ANTIČNE GOMILE V PREKMURJU
STANKO PAHIČ
Vzroki razmeroma slabega poznavanja prazgodovine in antike v Prek­
murju so pogojeni z novejšim zgodovinskim razvojem pokrajine. Dolgo 
dobo obrobno področje madžarske države s precej oddaljenim najbližjim 
muzejskim središčem v Szombathelyu, šibko dejavnostjo regionalnih zgo­
dovinarjev in pomanjkljivo spomeniško zakonodajo je Prekmurje do pre­
roda v Jugoslaviji doživljalo> le malo zanimanja za svojo preteklost in 
kulturo. Zato je tudi arheološko1 raziskovanje tod bilo do1 zadnjih let ome­
jeno le na priložnostne posege domačih laičnih ljubiteljev. Doslej je znanih 
le malo arheoloških najdb, med katerimi so prazgodovinske izključno pri­
ložnostne najdbe kamnitnih in kovinskih predmetov. V pokrajini, ki v dav­
nini, zlasti v antiki, ni bila tako obrobnega značaja, ni bila do sedaj 
ugotovljena še nobena prazgodovinska naselbina ali grobišče. Spremenjena 
situacija v antiki, ko je preko Prekmurja vodila glavna pot med Italijo in 
Panonijo, je ohranila nekaj več sledov na terenu, od katerih pa jih je 
dobršen del že uničilo poljedelstvo.1
Med antičnimi terenskimi spomeniki so poleg redkih ostankov stavb 
oziroma naselij pri Lendavi, Ivancih in Ižakovcih najštevilnejše, a še vedno 
redke, gomile. Kar jih je ostalo ohranjenih in kolikor so bile na terenu že 
ugotovljene, leže predvsem na ožjem področju med Dokležovjem in Motvar- 
jevci, kot tudi na južnih obrobjih goričkih slemen med Brezovci in Dobrov­
nikom in Lendavo. Kot povsod na poljedelskih področjih, jih je tudi tukaj 
dobršen del postal žrtev izravnave površin, kar se še danes dogaja. Y pre­
ostalih ohranjenih gomilah so domačini prav tako kot drugod iskali za­
kladov in jih bolj ali manj razkopavali. Nekatere izmed njih so kopali 
krajevni ljubitelji ali so zbudile zanimanje Prekmurskega muzejskega dru­
štva in tudi najbližjega muzeja v Mariboru. Od teh kopanj je preostalo 
nekaj najdb, ki jih hranijo danes muzeji v Soboti, Mariboru in Budimpešti, 
medtem ko je dokumentacija teh kopanj večinoma izgubljena. Prvi začetki 
načrtnega raziskovanja so najmlajšega datuma in podani v naslednjem 
poročilu (pril. 1).
1 Začasni pregledi zadnjega časa s starejšo literaturo: J. Šašel, Donesek k 
zgodovini Prekmurja v starem veku, Kronika Ill/i, Ljubljana 1955, 40 id., s karto 
in seznamom najdišč; S. Pahič, Arheološki spomeniki v Pomurju. Spomeniško 
Pomurje. Murska Sobota 1957. 27 id., s karto.
Dobrovnik
Y jeseni leta 1954 je kmet Koren Imre v Dobrovniku 82 pričel spremi­
njati pašnik na delu parcele 222/11, KO Dobrovnik, v njivo. Ker njegov 
z agrarno reformo dodeljeni 36 X 135 m velik kos zemljišča zaradi štirih 
večjih gomil ni bil primeren za travnik, je začel gomile zapovrstjo izrav­
navati in razvažati. Tako je do zime razkopal skoraj že do nekdanje talne 
površine gomili A-l in A-2. Y njih je naletel na oglenino in posode, ki so 
bile ob tej priliki deloma razbite. Vendar mu je uspelo izkopati eno po­
polnoma celo žaro, ki jo je odnesel domov, drugo, nekoliko nalomljeno, pa 
je zakopal preko zime nazaj v zemljo.
Za te najdbe je spomladi leta 1955 po naključju izvedel sodelavec Mu­
zejskega društva v Soboti, Jakob Karel iz Lipovec, ki je ohranjeno žaro 
odkupil, o najdbi pa ob priložnostnem srečanju obvestil pisca. Ogled naj­
dišča je pokazal, da sta gomili A-l in A-2 z izjemo- najdb pod nekdanjo 
površino tal docela uničeni, nekaj najdb jja izgubljenih. Razen tega je 
lastnik parcele v zgodnji pomladi pričel razkopavati tudi preostali dve 
gomili, od katerih so bili ob času ogleda največ ji gomili A-3 že odkopani 
vsi robovi, gomila A-4 pa je bila načeta na vzhodnem robu. Vendar pri tem 
kopanju še ni bilo najdb.
Zaradi neposredne ogroženosti se je Pokrajinski muzej v Mariboru 
takoj lotil raziskave preostalih gomil. Izkopavali smo od 7.—25. junija 1955. 
Polovico stroškov je kril muzej, polovico pa Svet za kulturo in prosveto pri 
OLO Murska Sobota, za kar mu gre na tem mestu iskrena zahvala. Upra- 
viteljstvo osnovne šole v Dobrovniku je pri organizaciji izkopavanj ljubez­
nivo nudilo potrebno pomoč.
Gomile skupine A leže na ravnici tistega dela nekdanjih srenjskih paš­
nikov med Dobrovnikom in Turniščem, ki je bil po vojni razparceliran in 
razdeljen posameznim kmetovalcem, ti pa so svoje parcele povečini spre­
menili v njive. V neposredni bližini leže gomile skupine B, medtem ko so 
ostale skupine in posamične gomile raztresene po obsežnejšem prostoru 
med obema krajema, deloma na njivah, deloma na pašnikih in v gozdu 
obakraj kanala Ginje. Gomile leže v manjših skupinah največ po pet ali 
posamič. Njihovo število je bilo pred pričetkom kultiviranja rasparceli­
ranih površin gotovo večje, kot je mogoče sklepati po pripovedovanju 
domačinov in šibkih sledovih na nekaterih njivah. Razen skupine D v 
gozdu in gomile E na pašniku so vse bolj ali manj ogrožene, ker drobitev 
zemljiške posesti v tem delu Prekmurja sili lastnike k intenzivnejšemu 
spreminjanju pašnikov v njive. Kar je bilo manjših, so po vsej verjetnosti 
že večinoma izravnane, medtem ko nujnost obsežnejših zemeljskih del pri 
večjih gomilah lastnike začasno zadržuje pred to namero (pril. 2).
Raziskane gomile skupine A
Skupina A obsega šest gomil, od katerih je ena dvomljiva in poškodo­
vana izven vrste s smerjo SV— JZ. Gomile 1—4 leže na parceli 222/11, KO 
Dobrovnik, last Imra Korena iz Dobrovnika 82. Gomila 5 leži onkraj suhe 
struge nekdanjega jarka na parceli 222/12. last Štefana Rituca iz Dobrov-
nika 296. Gomila 6 je na JZ strani poškodovana od mejnega jarka, na drugi 
strani pa sega do nje na tem mestu poglobljeno korito stare struge (pril. 3).
