Leto III., štev. 105 V Lfubljanf, petek dne B. maja 1922 'togtntoa iMtvSalbaua. Posamezna številka 75 par - 3 K Izhaja ob 4 zjutraj« Stane celoletno , . M9 K mesečno ..••»•• S0 „ za inozemstvo . . MM . Oglasi n vsak mm višine •tolpca (68 mm) . *i K Btall oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . i m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko* Uredništvo: Miklošičev« eesta št 16/1 Telefon tt 72. Opravnl&tvo: ffrMrnova «11« 'CGA Telefon it M. Rtfan kr. pošt ček. oradft štev. 11.842. Ljubljana, 4. maja V kratkem bo zakonodajni odbor razpravljal o spremembi dosedanjega volilnega reda za naš parlament Minister za izenačenje zakonov Trifko-vič je že 11. marca predložil narodni ekupšini svoj prgdlog. v katerem je, kakor znano, zamenjan dosedanji _ pro-porcijonajni sistem z novim načinom izračunavanja mandatov po načelu, da pridejo pri razdelitvi mandatov v poštev sam d one stranke, ki so dosegle vsaj količnik, razdelitev sama pa" se izvrši po d' Hontovem računu. Gotovo je še v svežem spominu, da je Trifkovičeva kombinacija naletela na oster odpor demokratov in tudi vse opozicije. Debata je dospela do vrhunca, ko je zakonodajni odbor pri pretresu zakona o samoupravah razpravljal o volilnem sistemu za oblastne skupščine, kjer je minister Trifko-rid predlagal isti način razdelitve mandatov kakor pri volitvah za par lament Trifkovicev sistem je padel, odnosno je bil ublažen na ta način, da se pri volitvah za oblastno skupščino vpoštevajo tudi liste, ki so dosegle vsaj V» količnika Ta Vat se je sicar poudarjajo, da revizij Trifkovi-čevega načrta ne more biti prejudici-jalna za parlamentarni volilni sistem. Vendar pa se je skoraj izkazalo, da je tudi tu revizija neizogibna. Ministrski svet je o stvar ponovno razpravljal ter je končno odobril načela nove kombinacije ministra drja. Marinkovi-ra. ki slonijo na gvoječasnem projektu demokratsko - socijalistične vlade. Minister Marinkovič je sedaj izdelal podroben projekt ki je zelo zanimiv in politično silno važen. Dosedanje enotno volilno okrožje se razdeli na toliko volilnih okrajev manje eden, kolikor ima po Ustavi dobiti poslancev (na 40.000 prebivalcev pride po eden poslanec). Kandidacija se vrši na sledeči način: V vsakem okrožju si postavi vsaka stranka ali skupina okrožno volilno listo, ki obstoji iz nosilca liste ter iz onih okrajnih kandidatov, ki so se tej listi izrecno pridružili. Na predlog najmanj 300 volil cev iz okrožja se najprej proglasi ime onega, ki naj bo nosilec okrožne strankine liste. Po okrajih pa se postavljajo okrajni kandidati Vsakih 100 volil-cev v okraju ima pravico postaviti svojega kandidata. Ko sprejme okrajni kandidat kandidaturo, izjavi, kateremu izmed nositeljev okrožnih list (kateri stranki) se pridružuje. Iz enega okraja se lahko pridruži eni in isti okrožni volilni listi tudi več okrajnih kandidatov. Dopustne so pa tudi samostojne okrajne kandidature brez priključka kaki okrožni listi. Nositelj liste ni pri-moran kandidirati tudi kot okrajni kandi.iat če pa kandidira, sme to storiti le v enem okraju svojega okrožja. Lista nositelja, kateremu se ni pridružil nobeden okrajni kandidat, ni veljavna. Volitev ?e vrši po okrajih in se glasovi oddajajo na ime okrajnih kandidatov, ne pa na ime nositelja okrožne liste, razven, če je ta obenem kandidat v okraju. Po končani volitvi komisija najprej ugotovi, koliko glasov je dobil vsak kandidat v okraju. Nato se seštejejo glasovi »vseh okrajnih kandidatov, ki so se pridružili eni in isti okrožni listi. Priračunanje mandatov se vrši na sledeči način: Število glasov, oddanih v volilnem okrožju vsem okrajnim kandidatom, deljeno s številom vseh mandatov okrožja, da količnik. Razdelitve mandatov se udeležijo le tiste okrožne liste, ki so dobile vsaj toliko glasov, kolikor znaša količnik. Sama razdelitev se potem izvrši po d' Hontovem sistemu. Prvi mandat stranke pripade nosilcu lista ostali, če jih je, pa po redu onim okrajnim kandidatom, ki so dobili največ glasov. Vrstni red na okrožni listi stranke se torej (izvzemši nosilca liste, ki je vedno prvi) določa po številu glasov, ki so jih dobili njeni kandidati v okrajih. Načelo, da pri razdelitvi mandatov konkurirajo le tiste stranke, ki so^ dobile količnik, pozna dve izjemi: v okrožjih namreč, ki imajo najmanj šest mandatov, kjer pa je pri volitvah dobila samo ena stranka količnik, odpade eden mandat še tudi na drugo najmočnejšo listo, čeprav ni dobila količnika; isto velja pri okrožjih z najmanj 9 mandati, če sta samo dve listi dobili količnik. Samostojni okrajni kandidati, ki se niso pridružili nobeni okrožni listi, dobijo mandat seveda le takrat če so v svojem okraju dosegli količnik. Marinkovideva kombinacija skuša predvsem odpraviti enega glavnih njj-dostatkov proporčnega sistema: odtujite« ooslanca narodu. Ona Dostavlja Naš odgovor boljševikom KUMANUDIJEVO PISMO ClCERINU. - POPOLNA NEVZDRŽNOST RUSKIH TRDITEV. - NERESNIČNE VESTI O TAJNEM PAKTU Z WRANGLOM- rodnih manjšinah, hrvatski, črnogorski in Genova, 4. maja. (Izv.) Na obtožbe proti naši državi, izrečene v pisma predsednika ruske delegacije čičerina kot odgo- makedonski, kakor da bi tvorile posebne narodnosti Toda nepobitno je znano, vor na protest Gruzije (Georgije), je mi- da so Črnogorci Srbi in da tudi Make- nister Kumanudi ▼ imenu naše delegacije poslal sinoči čičerina sledeče pismo: »G. predsednik! V svojem svojstvu kot namestnik predsednika delegacije kraljevine SHS na genovski konferenci smatram potrebo, da izpodbijem netočne trditve, nanašajoče se na kraljevino SHS, ki se nahajajo v Vašem pismu z dne 2. maja, poslanemu italijanskemu zunanjemu ministru Schanzerju. Odgovarjajoč imenom svoje vlade na nekatera dejstva, tičoča se Gruzije, ste istočasno nastopili s težkimi obtožbami proti režimu in notranji politiki večine držav, ki so zastopane na genovski konferenci Tako zatrjujete, da se zatirajo nacionalne manjšine in gazijo njihove pravice. Da dokažete to svojo trditev, navajate primer Besarabije, Tracije, Indije, Tunisa in kar se tiče Jugoslavije, položaj Črnogorcev, Hrvatov in Makedoncev. Puščam ob strani napadalni in ofenzivni duh, ki preveva Vaše pismo in kaže tako malo koneilijantnosti in dobre volje, ki bi morala biti podlaga za naše delo v Genovi Puščam tudi ob strani canneško resolucijo, ki zabranjuje vsaki državi, zastopani na genovski konferenci razpravljanje o notranjem režimu kake druge države, zastopane na genovski konferenci. Ta dva argumenta bi bila namreč preslaba, ako bi bile Vaše trditve točne. Pojasniti hočem samo položaj naroda, ki biva v kraljevini SHS. V pismu se sklicujete na princip nacionalizma in zagovarjate narodne manjšine. Bila bi krvava krivica, ako bi se skušalo na ta način braniti narod, ki je prelil toliko krvi za svoje ujedinjenje, da razpolaga sam s seboj. V ostalem manjka Vaši obtožbi vsaka podlaga. V svojem pismu govorite o na- donci ne tvorijo posebne narodnosti ker so deloma enaki Srbom, in da se tudi Hrvati s stališča narodnosti ne razlikujejo od Srbov. Stvarno to niso nacionalne manjšine, ampak integralen del vsega naroda kraljevine SHS. Velika napaka je, ako govorite t tem slučaju o dveh ali več narodih, od katerih eni tlačijo drugega Nasprotno! Različni deli Jugoslavije so manifestirali svečano iskreno željo, da žive skupno v isti državi in pod istim političnim režimom. Kar se tiče Črnogorcev, ne bom spominjal na sklep narodne skupščine v Podgorici, s katerim so avtoritativni zastopniki Črne gore proglasili ujedinjenje Črne gore s Srbijo in priklopitev kraljevini SHS. Istotako so po osvoboditvi tudi Hrvati s sklepom Narodnega Veča skupno s Slovenci proglasili ujedinjenje. Vsi ti akti so dobili definitivno juridič-no ratifikacijo z glasovanjem velike večine naroda za ustavo z dne 28. junija 1921. S tem so vsi razsi deli naroda postali na enak način nosilci nacionalne suverenosti, enakodušne in nedeljive. G. predsednik! Dalje dvigate drugo obtožbo proti vladi kraljevine SHS, češ da je sklenila skupno z Rumunijo pakt z generalom Wranglom, da napade ukrajinsko republiko in izzove tako krvavo pustolovščino. Zaniknjem to trditev kategorično. Politična smernica, ki se je drži kraljevina SHS v ruskem vprašanju, je politika stroge