitan Ingram razločevati znamenja, ki jih je dajal krmar. Pred vsem je bilo treba obrniti ladjo proti vetru; : toda krmilo ni imelo vrvi, in eno jadro je padlo v morje, tako da i tega niso mogli opaziti ljudje . na drugem delu krova; in tega • ne bi bili videli niti oni, ki so i bili prav blizu, da niso dobili ■ nekoliko udarcev od padajočih - vrvi.
nišče.
"Za vse skupaj ne bi dal prav nič," je dejal krmar, "ako le ne i bi bili izgubili velikega jadreni- : ka. Tako lep je bil. Enakega debla ni dobiti ob vsem Missis-sippiju."
"Pojdi, pojdi," je odgovoril Osvald, "v morju se dobivlajo dandanes prav take ribe kakršne v prejšnjih časih, in danes rastejo še vedno taka debla, kakršna so rasla prej; zdi se mi le, da bomo morali precej drago plačat nove jadrenike, ko pridemo V; Liverpool — sicer pa je to stvar ladjinega lastnika."
Veter, ki je pihal takrat, ko se je naenkrat obrnil proti jugu in vzhodu kakor orkan, je imel sedaj le ono moč, kakršne so mornarji vajeni in se ji le smejejo. Nebo je bilo pašno in čisto in ni se jim bilo treba bati nobene nevarnosti. Po veliki temi, nevarnosti in splošnem neredu je nastopila prijetna izpre-memba in, mornarji so se trudili ' na ladji razpeti dovolj jader, da • bi nadaljevala svojo pot.
"Zdi se mi, da imamo spre-' daj na ladji jadro, ki ga bo ho-1 tel rabiti kapitan," je opomnil 5 eden izmed mornarjev. } "Da," je odgovoril krmar, "in ; mislim, da nam ne bo treba še y drugih jader, ako bomo imeli ta 1 veter."
Osvald jq s tovariši zopet prišel do kompasne hišice in nekoliko časa opazoval kompas. Ladja se ni več obračala, in videti je bilo, kakor da se vedno bolj pogreza in potaplja v vodovje. Osvald je zopet dal svoja znamenja, ki jih je kapitan zopet odobril. Neustrašeni krmar je planil dalje naprej, splezal na jadrenike in njegova tovariša sta šla za njim. Tam gori so bili vsi trije jzpostavljeni vsej moči valov, udarjajočih ob ladjo, in trde vrvi so se le počasi vdajale pod udarci sekir. Njih delo je bilo sila težavno in nevarno. Prvega krmarja so valovi vrgli na krov in le nakopi-• Čene in zamotane vrvi so ga rešile mokrega groba v morju. A neutrašen se je vrnil k tovariše-. ma in jima pomagal vrlo in mar-
>	ljivo. Poslednji je udaril s se-! kiro Osvald — in visoki jadre-
■	nik je izginil v razpenjenem va-
■	lovju. Hitro so vsi trije zapu-. stili svoja nevarna mesta in sre-
■	čno dospeli nazaj h kapitanu, ki i je z ostalimi mornarji še vedno
>	stal pri krmilu. Ladja se je se-
-	daj počasi pokorila in se dala
-	voditi. V nekoliko minutah je
-	zopet letela dalje svojo pot pred
-	vetrom, se močno zibala semintja in časih zadela ob ostanke
-	jadrenikov, ki jih je vlekla za
-	seboj.
Dasi je vihar divjal še prav tako močno kakor poprej, vendar ni bilo sedaj onega tuljenja, ker je bila ladja pred vetrom, ko so bili odpravili zadnje jad-renke. Naslednja naloga je bila da oproste ladjo vseh ostankov jadrenikov, česar pa niso mogli doseči kljub združenim naporom, dokler ni napočil dan. Toda še takrat je bilo delo zelo nevarno, ker se je ladja časih kar skrila v valovih. Oni, ki\ so opravljali to nevarno delo, so bili privezani na vrvi, da ne bi jih odnesli valovi. Komaj pa je bilo dokončano to delo, je velik val zadel ob prednji del ladje in odnesel edino še preostali sprednji jadrenik. Na tak način je izgubil "Cirkasijan" vse svoje jadrenike v viharju.
' ČETRTO POGLAVJE
Luknja v ladji Ostanke prednjega jadrenika so kmalu odpravili z ladje. Vihar je divjal še vedno, vendar je solnce sijalo svetleje in top-• leje. "Cirkasijana" so zopet obr-■ nili v mer vetra in vsi so sedaj : mislili, da so prebili vsako ne-' varnost. Mornarji so se jeli , smejati in šaliti, ko so priprav-; ljali jadrenike za silo, da bi čim - prej dospeli v določeno prista-
Stanley