Gomila 1. Pr. ca. 10 m, približna v. po izjavi lastnika ca. 1,5 m. Uničena 
do 15 cm nad nekdanjo površino. Po podatkih izkopavalcev je imela v sre­
dini grob z oglenino in ostanki posod, od katerih je še ohranjena cela žara, 
razbit pokrov in črepinje neznane posode. Ti predmeti so bili baje najdeni 
ca. 70 cm nad višino današnjih tal (pril. 5).
Med izkopavanjem izvedeno čiščenje prvotnih tal gomile je dalo nekaj 
novih odkritij. Najdeno' je bilo mesto sežiga, ki ga je tvorila v tlorisu ovalna 
površina z do 2 cm debelo črnikasto plastjo pepela in drobnih koščkov 
oglja nekako v sredini gomile. Ostanki kosti so bili v tej plasti izredno 
redki, pač pa so ležale tod raztresene črepinje raznih posod iz različne 
gline, pripadajočih morda ob pogrebnem obredu uporabljenim loncem. Na 
JZ obrobju tega kurišča je bila 40 cm pod nekdanjo površino zakopana 
velika ovalna žara. Imela je močno razpokane stene, vrhnji del od oboda 
navzgor je bil razlomljen in pogreznjen v posodo skoraj do dna, kjer so 
bile nasute izbrane kosti. Raztresene črepinje drugih posod so bile okrog 
te žare najštevilnejše, malo pa jih je bilo v SZ delu gomile, kjer je ležalo 
dvoje večjih kosov ustij in nekaj odlomkov sten večjega grobega lonca, 
okrašenega z valovnicami med zelo gostimi vodoravnimi žlebički. Ob veliki 
žari je ležal na površju košček roba steklene čaše, na skrajnem severnem 
robu gomile ali morebiti že izven nje pa je bila najdena 25 cm globoko pod 
današnjo površino železna konica puščice z zapognjenimi krili.
Najdbe:
1. Žara jajčasto ovalne oblike iz močno peščene gline s hrapavo sivo 
površino. Nad sedlasto oblikovanim vratom je ravni rob upognjen navzven. 
Pr. ustja 28, oboda 50. ravnega dna 20 cm. V. posode 55 cm. Inv. št. 34
(T. I, 1).
2. Lonec jajčasto ovalne oblike iz sive gline s hrapavo površino, okra­
šen s progami vodoravnih in valovitih drobnih žlebičkov. Nizek sedlast 
vrat loči profiliran pokončni rob od trupa. V. 29, u. 19,5, o. 22,5, d. 12 cm. 
Inv. št. 32 (T. I, 3).
3. Fragmentiran enak lonec iz sive, z grabim peskom mešane gline. 
Hrapava površina, okrašena s progami vodoravnih in prepletajočih se va­
lovitih žlebičkov. V notranjosti posode vidni navpični žlebovi od lončar­
jevih prstov, ravno dno je bilo prilepljeno k trupu. V. 24, u. 18, o. 20,5, 
d. 11,5 cm. Inv. št. 35 (T. I, 5).
4. Koničen pokrov iz temnosive, z grobim peskom mešane gline in 
hrapavo površino. Ploščat vrh širok 8,5 cm. Pr. 16,5, v. 6 cm. Inv. št. 33 
(T. V, 9).
5. Fragmenti večjega okroglastega lonca iz sive gline. Hrapava povr­
šina je pokrita z vodoravnimi žlebički, do oboda potekajo tudi štiri valov- 
nice. U. 15, o. ca. 33 cm. Inv. št. 41 (T. II, 1).
6. Fragmenti močno izvilianega profiliranega roba lonca iz s peskom 
mešane gline z rumenkasto površino. U. 16,5 cm. Inv, št. 42.
7. Fragmentiran valjast ročaj iz sivorumene peščene gline. Pr. 2,3 cm. 
Inv. št. 43 (sl. 7, 3).
8. Približno sto črepinj različnih posod neznane oblike. Do 7 mm debeli 
kosci sten so izdelani večinoma iz s peskom mešane sivo ali rumenkasto 
pečene gline. Na površini so ponekod vidni sledovi vodoravnih in navpičnih 
žlebičkov.
9. Odebeljen pokončen rob polkroglaste steklene čaše s pr. 11 cm. 
Steklo je prozorne bele barve in ima le v robu nekaj drobnih mehurčkov. 
Inv. št. 555 (T. VI, 5).
10. Fragmentirana železna puščična ost s tulcem. Trikotna ost ima dva 
kraka in ni s tulcem v docela isti liniji. Dolžina še 6,5, širina osti 3 cm. 
Inv. št. 556 (sl. 5, 1).
Gomila 2. Pr. ca. 7, približna v., po izjavi lastnika, 0,7 m. Uničena do 
15 cm nad prvotno površino. V odkopani gomili je lastnik našel v sredini 
gomile, nekako 0,5 m pod vrhom gomile, večinoma ohranjen rdeč lonec, ki 
ga je shranil, in drug »granati podoben« lonec, ki je bil razbit in izgubljen.
Pri čiščenju prvotne površine tal ni bilo odkrito strnjeno kurišče, tem­
več so le tu in tam ležale manjše krpe oglja in žganine. V osrednjem delu 
je bilo v prsti precej črepinj ob pokopu razbite rdeče posode in nekaj 
črepinj drugih posod, med njimi fragmenti čaše gubanke in gumb pokrova. 
Tudi v južnem delu gomile je na tanki plasti oglenine ležalo več strnjenih 
ostankov posod, med katerimi jih je največ pripadalo podobnemu rdečemu 
loncu. V severnem delu gomile ni bilo najdb. Kosti so bile deloma še raz­
tresene v žganini, deloma pa so bile že odstranjene z odpeljano zemljo.
Najdbe
1. Lonec sodčaste oblike iz fine rdeče gline z gladko neokrašeno povr­
šino. Na obeh straneh posode vidni sledovi žlebov od vrtenja. V. 31, u. 13,
o. 23,5, d. 9,2 cm. Inv. št. 36 (T. I, 2).
2. Fragmenti lonca enake velikosti iz prav take gline s 4 do 8 mm de­
belimi stenami. Nad strmim ramenom stoječ kratek navpičen vrat ima s 
prečnimi vrezi razčlenjeno rebro. Dno ima prstanasto nogo. Inv. št. 44 
(T. III. 4).
3. Fragmenti podobnega lonca iz enake gline z vodoravnim profilira­
nim robom. Stene z gladko površino 3—4 mm debele, ravno dno močno po­
udarjeno. U. 8,5 cm. Inv. št. 45 (T. IV, 1).
4. Dno manjše posode iz sivordečkaste, s peskom mešane gline. Premer 
5,5 cm. Inv. št. 46 (T. IV, 5).
5. Fragmenti čaše gubanke iz rdeče, s peskom mešane gline z grobo 
črno površino. U. 6,5 cm. Inv. št. 47 (sl. 7, 1).
6. Fragment koničnega pokrova iz prečiščene rdečkaste gline. Ravno 
odrezan gumb je 3,5 cm širok, stena pokrova pod njim precej strma. Inv. 
št. 48 (T. V, 2).