nevtralnosti katere tudi ni nikdar opustila. Kar se tiče generala Wrangla in ostalih ruskih beguncev, jugoslovanski narod le ni bil nikdar za to, da bi se jim odreklo gostoljubje. Sprejela pa je z isto ljubeznijo vse ruske brate, ne oziraje se na njihovo politično mišljenje. G. preisednik! Sprejmite izraz mojega iskrenega spoštovanja. Dr. Koeta KumanndL Naši delegati v Genovi NINClCEV POVRATEK. — ZAČETEK OFICUELNIH POGAJANJ Z ITALIJO. — KUMANUDI PRI NEMŠKIH DELEGATIH. se prično sedaj oficielna diplomatifna pogajanja glede izvedbe rapallske pogodbe. Včeraj je bil finančni minister dr. Ku-manudi na kosilu pri nemškem kance-larju dr. Wirthu in zunanjem ministru dr. Rathenau. Nato je sledila razprava o reparacijah, ki jih ima plačati Nemčija naši državi Genova, 4. maja. (Izv.) Minister za zunanje stvari dr. Ninčič se je sinoči vrnil semkaj in je davi obvestil novinarje o nadaljnjih namerah naše vlade glede rešitve momentanega spora z Italijo. Naš rimski poslanik g. Antonijevič se je dalj časa razgovarjal z državnim podtajnikom Tostijem in ga privatno obvestil o stališču, ki ga je zavzela naša vlada. Italijanski listi naglašajo ob tej priliki da Živahna posvetovanja delegacij UGODEN VTIS DRUGE PLENARNE SEJE. — BELGIJCI VZTRAJAJO NA SVOJEM NEPOPUSLJIVEM STALIŠČU. — VPRAŠANJE MIROV- NEGA PAKTA. Genova, 4. maja. (Izv.) Včerajšnja ple- Iz Bruseljem, dobili oporo v svojem od-narna seja pomeni brez dvoma prvo eta- i poru proti spomenici Baje dobivajo od po konference. Barthou dospe semkaj v j vseh strani iz Belgije, celo od socialistov soboto zjutraj. Danes se jasno vidi da j brzojavne častitke k svojemu odločnemu Barthou ni odpotoval v Pariz samo v in- stališču in pozive, naj vztrajajo pri tem. formacijske svrhe. Ako vse ne vara, je Llovd George izjavil Barthouju pred njegovim odhodom, da se bodo pogajanja z Rusijo nadaljevala, tudi ako Francija in Belgija ne podpišeta spomenice. To je bilo po splošnem mnenju odločilno, da se je Francija še v zadnjem hipu odločila ■k podpisu. Kak bo odgovor ruske delegacije na memorandum, je še popolnoma negotovo. Litvinov je izjavil novinarjem, da uradno ne more ničesar povedati, misli pa. da bo Rusija ostala verna principom, za Šefa finančnega odbora PRORAČUNA MINISTRSTEV ZA POŠTO IN ZA JAVNA DELA SPREJETA. — OKRAJNI CESTARJI OSTANEJO. SAVINJSKI MOST. Beograd, 4. maja. (Izv.) Danes do- govlno 2 milijona, Dalmacijo 780.000, Hr- poldne ie finančni odbor obravnaval proračun ministrstva za pošto In brzojav. Proračun predvideva 528,939.933 dinarjev izdatkov in le bil sprejet. Popoldne je prišel na vrsto proračun ministrstva za javna dela. Živahna debata se je razvila glede znižanja števila državnih in deželnih cestarjev. Sekcija je namreč predlagala, da se odpusti 100 državnih in' 436 deželnih cestarjev. Posl. Rajar je opozarjal, da bi se s tem nič ne prištedilo, ker bi namesto cestarjev bilo treba najemati delavce, kar bi stalo še več. Vsled redukcije bi imeli nekateri državni cestarji mnogo več dnevne hoie in ne bi mogli izvrševati službe. Troški vzdrževanja cest bi se zvišali, končno pa bi zelo trpel promet kar bi morala uprava tudi vpoštevati. Kar se tiče okrajnih cestarjev, je popolnoma nemogoče, da bi okrajni cestni odbori prevzeli vsa plačila cestarjev, ker zato nimajo potrebnih sredstev, ker se posebne deželne dokla-de, ki se v ta namen pobirajo, stekajo v državno blagajno v Beogradu. Predlos posl. Rajarja so podpirali tudi vsi ostali poslanci iz Slovenije, Hrvatske in Dalmacije. Finančni odbor je vse te razloge uvaževal in sklenil, da ostanejo dosedanji cestarji ne samo v Sloveniji, temveč tudi v ostalih pokrajinah. Proračun ministrstva za javna dela znaša 257,231.862 dinarjev. Bil Je danes sprejet tudi v ostalih točkah. Izdatki so proračunani za Srbijo 151 milijonov 907.702 dinarja, za Črno goro 20,185.176, za Bosno m Hercegovino 23 milijonov 107.547, za Dalmacijo 8,209.764, .za Hrvatsko in Slavonijo 18.583.627, za Slovenijo 14,725.374, za Bačko, Baranjo in Banat 11,995.702 dinarja, skupno torej 257,231.862 dinarjev. Te vsote veljajo po redukciji, ki znaša za Srbijo 4 milijone, za Črno goro 1, Bosno in Herce- vatsko in Slavonijo 3 milijone, Slovenijo 3 milijone, Bačko, Baranjo in Banat 750 tisoč dinarjev. Pri razpravi o proračunu ministrstva za javna dela v finančnem odboru Je poslanec Drofenik vprašal ministra za Javna dela tudi radi mosta na državni cesti pri Št. Petru v Savinjski dolini, ki je v tako slabem stanju, da se je moral za promet zapreti. Minister za javna dela je odgovoril posl. Drofeniku, da se je za to zadevo interesiral. Postavka sicer ne more priti več v redni proračun, pač pa je zahteval od finančnega ministra v svrho nove zgradbe tega mostu 2 milijona dinarjev kot naknadni kredit Jutri bo finančni odbor obravnaval proračun vrhovne državne uprave in nato proračun vojnega ministrstva. Genova, 4. maja. (Izv.) Danes dopoldne je zunanji minister Schanzer sklical v odsotnosti ministrskega predsednika De Facte sestanek italijanske delegacije. Po sestanku je Schanzer posetil Llovd Georgea. Govori se, da sta razpravljala o tem, ako bi se mogla konferenca nadaljevati z uspehom tudi, ako se stališče Belgijcev ne bi izpremenilo. Francoski poslanik Barrere je imel popoldne s Casparom razgovor, na katerem so predvsem razpravljali o mirov- katere se je borila. Ruski deleeati zatr- nem paktu. Razgovoru je prisostvoval x__JU * __— 1__— It-: _ >n .riMtf-l'. n.AMaAjimr' jujejo, da se odgovor na memorandum še izdeluje. Ni pa Je gotovo, kdaj bo izdelan. Zato je verjetno, da bodo Rusi zahtevali daljši čas za proučitev zavezniške note. Opoldne se je razširila vest da so belgijski zastopniki ko so stopili v zvezo tudi češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš. Živahna posvetovanja so se vrSila tn-di med zastopniki Male in Velike aatan-te o vprašanju evropskega mirovnega pakta. Prišlo je do sporazuma ▼ mnogih važnih točkah. Odločilne seje v Parizu DVE SEJI MINISTRSKEGA SVETA. — FRANCIJA SOGLAŠA EVROPSKO GARANCIJSKO POGODBO. Zakonodajni o$bor Beograd, 4. maja. (Izv.) Na današnji plenarni seji zakonodajnega odbora bi se morala vršiti razprava o zakonskem načrtu o centralni upravi. Predsednik Trifunovič pa je takoj začetkom seje predlagal, naj se zakon odstavi z dnevnega reda, ker vlada še ni definitivno re-digirala člena, ki govori o številu ministrov. O predlogu se Je razvila debata, v katero so posegli posl. Voja Lazič, Ljuba in Joca Jovanovid, Magovčevič in minister za izenačenje zakonov Trifko-vič, ki je pojasnil, da vlada radi prevelike zaposlenosti z genovsko bi rapallsko konferenco in s posojili, še ni mogla tozadevno napraviti nobenega sklepa. Vrh tega je tudi več ministrov v važnih poslih odsotnih Iz države. Zakonodajni odbor je po tem pojasnilu sklenil z večino glasov, da se zakon o centralni upravi odstavi z dnevnega reda in skliče prihodnja seja za jutri. Pariz, 4. maja. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 12.50; o seji je bil izdan nastopni komunike: »Ministrski svet se je danes ob desetih dopoldne sestal pod predsedstvom Poincarčja Bavil se je z načrtom mirovnega pakta, ki je bil izdan v Genovi Ministrski svet je sklenil, da se priključi temu paktu s pridržkom, da se v njem izrecno pripo-znajo in zajamčijo pravice, ki gredo Franciji po versajski mirovni pogodbi Vsekakor pa se bodo predlagale nekatere izpremembe glede podrobnosti«. Po seji so hoteli novinarji ir.tervjuvati Barthouja, ki pa je izjavil, da more govoriti šele v Genovi, ker je v Parizu samo sodelavec Poincareja. Nato je Poin- care sprejel novinarje ter jim je med drugim izjavil, da nima Francija nič proti temu, da bi posamezne države sklenile v slučaju, da bi dali Rusi odklonilni odgovor, separatne pogodbe b sovjetsko vlado, ako bi jim to prijalo. Končno j« Poincare izjavil, da bo Barthou v petek odpotoval v Genovo, ako se ne bo dogodilo ničesar nenadnega Drugi današnji ministrski svet se je vršil popoldne in je končal svoje posvetovanje ob 7. uri zvečer. Bavil se je t brzojavkami iz Emslja, ki kažejo nekako vznemirjenost z ozirom na ve6ti glede stališča Francije. Ministrski svet je sestavil tozadevno noto, ki se izroči v Genovi belgijskim delegatom, čim se vrne tja