7. Fragment roba čaše iz fine rdeče gline. Na površini ramena vodo­
ravni žlebiči in pasovi jamic. U. 6 cm. Inv. št. 49 (T. IV, 2).
8. Približno 60 črepinj raznih posod neznane oblike.
Gomila 3. Pr. 17—18, v. do 2 m. Na vseh štirih straneh že delno odko­
pana do tal pred pričetkom raziskovanja. Ohranjeni del osredja gomile je 
bil razdeljen na štiri odseke A—D, ki so bili med 0,5 m širokim vmesnim
križem vsak zase stratigrafsko odkopani do sterilnih tal. Površina odsekov 
je bila vključena v enotno- kvadratno mrežo (pril. 6; sl. 3).
Profitni prerezi so pokazali naslednji sestav gomile (pril. 7):
Plast 1: drobnejši prod kot geološka osnova tal po vsej ravnici.
Plast 2: večinoma 0,5 m debela sivkasta ilovka s temnejšimi lisami or­
ganskih preperelin. V glavnem sterilna, na njenem površju tu in tam po­
samične antične črepinje.
Plast 3: Znotraj gomile je ležala na sivkasti ilovki v sredini do 25 cm 
debela črnikastosiva humozna plast. Zanjo je bilo značilno, da je bila na 
nekaterih mestih (v odsekih A in B) izredno mehka in vlažna. Njena po­
vršina je bila v sredini gomile zelo ravna, proti obrobjem pa vedno bolj 
vegasta, dokler se na robovih gomile ni docela izklinila. Po vsej površini 
gomile so ležale v njej raztresene črepinje raznih antičnih posod, ki jih je 
bilo v odseku B najmanj. Z njimi so se družili v odsekih C—D drobci oglja 
in drobni koščki brona. Y sredini odseka D je bila površina te plasti 8 cm 
debelo rdeče pečena in je tvorila kurišče ovalne oblike, velikosti 1.5 X 2 m 
z neravno površino in brez oglenine.
Nad temi plastmi nekdanje površine so ležale zasipne plasti:
Plast 4: Rumenkastosiva ilovka različne trdote, večinoma mivkasta in 
mehkejša. Y njenem spodnjem delu so bile različno debele, bolj ali manj 
strnjene krpe enake humozne plasti kot je plast 3. Ležale so deloma vodo­
ravno, ponekod pa so se rahlo dvigale proti zunanjemu robu gomile. Razen 
tega je bila zasipna ilovka mešana povsod razen v severnem delu gomile 
z različno debelimi plastmi proda, ki so v južnem delu tvorile celo strnjeno 
do 45 cm debelo plast, podobno, a v manjšem obsegu, pa tudi na vzhodu. 
Prodnat zasip je bil najbolj strnjen in najdebelejši na obrobjih tega dela 
gomile, medtem ko se je proti sredini spuščal in postajal vedno tanjši in 
raztresen. Tod je ležal večinoma v krpah v različnih globinah, razdeljen 
zlasti v zahodnem delu v dvoje prog, med katerima je bila navadna zasipna 
ilovka. Medtem ko v odseku B v tej plasti ni bilo skoraj nobenih najdb, so 
bile v ostalem delu gomile v njej raztresene črepinje, v odsekih C—D zlasti 
ob zunanjem robu, in mešane s kosci žlindrastih grud. Y odseku A so bile 
50 cm nad plastjo 3 najdene črepinje lonca. Tod je bil v tej zasipni plasti 
tudi odkrit žarni grob, ki je z nekaterimi plastmi oglenine segal pošev še do 
ravni spodnje plasti.
Plast 5 : Do 0,5 m debela plast črnikastosive mastne in mehke humozne 
zemlje je v sredini pokrivala kotanjo, nastalo zaradi neenakomernega in le 
obrobnega nasipavanja plasti 4 v obliki kolobarja. Razen redkih koščkov 
oglja v njej ni bilo nobenih najdb. Y profilu je imela obliko leče in se je 
na robovih večinoma neenakomerno tanjšala in izginjala.
Plast 6: Rumenkasta, mehka in bolj humozna ilovka z rušo je pokrivala 
ostalo površje gomile. Le v sredini jo je bilo lahko razločiti od plasti 5, 
medtem ko se je po barvi in sestavu skoraj docela ujemala z navadno za- 
sipno ilovko. Najdb ni bilo v tej plasti nobenih.
Grob (pril. 8—9; sl. 4).
Žarni grob te gomile je bil nameščen v zasipno plast na zahodnem ob­
robju gomile in je kazal kaj raznolik sestav. Jedro je tvorila 65 X 75 cm 
velika, 25 cm globoko v plast 4 izkopana kotanja, katere dno je bilo 25 cm 
nad nekdanjo površino tal. Nanj je bil nasut sivkast pepel z redkimi koščki
nedogorelih kosti, kosci oglja in opečene zemlje ter nekaj tankih črepinj. 
Do 15 cm debela plast pepela je bila na robovih pokrita z do 8 cm debelim 
slojem žganine, kjer so prav tako tičali kosci pečene zemlje in črepinj. 
Razen tega je ta plast v celoti pokrivala površino pepela in kotanje 10 cm 
na debelo. Na njenem površju je bilo več črepinj, redke kosti in nekaj ko­
vinskih predmetov: železen žebelj, del železne žice in igle ter dva kosa 
bronastih fibul. Delno vanjo pogreznjen je tod postrani ležal razpokan in 
nalomljen lonec, napolnjen z zemljo, žganino in nedogorelimi kostmi, vmes 
je bilo tudi nekaj koščkov brona. Ob njem in v vsej plasti so bili do 6 cm 
veliki koščki pečene zemlje in nekaj večjih koscev oglja. Nekoliko niže 
v žganini je ležalo dno štirioglatega steklenega vrčka.
Delno se je ta žganina na jugu spuščala precej strmo k prvotni površini 
tal, k enaki plasti oglenine, segajoči deloma tudi pod kotanjo s pepelom. 
Poleg k navedenemu dnu vrčka pripadajočega vrhnjega dela stekleničke so 
na tej strani v spodnji plasti bili tudi železni žeblji, železen ključ in nekaj 
črepinj, ki so bile na robu odseka D najštevilnejše.
Tik zraven so bili odkriti ostanki močno preperelega peščenca, ležeči 
v obliki črke T z enim samim krakom. Zemlja okrog kamna je bila zlasti na 
zunanji strani gomile močno ožgana. Do 10 cm visoki kosi kamna so bili 
močno izlizani, vse skupaj po videzu še v nedotaknjeni prvotni legi.
Nekoliko' severozahodneje od kotanje z žaro, a tik nje, je bila odkrita 
proti robu gomile pošev se spuščajoča 12 cm debela plast žganine, ležeča 
v plitvi kotanji velikosti 80 X 90 cm, približno okroglaste oblike. Med žga­
nino je ležalo raztresenih precej koscev oglja, tudi nekaj večjih, ki so 
očitno pripadali nekemu nedoločljivemu lesenemu predmetu, bržčas skrinji. 