Barthou. Francoska mobilizacija proti Nemčiji? Beograd, 4. maja (Izv) Odbor za London, 4. maja. (Izv.) Jutranji listi prjreditev svečanosti ob kraljevi poroki PRIPRAVE ZA KRALJEVO POROKO. kandidate zopet v neposredno zvezo z volilci in onemogoča samovoljo strankinega vodstva pri sestavi liste, odnosno razporedu kandidatov. Strankam nalaga nove naloge, kar se tiče živahnosti dela in vzdržavanje discipline. Seveda tudi zapeljuje k še večjemu cepljenju političnih sil, ker omo goča samostojne okrajne kandidature skoraj brez upa zmage. Lek proti cepljenju naj bi bila določba, da liste, ki niso dobile količnika, ne nrideio eri stroj. razdelitvi mandatov v poštev. Tu pa veljajo skoraj isti pomisleki ki smo jih poudarili že pri diskusiji o Trif-kovičevem načrtu. Izjeme, H jih dela minister Marinkovič, so gotovo pre-ozkogrudne. Ako se jih primerno razširi, potem smatramo Marirkovičevo kombinacijo za jako srečno in razvoju našega političnega življenja koristno. Nujno pa nas tudi ona poziva h koncentraciji sorodnih političniii objavljajo scnzacijonalno poročilo iz Pariza o samostojnem postopanju Francije dne 31. maja glede reparacijskega vprašanja. Vrše se že priprave za takojšnjo mobilizacijo letnikov 1913 in 1919, ki so se udeležli vojne in Imeli precejšnje izgube. Ta letnika se cenita na 150.000 mož. Bitka s komunisti v Zofiji Beograd, 4. maja. (Izv.) Po poročilih iz Sofije se je vršil tamkaj dne 30. aprila komunistični shod. ki se ga je udeležilo nad 5000 oseb. Ko so nekateri govorniki pričeli napadati vlado, so orožniki oddali par strelov v zrak. Komunisti so nato odgovorili s streljanjem na orožnike. Vrgli so tudi bombo. Orožniki so bili končno primoranl da so oddali salvo v maso. Mrtvih in ranjenih je bilo na obeh straneh okoli 250 oseb. Za 1. maj so komunisti nalepili po mestu lepake, v katerih so naznanjali, da pride na Bolgarskem kmalu do novega prevrata, ki bo prinesel zmago komunizma. PRED ORITVLTO RIMSKEGA PARLAMENTA. Genova, 4. maia. (Izv.) Italijanski ministrski predsednik de Facta je nocoj odpotoval k otvoritvi rimskega parlamenta. Po poročilih iz Rima, je položaj v parlamentu popolnoma miren. V parlamentarnih krogih so mnenja, da je vodstvo konference vsaj računalo z razix>-loženiem ljudstva. i objavlja: Vse korporacije, ki se želijo s svojimi člani udeležiti svečanosti morajo naznaniti točno število članov, da se jim bodo mogla določiti mesta pri slav-nostih. Oni, ki želijo kupiti mesta na tribunah, morajo javiti, koliko mest potrebujejo. To poročilo je treba poslati odboru najdalje do 15. t m. DRZNI RAZBOJNIŠKI NAPADI V ČRNI GORL Koto/, 4. maja. (Izv.) Danes popoldne ie razbojniška tolpa napadla poštni avtomobil, ki se je vračal iz Cetinja. Razbojniki so oplenili potnike, jim vzeli 80 tisoč dinarjev ter en paket monopolske uprave v vrednosti 30.000 dinarjev. V tolpi se je nahajal znani odmetnik Vukoti-jevič iz Danilovega grada Razbojnike zasledujejo energično, pa jih doslej niso prijeli Trebinje, 4. maja. (Izv.) Razbojniška tolpa je s puškami in bombami napadla hišo Riste Jeliča med Sutorino in Igalo. Odnesla je denar m dragocenosti v skupni vrednosti 400.000 dinarjev. Hišnim prebivalcem roparji niso pustili niti srajc. RAZMEJITEV Z MADŽARSKO KONČANA. Beograd, 4. maja (Izv.) Mednarodna komisija za razmejitev z Madžarsko je končala posle v smislu trianonske po-eodbe. Po tej razmejitvi nam ]e pripadel Orgoš in nekoliko vasi iz subotiškega okraja. ski »Novi Dobi® posl. dr. V. Kukovec članek, ki ga v naslednjem podajamo tu-:ii našim čitateljem. Članek se glasi: Bivši ministrski predsednik Ljuba Da-\ dovič |e 23. aprila pred izvrševalnlm ifcorom demokratske stranke v Ljubljani povdarial med drugim za naše doma-. e razmere zelo merodajno načelo, da :c mesto, kjer naj se demokratska družba izživl, stranka. V strankini organizaciji naj se vodi borba med raznimi na-:ori o tem, kaj je prav in kaj ni prav. Tja naj se iznesejo dvomi in vprašanja, Ja se rešijo obvezno za vse, ki hočejo manjšinam. Slovenci pa store še posebej prav, da so na višini časa. Politične beležke 4- Shodi in sestanki zaupnikov demokratske stranke na Štajerskem. Dne 6. maja zvečer se vrši občni zbor krajevne organizacije demokratske stranke v Ormožu, istočasno tudi sestanek zaupnikov iz Ormoža In okolice. Okrožni odbor bo zastopal dr. Reis-man. Dne 7. maja ob 8. uri dopoldne _ ... ------- javen shod na Vranskem pri Brinov- ?iti organizirani člani stranke, ki hočejo j cu (poroča minister n. r. dr. Kuko-!?:oh. da so družabno merodajni ljudje. I vec), ob 11. uri javen shod na Kaplji ŠJ-rviiiivn ip m večin družbo, recimo pri štrableku, ob 0. uri dopoldne pa kodiiivo je za večio družbo, za mesto Celje, v narodnem ali socijal-nem ozira važne zadeve razpravljat! v sključenih družbah, ogoTČevati se, celo stranke in družbe sumničiti in grajati, Tiredno se poišče neka vsaj moralno me-rodaina diskusija v krogu krajevne organizacije stranke in neka odločitev. Ena taka zadeva, katera se je razpravljala zadnji čas raznovrstno tudi v časopisju, je vprašanje društvene hiše Union® v Celju, nekdaj »Deutsches Haus*. Poleg drugih društev je tudi društvo pod slednjim imenom bilo od javne oblasti razpuščeno. Še predno se je to : SMiio, se ie pa z ozirom na tot kar je moralo priti, storil poskus to društvo začasno prikriti, a omogočiti v neki meri vpliv istega, zlasti za slučaj drugih razmer, ki bi po mnenju interesentov mogle še enkrat priti. Poleg kupne pogodbe med odborom razpuščenega druživa z nekimi člani društva, ki so hišo cali na sebe prepisati, sklenjene so tajna pogodbe, vse je torej navidezno. To ve v Celju marsikdo. Zdaj ko je Cičerin sklenil z Nemčijo pogodbo, tajni pogod-Kikl spet bolj mislijo na stare čase. Očt-vidno pa vsled tega tudi naša narodna družba bolj in bolj občuti, da mora prit! do jasnosti, ali postane »Union* nepo-'jHčna last kake nesuml.iive korporaclje ali privatnikov, pri katerih ni pričakovati tendence. Za upravno oblast kupčija ne eksistira, sklep o sistiranju prodajnega akta je postal pravomočen, ze-mljeknjižni prepis se pa more razveljaviti še le po sodnem izreku, ali Je z ozirom na razveljavljenie kupčije s stran! upravne oblasti (zaradi prekoračenja prav!! društva) in iz drugih razlogov (navideznost kupčije, nedopustnost dejanja) kupčija tudi civilnopravno neveljavna. Formelni razlogi legitimacije tožnika so zadržali doslej meritorno odločitev. Ako je na ta način ali po pametni uvidevnosti prizadetih izgubila hiša politični značaj enkrat definitivno ter je izključena možnost, da ista odločuje ali vpliva v nacijonalno političnih ozirih (ki so pri nas državnopolitični), je stvar druga, nego če bi ostalo zdajno nerešeno stanje. Ce je stvar rešena v smislu današnjega političnega (državnopolitič-nega!) položaja, ne bo prišlo toliko v poštev, kaj je bilo prej. Za slučaj če se to ne dokonča v tem smislu in ko bode to eventuelno dognano s sodnim Izrekom, postane pa vprašanje zelo politično. Tudi tedaj se pa naj ne rešuje od posameznikov, ampak naj politične 01-ganizacije položaj pretresejo temeljito in pridejo do sklepov, ki bodo moralno obvezni za vso narodno družbo, naj bode slovenska ali srbska, demokratska ali klerikalna. Politika ni pesem. Nemci Jugoslavije se zelo trudijo zediniti se glede politične orjjentacije, kar bo važno za nje in za narod jugoslovanski. Na orijentacijo Nemcev je že vplival izmed politikov n. pr. dr. Korošec, ki mu je prijetno s stališča katoliškega klerikalizma, da je mnogo grup nezadovoljnežev v držav!. Pred kratkim so v Futaku v Vojvodini 'irišl; srbski radikalni poslanci pod dr. .lunjičem zborovat k Nemcem. Ljudstvo je odklonilo to politično skupino, ker je očividno pod pritiskom iz Nemčije odložila ona struja, ki pripisuje nemštvu ne- t nrRH do odločitv- To odločitev demo- francoske vlade Ravmonda Totncartja. rter. JTJegov* glasba je polna graciotno- j to konstatirati o beogradskem tisk*. kjer S nričakuielo v svestisl svoje dolž- < Francija je bila v tej dobi t stalnem »ti in pikanserije. Zložil j. poleg opere ,se U tapaum ukrade v kak hrt kraua | krati pričakujejo v svesti si svoje uo 4 ^^ z Anglijo, da prepreči s pom?č- »Lakmč, tudi dva baleta, in sicer »Sil- notica. Upamo, da ie to izpranem. jo Londona, gotove ambicije svojega vio* in v Ljubljani že znano »Coppelio* j Zietni odbor je hotel izdati povodom ruskega zavetnika, opasne za mir. j ter opero »Le roi l'a dit». Pri sobotni zleta posebne poštne znamke. Dasi bi Ictodobno veže ona svojo akcijo z alt- premijeri nastopijo v glavnih vlogah ga. j poštni erar pri tem ničesar ne riskiral- cijo Rusije, dasi se njej ne podvrži. Lovfietova, gdč. Ttaalerjeva, g. Drvota, ; nasprotno Se imel pri tem dobiček, vec __- ,___3: -1.1:..I.Anta,atir>/i Ti- n _ . 1___;_ J_|J Cajnar ia tr T.KiiVn. (i'ir M minictrSTVil IlO ILf A rmnn V TI P Nemška hiša Pod tem naslovom je napisal v celj- j nosti proti narodu kot celoti in proti sestanek zaupnikov v Zidanem mo stu pri Juvančiču. Dne 14. maja bodo zborovanja zaupnikov v Ptuju, Slov. Bistrici, Zrkorcih, Prevalju, Šmart-nem pri Slov. Gradcu, St. Vidu pri Misli nji, v Ljubnem in Šmartnem ob Dreti in v Rogatcu in Zetalah. -r Socijaldemokrati proti strahotam komunističnega režima. Zastopstvo ruske socijaldemokrateke delavske stranke. Idi jo vodijo socijaldemokrati Abramovič, Dan in Markov, je izdalo za prvi maj na socijalistične stranke in delavske organizacije proklamaci-jo, v kateri slikajo preganjanje soci-jalnih demokratov na Ruskem. Vsak dan se dogajajo nova nasilstva bolj-ševikov. V Moskvi, Charkovu, Jeka-terinoslavi, Poltavi in v drugih mestih zaprejo vsak dan veliko število sociialnih demokratov, katere pošiljajo brez praiskave, brez sodniškega postopanja v oddaljene kraje, kjer so obsojeni na lakoto in pogin. Iz Char-kova sta bila n. pr. poslana soc. voditelja Kučinoransky in Astrov v dražbi z 21 drugih socialdemokratov ▼ Turkestan. Sovjetska vlada je že nekoliko popustila v nasilju, čim pa se je začelo razpravljati o razoroženju Evrope, je zopet začela zasledovati socijaldemokrato z vso brezobzirnostjo. Zlasti preganjajo eocijalistično mladino. V Moskvi so v zaporih ljudje žo po 2, 3 in celo 4 leta, ne da bi se jih zaslišalo. Brezobzirno se mečejo v ječo socijalisti, ki se drznejo zahtevati zboljšanje mezd pri državnih, bolj-ševiških podjetjih. Ljenin je na XL kongresu ruske komunistične stranke izjavil, da morajo revolucijski tribuna-li vse eocijaldemokratc, ki trdiio delavstvu, da pomenja boljševiška politika zopetno vzpostavitev kapitala, brez milosti obsoditi na smrtno kazen z ustrelitvijo. Ruski socijaldemokrati pravijo končno v svojem proglasu, da postavljajo «na pranger to zločinsko politiko bankokratarskih revolucijo-narjev.» Vsi socijalističnj listi so za prvi maj objavili to strašno obtožbo komunizma, le pri nas je nismo čitali niti v »Napreju*, niti v »Novem Času* in tudi ne v »Jugoslaviji*. -f- Slovenščina pri sodiščih Julijske Krajine. Kakor sporoča državni poslanec dr. Wilfan tržaški »Edinosti*, se je na merodajnem mestu v Rimu prepričal, da ostane glede jezikovne rabe pri sodiščih do zakonite nove ureditve vse pri starem. Ta uspeh pač ni pripisovati uvidevnosti italijm skib oblasti, ker te ne poznajo, kadar gre za pravice slovenskega ljudstva, nobene pravičnosti in nobenih dolžnosti napram slovenskemu prebivalstvu, zasužnjenim Slovanom. Uspeh si je priborilo le slovensko ljudstvo, ki je vstalo kot en mož proti tej krivici, ter energičen nastop :-lovenskih poslancev v Rimu. -f- Francoska črna knjiga o Balkanu. F-ancosko zunanje ministrstvo je pričelo publicirati diplomatsko »črno knjigo* z dokumenti, ki se tičejo balkanske politike od januarja 1912, t. j. pred prvo balkansko vojno, do vsto]>a Turčije v svetovno vojno 1. 1914. Pni zvezek, ki je že izšel, se nanaša Ona se trudi sklicati konferenco vseh velesil, da bi došlo mirnim potom do sporazuma.* — Tako tolmači »Tempo* tedanjo francosko politiko na podlagi teh dokumentov. _ Po svetu — Prvi maj v Parizu in Berlinu. Pariški komunisti so hoteli podaljšati majske svečanosti za 24 ur, ker se r.l hotel dogoditi noben »Incident*. šele zvečer Je prišlo do spopada s policijo, pri čemer je redarstvo komunistom vzelo zastavo in se Je tudi nekoliko streljalo. Nekaj je ranjenih, ubit nihče. V Berlinu so se vršile velike majske manifestacije, katerih se je udeležilo preko 200.000 ljudi. Proslava je med govori in petjem po mestu mimo potekla. _Ljenin operiran. Iz Moskve poročajo, da je bil 23. aprila operiran. Poklicani berlinski operater mu Je izrezal krogljo, ki Je bila v LJenlnovem telesu od atentata 1918. Ljenin Je operacijo dobro prestal ter se Je njegovo stanje znatno zboljšalo. — Borbe t Belfastu na Irskem. V Belfastu so poulični boji Se vedno na dnevnem redu. Te dni je bilo ubitih 14 moških, 3 ženske In 4 otroci. Ranjenih pa je 60 oseb. Več kakor sto hiš le novo požganih. Preko 350 družin Je ostalo brez strehe. — Požar v Londonu. Dne 26. t. m. te izbruhnil v petrolejski rafineriji v londonskem predmestju Hockney silen požar. Pogorelo Je okrog 20 rezervarjev s po 5800 galonaml petroleja. Vročino so čutil! več kilometrov daleč in plamen le bil do 100 čevljev visok. Več kakor 40 oddelkom požarne brambe se Je komaj posrečilo lokalizlrati požar. — Prepoved alkohola na Švedskem. Švedski storting (parlament) je sklenil v jeseni prepovedati prodajo alkoholnih pijač v državL — Meščanska vojna na Kitajskem. Na Kitajskem le izbruhnila meščanska vojna, ki zavzema obsežne dimenzije. Evropske velesile nameravajo odposlati v varstvo Evropejcev močno vojno bro- UUVBEIUVO, &UV. g. v---i ,----J--------I--------- g. Zathev in drogi Režiser je g. Trbuho- ' dar je ministrstvo pošte ponovne pro;-vič, dirigira g. Neffat. nje — odbilo. Zakaj js to dobro. c» IV. komorni večer kvarteta «Zika* razumemo, se vrši ▼ sredo dne 10. maja ob 8. uri | Tudi pogajanja za "Sodstotno znižanje zvečer in ne, kakor prvotno poročano v jvoznine po državnih železnicah ne ijspe-pondeljek dne 8. maja Izvajajo sledeče ; vajo. Dovoljen je samo SOodstotni po točke: 1.) Dvorak: Kvartet v Es-dnni op. 51; Ailegro ma non troppo: Dumka. Andante con moto; Romanca. Andante con moto; Romanca. Andante con moto; Finale, Ailegro assai. 2.) a) Borodino: »Nocturno* it D-dur kvarte- | se bomo morali vdati v voljo božj ta: b) Glamcunov: »Scherzo* iz Suite ; zato, da s« bomo vozili sa polovičr op. SQl 3.) Schobert: Kvartet v D-molu vožnjo v tovornih vozovih in še vej«. pust, ki je bil dovoljen že leta 192f». Ministrstvo saobračaja stoji »trdno ko* zidi grada* in ga ne omehča tudi ne sem o važnosti tujskega prometa ch vsesokoiskem zletu itd. Vse izgleda, da (Smrt in devojka): Ailegro, Andante con moto; Scherzo. Ailegro molto. Presto. — Koncert se vrši v dvorani FilharmoniČne družbe. Vstopnice so v predprodaji od danes dalje v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. Sedeži po 15, 12. 10 in 6 Din in zadovoljni bomo morali biti. če avgusta ne zviia vozna tarifa, za najmanj 100 odstotkov. Zietni znaki bodo v kratkem razp<-.«'_. ni na župe. Posamezniki se prijavij-i z-. znak pri svojem društvu, to pa dobi o-, župe znake. Za znak se torej ce o'r:r- Vlaho Bukovac f. Neizprosna smrt čajte naravnost na zletno pisarno, je ugrabila tega velikega mojstra ravno i Znak morejo dobiti samo oni člani, k: v času, ko je izšla VL številka »Umjet- so bili sprejeti za člana najkesne.;^ _ . T iu^06i0venski vsesokolski j _ •• ■ ___ fl__— mmmiM • " _ Da se pospeši ureditev telovadišča. se odda delo za planiranje v akord. Vsi zietni odseki delajo s polno paro. V zietni pisarni v Narodnem domu je kot v mravljišču. Seja sledi seji, eni pri- Bojim se, da ne ho možno zmagovati "dobi v pWm Jugoslovenskega JUULa, VI. maja. i aela, če bo naše članstvo vztrajalo še aokojs]ce„a Saveza. Karodni dom. P"- sdelja, 7. maja: »Boris Oodunov*. Qo- naprej v svoji brezbrižnosti za sokolski i^ivJ:amocvsa društva, da godbo takoj na-stuje g. Josip Križaj iz Zagreba. Izv. tisk |n navodila. Naše članstvo si naj ' J c„na koinadu 10 Din. i zapomni to-le: Vse informacije glede Mariborsko gledališče. V petek dne z]eta, nastopov, tekem, prireditev itd., 5.. maja ob 15. uri, dijaška predstava vse to najdeš v »Zletnem vestniku*. C> »Neznani prijatelj*; 6. maja »Prodana ne- taj ga redno in pazno in odpadlo bo vesta*, izven; 7. maja »Poljska kri*, iz- |nebroj povsem nepotrebnih vprašanj na ven; 9. maja »Kirke*, noviteta. | zletno pisarno, ki bo tem izdatno raz- • ! bremen;ena. Posamezna društva naj se Josip Križaj v Ljubljani V nedeljo ! obračajo po eventuelne vendarle potreb-dne 7„ v torek dne 9. in v sredo dne ne informacije na svoje župe in te šele 10 maja gostuje v ljubljanski operi član ' na centralo, če ne moreio ze same dati zagrebške opere gospod Josip Križaj. V i pojasnil. 