Ker so bili raztreseni po vsej površini in v vseh smereh, iz lege ni bilo 
mogoče nič ugotoviti. Razen tega je bilo tod najdenih 8 železnih žebljev, 
prav tako v raztreseni legi. Vmes je bilo nekaj grobih črepinj, na robu 
proti žari pa velik bronast novec z nečitljivo površino in železni pečatni 
prstan z vrezano žensko glavo na kamnitni gemi.
Vse plasti so pripadale enemu grobu, kot kaže enojni pokop in značaj 
raztresenih najdb. Ker ni bilo na prvotnih tleh razen večjega in intenziv­
neje uporabljenega kurišča v odseku D nobenih drugih najdb, je očitno, da 
je grob nastal na robu sicer prazne, a zelo velike gomile. Razen tega ni bil 
poglobljen v prvotna tla, niti v celoti nameščen nanje, temveč je njegov 
glavni del bil že v plasti zasipa, ki bi mogel glede na najnižje sloje žganine 
nastajati tudi ob pokopu. Predvsem je očitno, da so pogrebci v nasuto plast 
ilovke izkopali kotanjo, vanjo nasuli pepel in žganino in na vrh položili 
žaro. Teže je pojasniti pomen druge kotanje z ogljem in žeblji. Najdbe 
kažejo, da gre tu za pridevke v grobu, tla kotanje pa niso skoraj prav nič 
opečena. Morda je kljub temu bila na tem mestu sežgana in pokopana neka 
lesena skrinja s predmeti umrlega.2 Še bolj nejasna pa je najnižja plast
2 Najdbe lesenih skrinj z žaro ali pridevki v gomilah, kot je bila ena od­
krita tudi v planem grobu v Vasasu pri Pécsu, navaja F. Fiilep, Das friihkaiser- 
zeitliche Gräberfeld von Vasas, Acta archaeologica IX, Budapest 1958, 388—389. 
Prim. tudi W. Radimsky-J. Szombathy, Urgeschichtliche Forschungen in der Um­
gegend von Wies in Mittelsteiermark, Wien 1891, 95—96. Kosi oglja po preiskavi 
A. Serclja pripadajo jelši, morda še gabru, medtem ko oglje iz ostalih grobov 
pripada tudi hrastu.
z ostanki kamna. Žganina z nekaj predmeti je bila tod najprej nasuta, 
kamen pa pripada morebiti ostankom podstavka za nagrobnik?
Najdbe
1 . Lonec jajčasto-ovalne oblike iz rjave, s peskom mešane gline. Hra­
pava površina je okrašena s finimi, močno poševnimi metličastimi žlebički. 
Po nizkem vratu poteka šibko rebro. V. 24, u. 16,5, o. 20, d. 10 cm. Inv. 
št. 37 (T. I, 4).
2. Slabo ohranjen bronast novec z močno izlizano površino. Na averzu 
razpoznavna glava cesarja na desno, napis nečitljiv. Na reverzu vidni sle­
dovi stoječe osebe. Pr. 2,6 cm. Inv. št. 557 (sl. 1).
Slika 1 . Bronasti novec iz groba v gomili A-3 
Abb. 1 . Bronzemiinze aus dem Grabe im Hügel A-3
3. Fragmentiran pečatni prstan iz železne žice, ki je predvsem okrog 
baze za vloženi kamen močno zarjavela. Na ovalnem kamnu je vrezana 
ženska glava na levo z oljčno vejico v ospredju. Pr. kamna 8 X 12 cm. Pr. 
prstana 2,6 cm. Inv. št. 558 (sl. 2).
Slika 2. Železen prstan z gemo iz groba v gomili A-3, povečan 
Abb. 2. Eiserner Ring mit Gerne aus dem Grabe im Hügel A-5, vergrössert 4 5
4. Močno zarjavel železen ključ z odlomljenim obročkom. Vrezi ključa 
zaradi rje niso razpoznavni. D. kosa 6 cm. Inv. št. 559 (sl. 5, 2).
5. Dvanajst železnih žebljev, večinoma docela zarjavelih. Najbolje 
ohranjen med njimi je debel pri konici 2, pri glavi 5 mm. Nepravilno plo­
ščate glave žebljev so večinoma do 1,5 cm široke. Dolžina do 7 cm. Aečinoma
so ravni ali le rahlo zakrivljeni. Eden med njimi je raven le 2,5 cm od ko­
nice, nato pa polkroglasto ukrivljen. Inv. št. 560 (sl. 5, 3—14).
6. Dvoje 1 X 1,5 cm velikih koščkov bronastih fibul in 1,5 cm dolg 
košček bronaste žice. Iz odseka D tudi nekaj drobnih koščkov bronaste 
pločevine. Inv. št. 561 (T. VI, 1).
7. Fragmentiran steklen vrček s pravokotnim trupom. Ohranjeno je 
nekoliko vbočeno dno s pr. 6 cm in 2 cm širok vrat z ravnim robom in 
rebrasto profiliranim trakastim ročajem. Svetiozeleno steklo z mehurčki in 
sledovi iridiranja je 2 mm debelo. Inv. št. 562 (T. VI, 2).
8. Okroglo vbočeno dno zelenkaste steklene čaše z 1 mm debelimi ste­
nami. Pr. dna z odebeljenim votlini okrajkom 6,3 cm. Inv. št. 563 (T. VI, 3).
9. Fragment ramena in vratu lonca iz sive, s peskom mešane gline. 
Hrapava površina je okrašena z vodoravnimi žlebički in močno vrezano 
valovnico. Vel. 6 X 7 cm. Inv. št. 564 (sl. 6, 1).
10. Skledičasto upognjen 4 cm širok gumb pokrova s sivo hrapavo 
površino. Inv. št. 565 (T. V, 4).
V žganini odseka A in D, pripadajoči žarnemu grobu, je bilo najdenih 
še okrog 130 črepinj, pripadajočih večinoma posodam iz sivorumenkaste, 
s peskom mešane gline s hrapavo, neokrašeno ali nažlebljeno- površino.
V odseku A je bilo najdenih ca. 110 črepinj večinoma grobih posod iz 
sive ali rdečkaste, s peskom mešane gline s hrapavo površino in debelejšimi 
stenami. Na površinah so včasih vidni sledovi vodoravnih ali navpičnih 
žlebičkov. Med njimi tudi:
11. Fragmentirano, 15 cm široko ravno dno večjega grobega lonca iz 
rdečkastosive, z grobim peskom mešane gline. Hrapava površina 1,1 cm 
debelih sten kaže šibke sledove navpičnih žlebičkov. Inv. št. 38 (T. I, 6).
12. Fragmentiran spodnji del trebušastega lonca iz finejše sive gline 
z neokrašeno gladko površino. Močno poudarjeno dno je nekoliko prsta- 
nasto oblikovano in 8,5 cm široko. Znotraj močni sledovi žlebov od vrtenja. 
Inv. št. 39 (T. IV, 7).
13. Dvoje fragmentov pošev izvihanih profiliranih robov loncev iz siv­
kaste, s peskom mešane gline z grobo' površino. Inv. št. 566.