3 tem sem pa omenil tudi dra-nedeljo dne 7. maja in v sredo dne 10. i go stvar, ki jo neobhodno potrebujemo, maja nastopi v naslovni vlogi »Boris 1 če hočemo uspeti; mi rabimo de^>vne in Godunova*, v torek dne 9. maja poje ; vestne župne tajnike Naj se ndi-«» ne Mefista v operi »Faust*. Te tri predstave |čudi tej ugotovitvi. Večina žup bo mor-se prično vsakokrat ob pol osmih zvečer, j da razumela, kai se hoče s tem re.i Delibes In njegova «Lakmž». V so-i Propaganda za zlet se povoljno raz-boto dne 6. maja se uprizori v ljubljan- jvija. Za propagando v inozemstvu se je skem opernem gledalcu in prvič na ; naprosilo že pred precej časa nase m,-slovanskem odn. sploh Leona Delibcsa nistrstvo za zunanje zadeve Do danes tride anjsTa opera »Lakm6*. Leon Deli- še ni dospel odgovor na t-adevno pred-bes je v plemenitem zmislu naslednik vo- j stavko in kar je še več: ministrstvo tudi diteŽa nove francoske operne kompozi-. napravilo ni nič. Navezam bomo prav ciie Kamila Saint Saensa. Rojen je bil i gotovo povsem sami nase. Spori Primorie : A. S. K. V nedeljo ob petih popoldne se vrši na igrišču »Ilirije* nogometna tekma med Ijubljar-kim klubom »Prlmorje* in celjskimi Atlet« -Primorie* nastopi s svojim prvim nrv štvom, vsled česar je pričakovati, a . tekma zelo zanimiva. Kolesarska Ilirija v Ljubljani. \ nedeljo dr.e 7. maja t. !. v Grosuplje. Zbirališče ob 1. popoldne pred kavami Prešern. Odhod '-"no ob 1.30. Prijateoi športa in kluba dobrodošli. Ustanovni občni zbor Lahkoailetič-neca podsaveza za Slovenijo. V redfiio dne 7. t. m. se vrši v mestr.i posvetov---nici v Ljubljani ustanovni občm zter Lahkoatlctlčnega pod?aveza za Slovenijo. Začetek točno ob desetih dopoldne. Vsi klubi se ponovno poživljajo, da sc udeleže po dveh delegatih, M imata skup- a.iuja, ivi p. iHi>3ujb 11V.1M01VU «v- ..........^ ... , - - , mesijanstvo. Te dni je bil povabljen na 1. 1912. m objavlja dokumente, ki odlični srbski demokratski poslanec dr.! dokazujejo, kaj je Francija gorila Saensa. Rojen je dim gotovo povsem : ------— - , Fiogšan iz Novega Sada v Fuiok, da se najprej, da prepreči m pozneje. da lo- c.^ Kam ^ eami ^ | jlJgo!lov. časopisje se s pretežno ; no en glasovalni glas, « to veliko središče vojvodinskih Nemcev kali žira spopad balkanskih držav m leta 183G in umrl 1KJI- ^ v k™, širiteliev 1 v,1o klubovega članstva. Lahkoat!etič..s iodači o staiišču demokratov proti Nem- j Turčije. Posebno se pn tern naglasa- tenik razpolaga z bogato iznajdljivostjo večino ^e ni postavilo v krog širiteljev vflo klubovega članstv: ^firfSL zelo spretno orke- sokolske mislL Zlasti moramo z žalostjo | sekcija Športne ^-ere. Brat Martin Jurečič Odpuščajte, da Vam bo odpuščeno... Mlad kmečki fant iz Cešence _ pri Cerkljah na Dolenjskem. Tih. mi-en, priden; ogrevan od tople ljubezni ;ivih starišev, priljubljen pri sorodnikih in vsej okolici svoji: nikdar ni nikomur storil zalega. Dne 30. aprila, v nedeljo, ga je zahrbtno napadel zločinec in izvršil nad -jim čin krvne osvete; starejšega >ra-ta Jurečiča, s katerim je imel že staro sovraštvo, ni mogel — zato je v svo-iem sovraštvu zabodel nož v mlado K'rt*v. Zgodilo se je to v kraju, ki je od nekdaj nepristopna trdnjava župniko-ve politične stranke. Surovost in po-diVjanost, ki dihata iz tega umora in vsega, kar je potem sledilo, kažeta najlepše sadove župnikove vzgoje. »Martinu Jurečiču se ne bo zvonilo, član Sokola ne bo imel cerkvenega pogreba.* — tako je izjavil župnik nesrečnemu očetu, ki je pnsel prosit za mrtvega sina. cDekan je v Leskovcu, v Cerkljah ssm žunnik jaz.* .— 10 lz-aviL Živinosdravnik J. V. vodi na željo starišev še enkrat odposlanstvo k župniku in ga vpraša, zakaj pravzapriv odreka nesrečnemu Martinu Jurečiču cerkveni pogreb in zvonenje. , ki je prekoračil nažo mejo brez vsakih dokumentov. Pri telesni preiskavi je našla policija pri njem pod srajco precejšnjo vsoto denarja in razna šifrirana pisma, nakar je končno priznal, da je bil odposlan v našo državo kot vohun in madžarski agitator. Izpovedal je tudi, da je bilo v zadnjih dneh poslanih v Jugoslavijo okoli 10 madžarskih agentov, ki imajo nalog, sejati med našim narodom nezadovoljstvo in ga ščuvati k uporom prot oblastim. * Vojaška vest Dosedanji pomočnik iomandanta Savske divizije v Zagrebu polkovnik Pero Lazarevič js premeščen v Beograd ter je v torek zapustil Zagreb, da nastopi svojo novo službo. V dobi svojega bivanja t Zagreba si je g. Lazarevič pridobil splošne simpatije tar obžalujejo zlasti Sokoli njegov odhod. Polkovnik Lazarevič js navdušen Sokol te t je ves svoj prosti &s posvetil so-kolstvu. * Z zagrebške univerze. Privatni docent baselskega vseučilišča dr. SergejNi-kolajevič Saltikov je imenovan za javnega rednega kontraktualnega profesorja za splošno patologijo in patološko anatomijo na medicinski fakulteti zagrebške univerze. * Simplon-ekspres ne bo več vozil preko Jugoslavije? Kakor poročajo sedaj tudi beograjski listi, Simplon-orijent-eks-pres ne bo več vozil preko Jugoslavije, rcarveč iz Bukarešta zopet po svoji stari poti preko Budimpešte in Dunaja, ker je sedanja proga predolga in vsled tega tudi predraga. Ta vest uradno Š9 ni potrjena. * «Laž njivo Jutro*. Dne 3. maja je naš list poročal o raznih majniških proslavah ter tudi o oni v Trbovljah. Naše poročilo je bilo strogo ob;ektivno in moramo reči, da za trboveljsko delavstvo skozi in skozi simpatično. Končno smo šo izrecno ugotovili, da se je »vsa proslava izvršila dostojno in brez najmanjšega incidenta!* Včeraj objavlja svoja majska poročila tudi »Naprej*. Glede trboveljske proslave konstatira tudi on »da je potekla v najlepšem redu in miru* — ocena, ki torej ni boljša od one v našem listu. »Maprej* pa takoj nato nadaljuje: Zaradi tega je značilno za »Jutrovo* poročanje poročilo o proslavi !. ma;a v Trbovljah. Lsžnjivo Jutro'..» Trboveljski delavci se lahko učijo na tem skromnem primeru, koliko barve izlivajo dan na dan tkzv. opozieionalni listi na one, ki so naivni dovolj, da jim verjamejo. * Iz «Naprejevih» majskih poročiL V Celju: Okoli pol 10. je dospel val mogočnega toka. Rdeči prapori so se igrali z vetrom v zraku. Oni, ki so se pregrešili nad proletarijatoin, kako so zijali! Na Dečkovem trgu se je val spremenil v morje in dr. Korun je govoril s balkona. Proletarijat je pazno sledil njegovim izvajanjem, kakor bi se že vadil prevzeti državo. Zvečer... je nesel dr. Korun za vse naše poslance polno z ar ipanje. Odpravimo veliko noč. V G listanju: Popoldne veselica s plesom in D.-osro zabavo. Tu smo videli mnogo ude- ležnikov sjuttajfaje procesij« li 5*. Križu. Osobito ženski svet, ki se je vračal z božje poti, je številno posetil to zabavo. Vsiljuje se nam mnenje- da se je ▼ga veselica za vršila v znamenju alkohola. V Mariboru je miraa in veličastna manifestacija tako konsternirala bur-žuazijo, da buržujski listi — molče. V Ljubljani nam daje shod 1. majnika povod, da odločno zavračamo vsako zedinjenje (e komunistično stranko), dokler komunistični sodrugi ne bodo izvršili očiščenja v svojih vrstah*. Zato so pa v Trbovljah glasovali socialni demokrati za takojšnjo zedinjenje vseh inter-nacional in so se izrekli za to zedinjenje tudi narodni socialci, ki odklanjajo in-teraacionalo v zmislu socialno-demokrat-skega ali komunističnega programa! — Zakaj le »Naprej* ne stavi v svojo glavo podnaslova «xa razvedrilo In zabavo?