V odseku B je bilo le 10 črepinj iz črnikaste sive gline, med njimi tudi:
14. Fragment profiliranega pokončnega roba večje posode iz sive, s pe­
skom mešane gline. Rob na vrhnji strani okrašen z drobnimi valovnicami, 
kakršne so med žlebički na ramenu. Pr. ustja 22 cm. Inv. št. 567 (T. II, 2).
15. Fragment 3 cm širokega pošev izvihanega roba večje posode iz po­
dobne gline z do 1,3 cm debelo steno. Inv. št. 568.
16. Del stene neznane posode iz fine rdeče gline z loščeno rdečo povr­
šino, okrašeno z žlebičem in poševno vrezanimi črticami. Vel. 2,5 X 5 cm. 
Inv. št. 569 (sl. 7, 2).
V odseku C je bilo odkritih ca. 170 črepinj pretežno grobih sivih ali 
rjavkastih posod z grobo površino, okrašeno često z žlebički na razne na­
čine. Okrog 25 črepinj med njimi je pripadalo tankim posodam iz fine 
rdeče gline. Poleg žlebičkov so bile med okrasom nekajkrati tudi manjše 
valovnice. Med fragmenti 7 kosov pošev navzven zapognjenih robov večjih 
posod iz grobe gline, trije tanjši, vodoravno navzven obrnjeni robovi manj­
ših posodic, pet fragmentov ravnih dnov grobih posod, med katerimi je bilo
eno močno poudarjeno, fragment prstanaste noge dna manjše posode ka­
kor tudi:
17. Del vodoravnega, navzdol zapognjenega roba krožnika iz fine rjave 
gline. U. 22 cm. Inv. št. 570 (T. IV, 4).
18. Fragment pošev izvihanega roba lonca iz sive peščene gline z grobo 
površino U. 14 cm. Inv. št. 571.
19. Pokončen, 1,5 cm visok rob neznane skodele iz sivočrne grobe gline, 
ločen od trupa s poudarjenim klekom. U. 23 cm. Inv. št. 572.
20. Poševni rob znotraj nažlebljenega krožnika iz fine rdeče gline.
U. ca. 23 cm. Inv. št. 573.
21. Del ročaja amfore iz fine rdeče gline. Ohranjen tudi del vratu. 
Širina profiliranega ročaja 3 cm. Inv. št. 574 (sl. 7, 4).
V odseku D je bilo najdenih ca. 180 črepinj različnih posod, večinoma 
grobe keramike, a tudi nekaj finejših rdečih črepinj in fragment posode iz 
terre sigillate. Med njimi je bil fragment noge trinožne skodele iz grobe 
sive gline, del 2,2 cm širokega trakastega ročaja iz finejše rdeče gline, deli 
navzven zapognjenih robov manjših posodic iz fine rdeče gline in terre 
sigillate, del 1 1 mm debele stene in ravnega roba grobe posode, dno manjše 
posodice iz sive gline s pr. 6,5 cm, kakor tudi:
22. Fragment vodoravnega, navzdol zapognjenega roba krožnika iz 
fine rdeče gline. U. ca. 30 cm. Inv. št. 575.
23. Del širokega, skoraj vodoravnega roba pokrova iz fine sive gline 
z rdečkasto površino. F T . 17 cm. Inv. št. 576.
24. Fragment posodice s 4 mm debelo steno in črno površino, okrašeno 
z vodoravnimi žlebiči in pasovi oglatih jamic. Vel. 3,5 X 4,5 cm. Inv. št. 577 
(sl. 6, 7).
Ob profilu D Y sta 1,5 m od središča gomile ležala vrh plasti dva frag­
menta lobanje neznane živali.
V zasipni plasti 4 je bilo raztresenih ca. 30 kep železne žlindre, med 
katerimi je največja merila 9 X 15 cm.
Gomila 4. Pr. 15—16, v. do 1,4 m. V sredini so neznani kopači izkopali 
vanjo do sterilnega dna segajočo, lijakastemu jašku podobno luknjo in jo 
potem zasuli. V usedlini tega mesta je bilo pozneje bržčas kurišče pastirjev. 
Lastnik je pred pričetkom raziskovanja odkopal ozek pas na vzhodni 
strani, ne da bi naletel na kakršnekoli najdbe (pril. 10).
Izkopavanje je bilo prav tako opravljeno po odsekih A—D z vmesnim 
križem. Profil gomile je bil preprost in je pokazal naslednje plasti (pril. 11):
Plast 1 : Prodnata osnova tal.
Plast 2: Do 40 cm debela plast sivkaste ilovke z redkimi črepinjami na 
površini. V njej kurišče št. 4 in jame za grede.
Plast 3: Črnikastosiva humozna plast prvotnih tal, v osredju do 25 cm 
debela, proti robovom naglo izginjajoča. V profilu By/Cy je bila pri drugem 
metru od središča v obliki jarka za 30 cm poglobljena v plast 2, pri četrtem 
metru pa je kot odrezana prenehala. Njena površina ni bila čisto ravna. 
Krpe enake plasti so ležale tudi više v zasipu, zlasti v ospredju gomile. Po 
površini te plasti je bilo raztresenih nekaj črepinj, na njej so ležala tudi 
kurišča št. 2, 3, 5 in 6.
Plast 4: Sivorumena zasipna ilo-vka je bila predvsem v sredini gomile 
mešana z nestrnjenimi krpami črnikastorumene humozne zemlje in ponekod 
tudi s prodom. Z izjemo jame v sredini je bila nepoškodovana. V njej so 
bile raztresene različne črepinje, kurišče št. 1, najdbe groba v odseku A in 
v nižjih legah odseka D dvoje fragmentov glinastih piramid.
Vrhnji del te plasti z rušo je bil podoben plasti 6 v gomili 3, vendar se 
po barvi in sestavi ni ločil od ostalega zasipa, zato ni posebej naveden.
Grob (pril. 12; sl. 8)
Na obodu sredine odseka A je bilo v poševni ravnici 40 cm pod po­
vršjem gomile raztresenih precej črepinj razbitih loncev (najdbe št. 2—12). 
Med njimi je bil tudi del vratu neke steklene posodice in en železen žebelj. 
Na južnem robu te najdbe je ležal 37 cm pod rušo narobe preveznjen lonec, 
ki je imel ohranjen le spodnji del z dnom. V severnem delu so bile med 
črepinjami izredno redke nedogorele koščice.
Kurišča
Kurišče št. 1 je ležalo v odseku A nedaleč od grobne najdbe. Bilo je 
nameščeno na zasipni plasti v obliki plitke kotanje, ležeče pošev proti 
sredini gomile. Za podlago je pri sredini gomile služila bržkone namenoma 
nasuta, 4 cm debela plast proda, ki pa je bil proti robu gomile pokrit še 
z do 10 cm debelo plastjo ilnate zemlje. Ilnata tla kotanje so bile večidel 
rdeče pečena in na robovih nekoliko pridvignjena. Del kotanje je bil posut 
z ogljem, poleg petih črepinj in izredno redkih koščic v SZ delu drugih 
najdb ni bilo-. Pač pa je v zasipu nad kuriščem bilo še nekoliko redkih 
črepinj, med njimi dvoje fragmentov pokrovov in redke grude pečene 
zemlje. Zelo verjetno je bilo kurišče v zvezi z grobom ali morda celo njegov 
sestavni del.