* * cSlovenčeva* lojalnost Ko je izrekel svoj čas prvi sodnik pravnopomotno sodbo v zadevi dr. Natlačena proti dr. Oblaku, češ da je slednji prvega po krivem obdolžil napeljavanja priče h krivemu pričevanju, je prinesel najprvo »Slovenec* in pozneje drugi klerikalni listi proti g. dr. Oblaku cel pamflet z natolcevanjem. da je dr. Oblak vedoma ob-rekoval tovariša: in vendar je bilo že tedaj dokazano, da je dr. Natlačen Tes nagovarjal stranko, ki je bila enkrat zaslišana kot priča in enkrat kot obdolženec, kako naj govori pred sodiščem. Za »Slovencem* je seveda tudi »Jugoslavija* zabeležila obsodbo. Nedavno je sedaj vzklicno sodišče kot najvišja instanca g. dr. Oblaka oprostilo vsake krivde in kazni iz umevnih razlogov. »Jugoslavija* je zdaj »lojalno zateležila* oprostilno razsodbo, a »Slovenec*, ki je stori! g. dr. Oblaku veliko krivico, imel toliko dobrega okusa in spoštovanja do samega sebe, da si je najel za zagovornika na vjklicni razpravi znanega »Slovenče-vega* ne prijatelja dr. Pegana. Zdaj sta se oba skupaj blamirala. Par nobile fra-trum.,. * Bivši gledališki hišnik Koler Izgnan? Ponoči nam javljajo, da jo policija zvečer obvestila bivšega gledališkega vratarja Franca Kolerja, da bo z ženo ob 4. nri zjutraj odpeljan čez mejo v Italijo, ker je izgnan iz Jugoslavije. Mi smo se trudili, da dobimo avtentičnih informacij, toda zaradi pozne ure nismo mogli zvedeti ničesar pozitivnega. Zsto ne vemo, ali je bil Koier res že odpravljen is naše države. Konstatirati hočemo pa sledeče: Kolcr je invalid in je, kakor se zatrjuje, optiral za Jugoslavijo. Njegova afera na gledališču naj bo taka ali taka, točno je, da mož ni v nobeni kazenski preiskavi. Če se je disciplinarno pregrešil, je več kot dovolj kaznovan: izgubil je službo in presedel dolgo v zaporih. Sedaj ima i stanovanje i novo službo. 2e iz zgoraj navedenih razlogov se nam zdi njegov izgon neutemel;en. Toda stvar ima še drugo lice: Franc Koler se splošno smatra (ali po pravici ali ne) za glavno obremenilno pričo v mučni gledališki aferi. Vsa javnost je interesi-rana na tem, da se afera končno razčisti. Kakšen vtis pa more nanjo napraviti. ako se moža (z ubogo bolno njegovo ženo vred) čez noč ekspedira preko gra-nice? Ali se ne bo reklo, da se je hotelo odstraniti glavno pričo proti prejšnji upravi in tako celo preiskavo speljati v pesek? Mi smo u ver jeni, da je tak sum povsem neopravičen, smatramo pa (tudi če se ne oziramo na zgolj človeško plat tega vprašanja) baš zaradi tega za nemogoče, da bi se tako postopalo proti Kolerju. Na zadevo se še povrnemo. * Neverjetna štedijivost naše pošte. Iz Celja nam poročajo, da namerava poštna uprava ukiniti nočno brzojavno in telefonsko službo na tamkajšnji pošti. Uradne ure na j bi bile v bodoče samo od 7. do 21. '"i-, odpo««>n v zimskem času od 8. do aru. t >. danes eno glavnih naših trgovskih gospodarskih in prometnih središč, pa je postopanje poštne uprave, ki baje hoče štediti, povsem nerazumljivo. * Tečaj srfcskohrvatskega jezika. V le-jtošnjih velikih šolskih počitnicah se bo j v Beogradu vršil rečaj srbskohrvaiske-; ga jezika za učitelje tujih narodnosti, j ki niso zmožni državnega jezika. * Ruška koča na Pohorju. Ker je konično vendar-Ie nastalo ugodnejše vreme, j in so začeli turisti ropot posečati lepo j Pohorju, otvori Ruška koča prihodnjo Inedelio poletno sezono. * Iskre lokomotive dolenjskega vlaka so v nedeljo v Kamnem potoku pri Veliki Loki zanetile požar, ki je popolnoma vpepelil poslopja štirih posestnikov. Vsled silnega viharja ni bilo mogoče ničesar rešiti. Zgorela je tudi ena krava in več prašičev. » Natečaj za dva štipendista. V svrho češko-slovaško-jugoslovanskega kulturnega zbliževanja se je ministrstvo za šolstvo in narodno prosveto v Pragi odločilo, podeliti dve vseletni štipendiji po 15.000 češkoslovaških kron (1000 Kč ns mesce) državnima pripadnikoma Jugoslavije, od katerih bi študiral eden češki jezik in češko knjižc-vnost, drugi pa češko zgodovino na Karlovi nniveni v Pragi, in sicer že v šolskem letu 1922/ tKS. Ohe štipendiji bi bilo treba eoie'itl profesorjema. B M » morala navezati, da bosta celo šolsko leto biv»-la v Pragi. Primerna kandidata izbere ministrstvo prosvete v Beogradu. Konkurenti naj vloie svoje prošnje do koo-ca tekočega meseca. • Izredna požrtvovalno« radarjev v HadijamL Dri. nads. g. Pitamie je izrodil pokrajinski npr*vi znesek 9450 kron u tehnično fakulteto v Ljubljani, katerega so prostovoljno darovali rudarji premogovnika v Hudijami pri Laškem. To c otirom na malo število v rudniku Huda-j&ma zaposlenih radarjev zelo visoko vsoto so zložili radarji na U način, da ie vsak posameznik daroval t ta namen znesek 50 kron. ta sicer se je udeležilo zbirke ve« nego dve tretjini vsega delavstva. Ta izredna požrtvovalnost teh preprostih sinov naroda zasluži vse priznanje in javno pohvalo. • «AvtomobiIna» prometna d. d. v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da se ne nahaja postajališče avtomobilov za progo I^jubljana-Celje od dne 7. maja ve8 pri postajališču pri »Bolem volu* v Celju, temveč pri hotelu k »Zamorcu* (Sko-berne). Vožnjo v mesto emo morali ustaviti zaradi preozke pasaže v Gosposki ulici. • Afera Bistlč. V prvi velikonočni prilogi »Jutra* št. 90 t dne 15. aprila 1922 je pod zsglavjem »Afera Ristič* omenjen podpisani. Na podlagi § 19. t. z. prosim, da objavite v naslednji številki Vašega lista sledeči popravek: Ni res. da ko je prišel eksekutor z orožnikom, je Ristie. ki je tedaj nosil oficirsko uniformo, na drugi strani pobegnil s sekvestrom majorjem Sabljakom iz tovarne, temveč je res, da se to ni zgodilo. Ni res, da je Ri-stič odvzel sekvestru ključe in si iz blagajne izplačal 1?.S00 K, temveč je res da se to nI zgodilo. Ni res, da je sekve-ster tovarne delavce brez plačila odpustil, temveč je re«, da se to ni zgodilo. Ni res, da vživa okolica žalostno sliko, da eksekutor z orožniki preganja državnega eekvestr«, ki v uniformi in s sabljo zapušča tovarno pri zadnjih vratih, kakor hitro se pojavi eksekutor, temveč je res. da se to ne dogaja. — Adolf Sab-Ijak, major i. s., državni sekvester tovarne L. H. Schfltz v Petroveah pri Celju. • Najdeni dukatL O priliki kopanja temelja za neko novo stavbo v Beogra^ dn. so našli delavci 7 zlatih dukatov. Ker se niso mogli sporazumeti z nadzornim inženjerjem glede kurza. po ks-terem bi jim odkupil dakate. je prišla stv.->r pred policijo, ki p* 6e je pos j obehod, »Mersur*, Praha L, Revolučni ! ^ korini, k*r »e vidi najboljše iz jtrS -)• , - - ;ga- d« je mestn« blagajna v Bakru od j Izvoz klavne živine se dovoljuj« na ,same ine nabrala preko 2 milijon | podlagi resničnega uvoza rJavne goveje :kron u iua0 živino. u K od tu iivinc in obratno, in ni ne izvoz ne uvoz ^ T jtalijo. Skozi Bakar namreč gre me ! vezan na kompenzacijo ali kavcijo. Uvoz | segn0 eooo komadov rogate živ. klavna goveje živine je prost pristojbin carina pa znaša 180 Kč. z« komad, pri i izvozu se plača pol odstotka od zaračunane cene. — Pri uvozu klavne iivine je treba izpolniti vse veterinarsko-policijske pogoje, naznanitev teh pogojev je ] ne, z« katero se plača mestu 60 krov za komad, ne vštevši konje, katerih se je letos izvozilo nekaj preko 500. ter svinje. katerih se je izvodilo okoli ioOO komadov. Število premogovuikov v naši drla- treba zahtevati pred izvršitvijo uvoza | ^ ki M akiploatimjo. znaš*: v Srbiji It. pri poljedelskem ministrstvu. v p, v Sloveniji 25 in v Hrv«tsii Prošnje morajo biti dopolnjene z vsemi potrebnimi dok«zi, posebno p« s dokazom, d« je uvoznik, ozirom« izvoznik sam producent. odnosno, d« ima obrtni list in razen tega upravičenje do trgovine. in Slavoniji 36. Slovenija sam« daje odstotkov celokupne produkcije v državi. =» V zadružni register ee je vpisa!.