Kurišče št. 2 je bilo ovalno vglobljeno v plast 2 v odseku B in je tvorilo 
do 1 m dolgo in do 55 cm široko kotanjo nepravilno ovalne oblike. Rdeče 
pečena tla so izdajala dolgotrajnejši ali intenziven ogenj. Ob južnem robu 
kotanje je bilo nekoliko proda, dasi se ta v tej višini še ne pojavlja. Rdeče 
pečena tla je pokrivala plast oglenine z izoblikovanimi grudami pečene 
zemlje in redkimi črepinjami. Oglenina je delno pripadala večjim, do 8 cm 
širokim kosom, ležečim večinoma v smeri podolžne osi kotanje. Kurišče je 
bilo pokrito s plastjo 3 in je verjetno starejše od gomile (pril. 13).
Kurišče št. 3 v odseku B je tvorila do 10 cm debela plast rdeče pečene 
zemlje, ležeča na plasti 2 v obliki 50 cm široke in 80 cm dolge leče. Njena 
površina ni bila ravna, temveč se je v sredini dvigala, na severnem robu 
pa je imela plitek jarek. Na njej je ležalo raztreseno oglje in nekaj črepinj. 
Tik ob vzhodnem robu kurišča je bila 30 cm široka in prav toliko globoka 
jama, izpolnjena s plastjo 3 in redkimi črepinjami.
Kurišče št. 4 je bilo v odseku C po videzu docela izolirano od nekdanjih 
tal ob nastanku gomile, saj njegovi robovi niso segali do vrha plasti 2. 
Imelo je obliko pravilnega pravokotnika velikosti 1,65 X 1,0 m. Ravne stra­
nice so imele ostre, le rahlo zaoblene vogale. Tvoril jih je večinoma 3 cm 
debel rob rdeče pečene zemlje kot kompaktna stena. Prav taka pečena zem­
lja je pokrivala večji del ravnega dna 22 cm globoke kotanje. Dno je pokri-
vala večinoma precej strnjena plast oglenine, v kateri so bili vidni ostanki 
do 8 cm širokega, a tankega lesa, ležečega deloma vzdolž, deloma pa počez 
v kotanji. Zasip je bil temnosive barve, humozen in mešan z drobnimi 
koščki oglja in drobci pečene zemlje. Približno 10 cm pod plastjo 3 je 
kotanja v ravno odrezani črti prenehala. Na vzhodnem robu je delno segala 
vanjo 40 cm široka in 45 cm globoka jama z oblim dnom, ki se je pričenjala 
že na nekdanjih tleh in je bila tudi z njihovim gradivom zasuta. Pri dnu 
jame sta ležala dva ovalna prodnika. Kurišče je bilo očitno predrimsko 
(pril. 14—15; sl. 9).
Tik ob SV robu kurišča je bila v plasti 3 manjša, 20 X 35 cm velika 
krpa rdeče pečene zemlje brez posebne oblike, ob njej pa druga, 30 cm ši­
roka in bolj plitka jama, napolnjena s prstjo, ogljem in nekaj črepinjami.
Kurišče št. 5 je imelo ovalno obliko velikosti 1 X 2 m . Rdeče pečena 
zemlja ni tvorila docela strnjene površine. Ležalo je na meji plasti 3 in 4 in 
na svojem površju ni imelo najdb.
Kurišče št. 6 je ležalo na površini plasti 2. Imelo je približno pravo­
kotno obliko velikosti t X 1,6 m. Manj izrazito rdeče pečena zemlja je bila 
pokrita s tanjšo nestrnjeno plastjo oglenine brez drugih najdb.
N a jdbe
V grobu so ležali raztreseni deli posod:
1 . Dno fragmentiranega lonca iz sivkaste peščene gline. Na poševnih 
stenah slabo ohranjen poševno-navpičen metličast okras. Rahlo vbočeno dno 
je bilo prilepljeno k trupu. Pr. 15 cm. Inv. št. 40 (T. I. 7).
2. Fragmenti večjega jajčasto-ovalnega lonca iz peščene rjavkaste gline, 
mešane tudi z večjimi kamenčki. Nekoliko izglajena rdečkastorjava povr­
šina ni okrašena. V. 37,5, o. 17.4. u. 13.4, d. 10,6 cm. Inv. št. 578 (T. III, 4).
3. Fragmenti okroglastega lonca iz sive peščene gline. Po površini sten 
vidni vodoravni in poševni žlebički. Dno ni ohranjeno. V. neznana, o. 16. 
u. 8,6 cm. Inv. št. 579 (T. III. 5).
4. Fragmenti vrhnjega dela okroglastega lonca iz sive peščene gline. 
Na slabo ohranjeni površini sten vidni vodoravni in proge kratkih navpič­
nih žlebičkov. O. več kot 15. u. 8 cm. Inv. št. 580 ( F III, 10).
5. Fragmenti vrhnjega dela in dna ovalnega lonca iz črnikastorjave 
peščene gline. Na površno izglajeni površini na spodnjem delu vratu pas 
navpičnih žlebičev, nižje sledovi vodoravnega glajenja. Na notranji strani 
nad dnom sledovi vrtenja. V. neznana, o. ca. 11. u. 8.7, d. 6.8 cm. Inv. 
št. 581 (T. III, 7).
6. Fragmenti jajčasto-ovalnega lonca iiz rjavkaste peščene gline. Na 
rdečkastorjavi površini vidni vodoravni žlebički od vrtenja. V. ca. 23. o. 
10,6. u. 8,6, d. 6,2 cm. Inv. št. 583 (T. III, 6).
7. Fragment roba in stene večjega grobega lonca iz rjavkaste peščene 
gline. Na notranji strani vidni sledovi vrtenja. Vel. 9 X 12 cm. Inv. št. 584
(T. ïn , 9).
8. Fragment izvihanega roba večjega lonca iz rjavkaste peščene gline. 
Vel. 8 X 1 3 cm. Inv. št. 585 (T. III, 8).
9. Fragment poševnega, pri vrhu profiliranega roba večjega lonca iz 
sive, z grobim peskom mešane gline. Vel. 4.5 X 10 cm. Inv. št. 586.
10. Fragment upognjeno izvihanega roba okroglastega lonca iz rjave 
peščene gline. Vel. 4 X 8,5 cm. Inv. št. 587 (T. III, 2).
11. Odebeljen profiliran rob črnega lončka, okrašen na vrhu s kolešč- 
kastim vtisom. Vel. 3,5 X 8 cm. Inv. št. 588 (T. III, 1).
12. Fragment nizke skodelice iz rdeče gline. Nad klekastim obodom 
navpičen, pri vrhu zapognjen rob. Veh 4,5 X 5 cm. Inv. št. 589 (T. III, 3).
13. Del stene koničnega pokrova iz rdeče gline s sledovi žlebljenja od 
vrtenja. Vel. 5 X 8,5 cm. Inv. št. 590.
Razen tega je bilo v zasipni plasti odseka A najdenih ca. 70 različnih, 
pretežno grobih črepinj, pripadajočih stenam, ustjem in dnom raznih posod. 