-Splošna gospodarska zadruga v Celju, r. z. z o. z. avno skladišče in prevozna družba Pri uvozu mora biti natančno navedt d d> v Celjn Ima dne 15. maje izrede: na uvozna c«rinsk* postaj«, kakor tudi j ob-£u lbof Na dnevnem redu je me t naslovna postaja, kam se bo živin* uvo- ! drtlgim skiepanje pogodbe s državo gle žila, z opombo, ali je U postaja zvezana |f]e °arSnske!ra skladišča in s tem v mn z dovlačno železnico s klavnico, kjer se , rotrebca ,prememba pravil, bo živina klala. ' ^ Jadranska banka, d. d. v Beorrati.i Uvoz klavne živine in mesa -e dovo- j dne ^ ^^ redni občni zbor ©v. ,ljuje zaradi tega. da se cene mesu na;10 ufi T gTOja ^jov^iji prostorih v domačem trgu znižajo. Uvoznik mora Ljubljani. torej dati zadostno jamstvo, da ee bo ee- ^ Pretirane cene svinjam v Slavoniji. Dne aprila se je vršil v VaJpovrj torej dati zadostno jamstvo. !nejol nakup živine v tujini pojavil tudi v znižanih cenah mesa v drobni prodaji, kar bo ministrstvo trgovine kakor tudi prehranjevalno ministrstvo po svojih organih strogo nadzorovalo. Prosilcem, ki ne dajejo tega jamstva, se nvoz sploh ne dovoli. jem. na katerem so dosegli prasci sta: 4 do 7 mesecev ceno 500 do 900 krov.. Vsled tako visokih cen ee je prodajo U-par komadov. = Prodaja starih vojaških tovornih jtozov in posameznih delov Istih. Komsi: Za izvoz in uvoz sladkorne pese in L Drav3l.e divizijske oblasti v Ljubi sladkorja velja sledeča naredba: |ni da se bo vršila v času o- Urad za inozemsko trgovino je poro- | ^ do ^ dan ob 9. uri .mle- j SO?23 I ta pesa. sladkorni sirup, kandiran sina-; , . .. p„.,:„ _ ->i ^ !kor. umetna strd) dovoljeval prehranje- 353 ivsini odsek mmistrstva trgovine, za de- jlokrog bivšega urada za inozemsko tr-j sovino. Izvozna dovoljenja za maijše (množine sladkorja (do 10 kg) daje razen i tega tudi odsek za prtljago pri ministrstvu trgovine. Pristojbina za vjak kg i znaša 2 Kč. Ta odredba je stopila v ve-liavo dne 20. marca 1922. Zasreb, davne: Bukarešt 50 — 52, London 295 — 302, Ncwy>irk 67 — Pariz 600 — 612, Praga 130 -- 136.5r>, Švica 1300 — 1350, Dunaj 0.80 — 0.?', Budimpešta 5.90 — 9, Varšava 1.95 — 2.05. valaic: dolar 66.50 — 67.5?, češke krona I2S — 131, funti 293 — 3^(1, !c I 51, lire 350 — 350. Trg. cbrtua banka 62. j Brodska banka 8S — 90. NARODNA BANKA SHS. j Hrvat eskomptna banka 194 - 197 Stanje dne 22. aprila. j Jadranska banka 300 — 301. Aktive (v dinarjih): kovinska podlo- j Jugoslovenska banka 109 — 110. ga 397,195.104.55 (— 1,666.186.59), poso-! Ljub. kreditna banka 233. 38,215.794.79 (— 9.158.124.45) dolg | Slavenska banka 320 — 122.M. ji!a 938,: država 4.,418,522.703.37 (4- 442.50), vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2„13S,377.I63. Skupaj 7„892.310.765.71 dinarjev. Pasive: glavnica 15,106.800 (nespremenjeno), rezervni fond 1,980.285.12 (ne-tpremenjeno), bankovci v obtoku 4 milijarde 819.207.505 (— 44,592.745), razne obveznosti 912,058.591.86 (-{- 43.233.354. 75), terjatve države za založene domene 2.,138,377.163 (nespremenjeno), saldo raznih računov 5,550.420.73 (— 9,464.473. 20). Skupaj 7„892,310.765.71 dinarjev. Številke v oklepajih pomenijo spremembe napram stanju dne 15. aprila. TRŽNA POROČILA. i Žalec, I- maja (L poročilo Hmsliar- Praštediona 1160 —1170. ReSa pučka banka 10S. Srpska banka 177 — 180. Dabrov. parobredna dražbe 1 !00. Goranin 165. Narodna Samska Industrija 136.50 —- 1 NaSička industrija drva 12? — 122.5". Gutaar, 355 — 355. Slavonija 135.50 — 137. Union 725. Banka za Primorjc lo2 -- 175- Beosrad. devize: Pariz 010, K-v.-/a 66, Rim 355, Berlin 23, P rasa i 32, D r.ai 0.85. Dunai. devize: Zi;reb 29.12 — 2s.'.l Beograd 116.28 — 116.52, Berlin 28.: — 28.30. Budimpešta 10.57 — 10.6?, L-don 363.75 — 364.25, Milan 435.70 - skega društva za Slovenijo o stanja j 436.30, Newyork 81.94 — 82.06, P. hmeljskih nasadov.) Skrajno neugodno ! 749.50 — 750,50, Praga 149^0 — 149.; . vreme mesecev marca in aprila je znat- j Sofija 59.95 — 60.C5, \ arsava 2.03 — no oviralo vsa dela v hmeljiščih. Le s! 2.07, Curih 158625 - I08&.10; ve,::.: skra-no silo se le izvršila rez in postav- dolarji 81.4-1 — 81.56, levi --8-r'o — sO.C. . ijanje drogov še ni končano. Vobče se iimti 363.75 — 3645r. frsne. framti /•».•• ' lahko reče, da je rastlinska korenika do- - 748.50, lire 435.70 — 436.30. te: ■ bro prczlinfla; pri odkopavanju so se letos našli že zgotov!jeni eksemplarji hmeljskega hrošča (phinthus porcatus), kar je izredno hitro: morda je temn vzrok lanska suša. Kupčija počiva popolnoma; le nekaj zanimanja za stari hmelj je bilo nekaj dni. — Društveno vodstvo. 1:5*8 — 116.12, pe:;*ke marke 2 — ?■■ 1 švic. franki 1581.25 — ISS3.75, če:':.-krene 149.15 — 149.35, nizdž. krene l■■:.'.i — 10.6S. Praga: devize: Bariin 17.00 — Pariz 471.75 — 472.75, London 22S.60 --230.60, Neivvork 51.40 -— 51.59. 13eo;rj 1 74 _ 75, Sofija 37.22' 2 — 38.021'-. r. - Zagreb. 3. maja. (Tedenski sejen:.) | naj 0.521_ 0.72V;, VarSava 1.17:;;; -- funti 227.60 229.dolarji 5!.2fi 51.80, dinarii 74 — 75, levi 35.97? i 36.77' j, avstri'. krone 0.60 — 0.8". r: ske marke 1.1— 1.371 msdi". k ne 6.35 — 6.75." Curih: Berlin 1.79. Newyork j zadnjih dni izrabljajo za poljsko de'o. ! Csns (za kg žive teže v kronah): voli I. 43 — 44, II. 32 — 37, biki 34.50, krave I. 30 — 35, krave za klobase 20 — 25. mlada živina 32 — 38, teleta 40 — 45, svinje I. 70 — 74, II. 64 — 68, III. 56: ____ — 60. Konj je bilo zelo mnogo. Seno «I London 22.97, Pariz 47.30, Mi!»n 27. v, ie prodajalo po 1100 — 1300 K in slama i pr-2a 10.03, Eudirapc?ta 0.67, Za.gr1") po 400 — 700 K za 100 kg. j 1.S0, Varšava 0.13, Dunaj 0.05'i »vst-i. --žig. krone 0.06V"- — Železniške konferenee. V Trenčin- i Ecrlin: Italija 15.53.05 — 155-5.95, Lo ških Toplicah v Češkoslovaški se sesta- i don 283.35 — 2*6.^5. Ne^Tork 28«.38 - -nejo dne 10. maja delegati naše države | 289.12. Pariz 2661.65 — 2668-35, Svil i in Češkoslovaške na konferenco, na ka- i 5522.95 — 5637.05, Dunai 3-55V2 — 3.35' se bo uredilo vprašanje blagovnega J Prata 559-30 — Bi!dimr--"-fa 37.2 ' prometa med ober;ia drSavamn preko i— 37^30, Z?.:reh l"-J.5n, Soiija 21G.7U -! MsdSsrsV". — V Ben^.'kah «s vrši dne ! 217.30. Hči papeža (D«Ua.) «Pa vendar jej je kdo sledil?* vpraša Manfredo. »Takrat ae je vaaj videlo. kam izginja?* »Naravno, da so jej sledili,* odgovori oče Filipo. »Pa nikdo ni ničesar jjaSd. Nekateri trdijo, da so jo videli izginiti med razvalinami Caracallove-ga kopališča, drugi prisegajo, da stanuje v neki špflji na Monte Aventino, tretji zopet..., toda evo, sporazumela se je x godci radi glasbe... ptaa pričenja.* ^_ Skoraj spoštljivo ao »e oamalnuu vsi gostje, da napravijo plesalki primeren prostor. Glasovi ti ulični goslar zamahne z lokom v znak, da pričenja predstava, kakršna se ne vidi vsak dan. in godba za«vira ognjeno melodijo, ki takoj vname poelužaloe. v takta godbe giblje FandaDga s svojim vitkim, elastičnim, telesom, najprej po-lahko, kakor v spanju, ali kakor da *e ziblje mlada veja v lahnem poletnem vetru. Kakor rožnate kače se svetlikajo njene fine, gole roke, plastično oblikovane. Sedaj jih dviga nad glavo, sedaj zopet spušča. Toda ne traja dolgo in lahke kretnje postajajo vedno bolj ognjevite, kakor da se je telo plesalke vžgalo v ognju godbe m postalo en sam plamen, ki se vijuga v nIamtečem zublju eem in tja in sem in tja, poneha, pa se zopet dvigne m zapali vse, kar doseže... Naenkrat postane njeno gibanje vrtoglavo. Krilce frli in se opleta krasnega, božanstvenega stasa, ramobarv ne lope sijejo, kakor mavrica. Izpod hodne srajčice se dvigata dva grička. Ognjen dah se Siri od te plesalke m Objave * Družabni večer »Jadrana*. J. n. a. d. * Jadran* priredi v soboto dne 6. t. m., ob 20. uri družabni večer v Naprednem diiaškem domu (arena »Narodnega doma*}. Gg. starejšme z rodbinami so vljudno vabljeni. Po članih in starejšinah vpeljan! gostje dobrodošli Vhod nasproti I. drž. gimnazije. — Odbor. * Akademsko društvo »Triglav* v Za-grtira nam poroča: Nameravana prireditev dne 13. maja v 2aicu, ki bi jo imelo prirediti Jugoslovansko akademsko društvo »Triglav* v Zagrebu, Je vsled nepredvidenih težkoč odpovedana. * «Koroški večer*! dala napadalca, maščevalca bratove smrti. Nekoliko je nagnila svoje lepo elastično telo, s levo roko se je oprl3 ob bedro, kakor delajo Španke, desnico z bodalom pa je naperila pred sebe, kakor pripravljena, da sprejme borbo. »Čarovnica, brata si mi umorila!* krikne napadač, ki je skoraj izgubil preudarek pri pogledu na vso to zlo-kobno lepoto. Potem k okolici: »Ubila mi ga je... Vsi ste ga poznali, gondoljerja, kraj velikega mbsta čez Tibero... Ne poslušajte in ne glejte peklenskih čarov te ciganke, ki vas zavaja... pomagajte mi, da jo obvladam... Pred sodnike naj gre, pa če tam ne najdem pravice, naj jo prekolne sam sveti Oče... Videli bomo, ali je 8e kaj pravice v svetem Rimu!» Kakor vsaka množica, bila je tudi ta prevrtava. Njena naklonjenost se je obračala z vetrom. Tudi sedaj so naenkrat vsi za mladeniča in prejšnji občudovalci gledajo Fandango nekako sovražno, nekateri pa le tudi radovedno. »Verujte Bernardu, gondoljerju!