Med njimi tudi:
14. Nekaj fragmentov lonca iz s peskom mešane črnikaste gline, okra­
šenih z vodoravnimi in navpičnimi žlebički. U. 16.5 cm. Inv. št. 591 (T. II, 3).
15. Fragment roba in stene polkroglaste skodelice iz fine sive gline. Po­
končen rob rahlo odebeljen. V. vsaj 5, u. 12 cm. Inv. št. 592 (T. IV, 3).
16. Fragmentiran obel pokrov iz finejše rdeče gline z ravnim gumbom 
in žlebički od vrtenja. Pr. še 11, gumba 3,5 cm. Inv. št. 593 (T. V ,6).
17. Fragmentiran koničen pokrov iz rdečkaste gline z ravnim gumbom 
in šibkimi žlebički od vrtenja. Pr. še 12,5, gumb 5 cm. Inv. št. 594 (T. V, 8).
18. V zasipu odseka A je bil najden zarjavel železen žebelj, dolg 4 cm. 
Inv. št. 595 (sl. 5, 15).
19. Prav tam je ležal tudi vrat stekleničke neznane oblike, z zapog­
njenim robom. Pr. roba 2,5 cm. Inv. št. 582 (T. VI, 4).
V zasipni plasti odseka B je bilo odkritih ca. 130 črepinj različnih po­
sod, večinoma grobih, sive ali črne barve, s hrapavo površino in do 1,2 cm 
debelimi stenami. Na površini včasih žlebički od vrtenja. Nekaj črepinj 
pripada tudi finejšim rdečim posodam. Med njimi:
20. Poševno izvihan profiliran rob lonca iz s peskom mešane sive gline. 
Inv. št. 596.
21. Ravni gumb pokrova iz fine rdeče gline, širok 3,5 cm. Inv. št. 597
(T. V, 1).
V nekdanjih tleh gomile in neposredno nad njimi je ležalo ca. 140 po­
dobnih črepinj različnih posod, med njimi izvihani robovi loncev, pokončni 
robovi skodel, deli ravnih dnov grobih posod, del noge trinožnika itd.
22. Odebeljen uvihan rob skodele iz peščene, črno pečene gline s sivo 
površino. U. 23 cm. Inv. št. 598.
23. Del dna in stene lonca iz sive peščene gline. Na grobi zunanji po­
vršini sledovi navpičnih žlebičkov, znotraj pa navpični žlebi od prstov 
lončarja. Pr. 12,5 cm. Inv. št. 599 (sl. 7, 8).
V odseku C najdenih ca. 50 črepinj različnih posod, med njimi:
24. Del vodoravnega, navzdol zapognjenega roba sklede iz fine rdeč­
kaste gline z izglajeno bleščečo površino. U. 30 cm. Inv. št. 600 (sl. 7, 6).
25. Kratek izvihan rob manjše posodice iz sive gline. U. 9 cm. Inv. 
št. 601.
26. Skledičasto oblikovan gumb pokrova iz sivordečkaste gline. Pre­
mer 3,5 cm. Inv. št. 602 (T. V, 7).
27. Del prstanaste, 1,7 cm visoke noge in ploskega dna skodele iz fine 
sive gline z gladko površino. Pr. dna 7,3 cm. Inv. št. 603 (T. IV, 8).
28. Del 1,3 cm visoke prstanaste noge in ploskega dna skodelice iz terre 
sigillate. Površina dna okrašena z vrezanimi črticami. Pr. dna 10,8 cm. Inv. 
št. 604 (T. IV, 9).
29. Poševni rob lonca iz grobe rjavkaste gline z neizglajeno površino. 
U. 21 cm. Inv. št. 605.
V odseku D je bilo najdenih ca. 160 črepinj različnih posod iz grobe 
gline z večinoma neokrašeno površino. Med njimi:
50. Fragment pošev izvihanega roba lonca iz s peskom mešane rjav­
kaste gline in grobo površino. U. 15,5 cm. Inv. št. 606 (sl. 7, 5).
31. Fragmenti večjega lonca z do 1,7 cm debelimi stenami iz sive, s pe­
skom mešane gline. Površina je okrašena z metličastimi vrezi. Inv. št. 607 
(sl. 6, 10).
32. Fragment odebeljenega poševnega roba skodele iz fine sive gline 
z izglajeno površino. U. 33 cm. Inv. št. 608.
33. Fragment profiliranega roba posode iz peščene gline s hrapavo 
črnikasto površino. Inv. št. 609.
34. Fragment izvihanega roba lonca iz peščene gline s hrapavo rjav­
kasto površino. Inv. št. 610.
35. Fragment izvihanega profiliranega roba lonca iz peščene gline 
s hrapavo površino sivočrnikaste barve. Pod robom trije žlebiči. U. 16 cm. 
Inv. št. 611.
36. Fragment izvihanega roba manjšega lonca iz peščene črnikaste 
gline. U. 12 cm. Inv. št. 612.
37. Fragment rahlo navznoter zapognjenega, 3 cm visokega odebelje­
nega roba neznane posode iz sive, s peskom mešane gline. U. ca. 30 cm. 
Inv. št. 613.
38. Fragment 4 cm širokega ročaja iz sive gline. Inv. št. 614.
39. Del koničnega pokrova s 4 cm širokim ravnim gumbom iz peščene 
gline z gladko rdečkasto površino. Inv. št. 615 (T. V, 3).
40. Del dna trinožnika s fragmentom noge, široke zgoraj 4,5 cm; iz 
grobe peščene, črno pečene gline. Inv. št. 616 (sl. 7, 7).
41. Dvoje fragmentov glinastih piramid iz rdeče pečene mivkaste 
gline. En fragment ima zaključek z jamico na vrhu. V. še 10—13 cm. Inv. 
št. 617.
Gomila 5. Pr. ca. 13, v. do 0,8 m. Le delno ohranjena, ker teče preko nje 
meja parcel v obliki jarka in je na južni strani zaradi obdelovanja njive 
večidel že izravnana. Severni rob leži tik nad kotanjo stare struge. Defor­
mirana in obraščena z odraslim drevjem. O morebitnih najdbah ni nič 
znanega.
Gomila 6. Pr. 20 X 25, v. do 1,5 m. Ovalne oblike in po vrhu večinoma 
povsem izravnana in izkoriščena kot travišče. O kopanjih ni sledu, more­
bitne najdbe niso znane.
Gomile skupine B
Približno 115 m severovzhodno od opisanih gomil je druga skupina na 
parcelah več lastnikov. Pet jih leži v vrsti JV—SZ, od teh so tri ohranjene 
na travniku, dvoje močno izravnanih pa na njivi. Južno od te vrste je še
dvoje gomil, ena na travniku, druga izravnana na njivi. Preostale tri ne 
kažejo sledov kopanja (pril. 4; sl. 10).