* »e oelasi tu pa tam glas. »Dol s čarovnico! ... ki zakriva svoje lice... poglejte, kakšna je v resnici, kdo je! tično Izuče v kmetijstvu. Ti kmetski mladeniči se morajo obvezati, da bodo vršili vsako delo, ki se ga jim bo odka-zalo, vsled česar bodo nadomestovali dobro delovno moč na posestvu. Kdor žeti dobiti takega mladeniča, se naj takoj priglasi Kmetijski družbi za Slovenijo v LJubljani, Turjaški trg 3. • Dijaki dobrovoljd. Po povelju vojnega ministrstva naj se vsi dijaki-do-brovoljci, rojeni leta 1894., ki so se borili na Solunski Ironti in so imeli čin rezervnega narednika ter do sedaj še niso imenovani za rezervnega potporučnika, javijo najdalje do 31. maja t L pristojnemu vojnemu okrugu sledeče podatke: ime in priimek ter začetno črko očetovega Imena, rojstni kraj, kdaj Je vstopil v vojsko In v katero edinico, v katerih edinicah Je služil na solunski fronti, kdaj je dobil posamezne čine, zakaj do sedaj nI bil imenovan za rezervnega oficirja, in kdaj Je bil iz aktivnega stanja izpisan. Pograbit« Jo, ven l njo, pofljlte po atražo!* Od vseh strani se prično zgrinjati gostje, gledalci, poslušalci okrog Fan-danpe. In sovražniki. Gondoljer Bernardo drži za stolico kakor da hooe plesalko napasti ž njo. Toda pred njim zašije naenkrat ostrina meča. Konica mu predre roko, da z glasnim vzklikom spusti stolico na zemlja »Nazaj!* zaori močni glas Alfon-sov, ki je ta čas stopil pred plesalko, da jo ščiti. »Nazaj! Kdor od vas ee le dotakne dekleta, je ta hip mrtev! S tem mečem ga prebodem!* Prestrašena s-j množica odmakne. Neka višja sila se je glasila iz tega neznanega lepega mladeniča, iz moči njegovega glasa, iz svetlikanja v njegovih očeh. Oče Filipo ee prestraši, da bi se v njegovi krčmi prelivala kri. Naglo skoči "k ciganki, jej zašep?če nekaj na uho m jo potisne v kabinet, pred čegar pragom stoji Manfreio z golim mečem, pripravljen, da pri-koči princu Alfonsu na pomoč, če treba. »Komur je življenje milo,* vikne še enkrat Alfonso, »ne bo prestopil tega praga, na katerem čaka smrt!* Nato stopi polagoma čez prag, še enkrat hladno pogleda na molčečo množico in se nato obrne v sobico, ki jo oče Filipo zapre, obrne ključ in ga vtakne v žep. n. poglavje. »Ne boj se. dekle!* reče Alfoneo plesalki, ko se je prepričal, da je oštir zaprl vrata za seboj in jih zaklenil s ključem. »Nikomur te nehvaležne w>-drge se ne bo posrečilo, da prodre tu notri, dokler le gibljem z mezincem! Sicer pa poznam to bando. Za par vr-čev dobrega vina, ki jim ga potoči oče Filipo. bodo prav tako radi prodali gondoljerja Bernarda, kakor so m j sedaj hoteli pomagati. Toda ti tr>jpe-češ... razburjena si... sedi tu na stolec in oltrepčaj ?e s požirkom dobrega faleruskega vina ...» Princ natoči sam čašo in jo nudi de-vojki, ciganki, ki jo je prevzela neka lahna omotica, tako da je jedva sedla. Nekoliko si omoči ustnice, potem pa se zopet vzdigne. Sedaj je Alfonso prvič slišal zvok njenega glasu, ki je zvenel sladko in melodično. »S-oje življenje vam dolgujem. gospod* ... pravi ciganka v najčistejšem italijanskem jeziku brez dialektične ali celo ciganske primesi. »Sicer bi se bila v potrebi tudi sama branila pred temi beeneži, toda strahopetcev je bilo toliko, da bi me bili veniarle obvladali. Ne morem ee vam primerno oddolžiti, ker sem revna ciganka, zahvalo pa vam lahko izkažem na ta način, da vam poljubim roko* — In predno je Alfonso mogel preprečiti njeno nakano, že zaerabi ciganka mehko, kakor inačica, za njegovo roko in jo nese k uetom. Nagne se. kakor da mu jo hoče poljubiti, tedaj pa se nenadoma ustavi v kretnji, dvigne glavo in opazuje skozi odprtine v krinki z očmi, sijajnimi kakor oglje, lepega mladeniča. »Kar sem zate_ storil, lepo dete,* odvrne Alfonso, »ni vredno, da se omenja. Vsak čestit človek se mora zavzeti za dekle, ki je v opojnosti. sicer Bem ti pa dolžan hvaležnost za užitek, ki si mi ga pripravila s svojim umetniškim plesom. Ce mi pa že res hočeš izkazati posebno uslugo, potem mi izpolni prošnjo.* »Samo recital* klikne ciganka. »Ničesar ni na svetu, česar bi ne mogla storiti za vas, visoki gospod!* (Dalje prihodnjič.) Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Ux>emensko poročilo ia 19^2 Ljubljana 306 m nad morjem f Kraj ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm ■ Ljubljana . j Ljnbijana . ! Ljabljana . Zagreb . . Beograd . Dmiaj .' . Praga . . laomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 766-3 762-8 764-0 7620 7633 764-1 48 17-8 112 12-0 110 100 sever sev zap. rt brezvetrji sev. sap. zapad megla pol obl. jasno pol obL deL obl. 0-6 2-0 ! 16-0 ! 10 | Prsti gatiilsl kupim večje partije itou za Df od 20 em promera navzgor in 2-30-2-40 m dolžine franko vagon. Ponudbe najnujneje upravi »Jutra* pod „E. W." 1285 mml, 40 BO baaadl Ota. 8*—i mklk udal|i>|lli 8 baaadl » Ota. — Trgava« atfaal, «M»h» d* SO baaadl 6 OU.. naklh a.d.ll«|!h S b.aedl 2 Cls. - Pla6a u «»pr»|. (Liht» tu« » . tnimktk.) Na *praian|a aa »ds^rarla ta, alta ta »pralanlu pr!!ota»a tnamka ta »Ogonr. Učiteljica z večletno prakso, z dobro kvalifikacijo in mnzikalno izobrazbo, bi prevzela me i velikimi počitnicami vzgojo največ dveh otrok pri kaki boljši rodbini, ki gre na deželo. Ponudbe na uprav-ništro »Jutra* pod »Počitnice*. 1281 Ufiem mesto potnika, ozir. mesto knjigovodje. Cenjene ponudbe na mariborsko podružnico »Jutra> pod »Z«r nesljivost in agilnost*. Nastop službe takoj. 7/1283 Kot hlinlk 1289 želi nastopiti mesto takoj v Ljubljani poročenee brez otrok. Ponudbe pod »Hišnik* na upravo »Jutra*. Pomočnika pri lesni stroki se sprejme takoj in pod ugo nimi pogoji. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Lesna industrija 156/V. 1235 Ha hrano ln stanovanje se sprejme en gospod in dva gospoda pa Bamo na hrano. Kje, pov6 upraTa »Jutra*. Ii78 Hlia ■ sadnim vrtom in njivo se oroda. Čirčiče pri Kranju V it 26. 1242 Bilo 1216 z enim ali dvema stanovanji, i majhnim vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici (Moste, Vič, Žiška) s takoj prostim stanovanjem, se kupi. Ponudbe pod „Takoj do 150.000" na Anončno družbo Aloma Company, Ljabljana, Kon-"gresni trg 3. 308 saklopnlb »edežev (KlappsttlhleS prima, popolnoma novih, iz trdega lesa, avto Dion-Buton, 8/14 HP, 4 sedeži, generalno popravljen, g laso vir, gkoro nov, po zelo ugodni ceni na pro — Ponudbe na poštni predal 18. 1288 1279 Prostovoljna javna dražba pohiitva, obleke itd. »e vrii dne 6. t. m. ob 9. url dopoldne pri g. F. Dobršeku, Ljnbijana, ?ot v Rožno dolino, vila Pire. Pletenine raznovratne, damske majloe in bluze, jop«, otr. perilo, gamaše, doke-lenloe, avlterje, čepice itd. lastnega izdelka priporoča 1120 Pletenine CIRIL VAJT, Kras]. Mlad zasebni uradnih t akademsko naobrazbo išče seznanja z gospodično ali damo, tudi z dežele, ki je popolnoma Bamostojna gospo-darloa kakega večjega posestva ali drugega podjetja. Korespondenco je nasloviti pod šifro „Uradnlk" na uprav- j ništvo »Jutra*. Absolutna tajnost zajamčena ! pod častjo. 1217 j ,jubljani barometer nižji, temper. normalna. Solnee vzhaja ob 4 39, zahaja ob 1912. Knjige za mladino: •40 več. Vezano Cika Jova Zmaj, Pisani oblaki. Vez. D 7-—, po poŠti D lika Wasehtetora: Pravljloe. Z večbarvnimi slikami. D ll-—, po pošti D —'60 več. Čika Jova Zmaj-Gradnik: Kalamandarija. Vezano D 6 —, po pošti D — 35 več. Š«rli- Bob ln Tedl. Povest o dTeh dečkih s slikami. Broširano D 6—, vez. D 8—, po pošti D —75 več. Kniiee se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, J 8 preSernova ulica, nasproti glavna polt«. SP # $ I s» m Dežne plašče za dame in gospode v veliki izbiri priporoča tvrdka A. & E. Skaber-ne, LJubljana, Mestai trg Beč tesarjev in tesarskih preddelavcev sprejme"! takoj IVAN ZAKOTNIH, mestni; tesarski mojster, parna Saga v Ljubljani, Dunajska cesta it. 46. DRVA hlode, jelove in bukove se kupi. Ponudbe pnd »Beograd* na Anoučm zavod Drago Eeseljak in drog. Ljnbijana, Sodna ulica 5. I-oU ij^-—na Vi a U M U $ O »i $ v* w Vi V* s D n u s » § w $ a « a i zavod i d. d. Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šeiatjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tndi za industrijska podjetja in razpecava 3a čehoslovaški in angleški koks za livarno in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 2013 Prometni zauož za premog, d. d. u Ljobljani, Honsha ulica 19 ".Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v LinbljanL