Gomila 1. Pr. 14,5, v. 2 m. Leta 1955 je bila še ohranjena in je imela na 
zahodni strani sled vkopane jame. Po pripovedovanju domačinov so si pa­
stirci okrog leta 1910 na tem mestu kopali vanjo zavetišče pred dežjem in 
baje našli plitvo* v zemlji »zarjavele ostroge, podkev in zakovicam podobno 
železo«, a nič črepinj. Najdbe so izgubljene. Leta 1957 je lastnik zahodne 
polovice gomile svoj del odkopal in razvozil, ne da bi bilo kaj znanega o 
najdbah. Isto leto je Pomurski muzej v Soboti pod-vodstvom arheologa 
Janeza Puša odkopal še preostalo polovico, da bi ugotovil grob in profil. 
V tej polovici pa ni bilo o grobu nikakega sledu in je bila gomila z izjemo 
v nasipu najdenih črepinj prazna. Profil je pokazal štiri plasti (pril. 16) :
Plast 1: Prodnata osnova tal.
Plast 2: Do 1 ,1 m debela plast nasute rjavosive ilovke z neravno oblo 
površino, v katero je na severni strani segala 20 cm široka poševna jama 
z rumenorjavim peskom in kamenjem.
Plast 3. Do 1 m debela plast rumenorjave, s peskom mešane ilovke v 
obliki leče z nagubanimi robovi.
Plast 4: Rjavkast humus, ki je pokrival celoten obod gomile in je bil 
pri robovih do 70 cm debel, pri vrhu pa tanek.
V humusu raziskane polovice je bilo 15 črepinj sivorjavili in rdečih 
posod, vmes del skledičastega gumba pokrova, rob sive skodelice (T. VII, 
12) in črepinje lonca iz grobe gline.
V spodnjih plasteh je bilo v jugovzhodnem delu 35 črepinj dveh 
loncev:
1. Fragmenti lonca iz svetlorjave peščene gline z izvihanim robom in 
ravnim dnom. U. 20 cm, deb. stene pri prehodu v dno 1,1 cm (T. VII, 11).
2. Del dna in sten lonca iz finejše rdeče gline. Pr. dna 22 cm.
Najdbe iz te gomile še niso inventarizirane.
Gomila 2: pr. 12, v. 1,3 m, cela.
Gomila 3: pr. 12, v. 1,3 m, cela.
Gomila 4: pr. 15, v. 1,5 m, cela.
Gomile 5—6 so na njivi že skoraj docela izravnane, v premeru so me­
rile 10—12 m. O najdbah ni nič znanega.
Gomile skupine C
Približno 900 m jugozahodno od skupine A je med njivami troje gomil, 
in sicer dve blizu skupaj, tretja pa 100 m oddaljena proti vzhodu. Vse so 
brez sledov kopanj in merijo v pr. 7, 12 in 18, v višino 0,4, 1,2 in 1,5 m.
Gomile skupine D
V gozdu, približno 4km vzhodneje od prejšnjih skupin, tik gozdne ceste, 
ca. 600 m severno od kanala Ginje, je troje gomil v vrsti. Dve imata sledove 
kopanja od strani in na sredini, tretja je nepoškodovana. V premeru me­
rijo 9,5—10 m, visoke so še 1 m. O morebitnih najdbah ni nič znanega.
Poleg teh skupin je tod ohranjenih še nekaj posamičnih gomil:
G om ila E je oddaljena ca. 600 m proti vzhodu od skupin A —B in leži 
tik ob vzhodni strani nedograjene ceste Dobrovnik—Turnišče na srenjskem 
pašniku, kakih 340 m južno od kanala Ginje. Pr. 13, v. 1,7 m, nepoškodo­
vana. Na njej raste hrast.
G om ila F leži dober kilometer severno od Ginje proti vasi, zahodno od 
navedene ceste na travišču med njivami in meri v pr. 10, visoka pa je do 
0,8 m. Tik zraven nje je bila še ena, nekoliko manjša gomila, ki je že raz- 
vožena in izravnana. Pri tem delu je lastnik Pavel Koren iz Dobrovnika 38 
našel leta 1953 »železne žvale in stremen«, ki ju je pozneje izgubil. Drugih 
najdb ni opazil.
G om ila G je ca. 1,5 km oddaljena od skupine A—B proti zahodu in leži 
20 m južno od kanala Ginje, oziroma 125 m vzhodno od mostu preko njega. 
Večinoma je že odkopana od vseh strani, tako da je ohranjen le deformiran 
osrednji del. Pr. gomile prvotno ca. 16, v. 1,5 m. O morebitnih najdbah ni 
nič znanega.
Bakovci
Tik vzhodno ob cesti Bakovci—Sobota je pri kamnu 39 km že skoraj 
docela uničena gomila. Po pripovedovanju domačinov so tam razorali in 
razvozili, kar »so Turki nakopali«. O morebitnih najdbah ni nič znanega.
Top. ogledi soboškega muzeja 1957 (I. Miki).
Bogojina
Severno od vasi S 0‘ bile na griču tri gomile v gruči, visoke do 3 m. Ker 
so po agrarni reformi pripadle raznim lastnikom, so jih ti okrog leta 1930 
pričeli razvažati, da bi si pripravili vinograd. Muzejsko društvo v Soboti 
je to odkopavanje nadzorovalo, dokler niso bile gomile pretežno izravnane. 
Pri tem so bili baje najdeni štirje novci (NERVA?), lonec in neki železni 
predmeti. Ker gomile niso bile izravnane do prvotnih tal, so ostali grobovi 
nedotaknjeni. Lonec naj bi bil sedaj v muzeju v Szombathelyu.3
J. Šašel, Kronika III/1, 1955, 40, s star. literaturo; top. ogledi soboškega 
muzeja 1957.
Bratonci
Zahodno od vasi, v gozdiču tik ceste Bratonci—Dokležovje, je nizka 
sploščena gomila. Nedaleč stran, severno od potoka Dobel, še ena pre­
kopana. Pred zadnjo vojno je izkopaval F. Gumilar in našel v njej pepel 
in črepinje, ki so sedaj v soboškem muzeju in pripadajo nekaj različnim 
posodam.4 Med njimi:
1 . Rob in del stene večjega lonca iz sivorjave grobe gline s hrapavo 
površino. Pr. ustja 32 cm. Inv. št. 17 (T. VII, 8).
2. Del stene lonca iz sivorjave peščene gline, okrašen s pasovi valovnic. 
Vel. 6 X 7 cm. Inv. št. 17 (T. VII, 9).
3 Podatki o kopanju po sporočilu K. Jakoba iz Lipovec.
4 Podatki o kopanju po sporočilu F. Gumilarja v Ptuju.
3. Dno in del stene lonca iz finejše temnosive gline. Pr. upognjenega 
dna 8,5 cm. Inv. št. 17.
J. Šašel, Kronika III/1, 1955, 40, s star. literaturo; top. ogledi soboškega 
muzeja 1957 (I. Miki).
Brezovci
Zahodno od vasi je bilo na travniku z ledinskim imenom Gomile pred 
prvo svetovno vojno še dvoje gomil, ki jih je lastnik parcele I. Godina iz 
Lemerij razkopal in razvozil. V eni je baje bilo odkrito »kamnitno korito«, 
sicer ni o najdbah nič znanega.
Tik zraven je v gozdičku še dvoje delno ohranjenih gomil. Prva (pr. 
25, v. 1,8 m) ima samo še del oboda, druga, dvajset metrov južneje, na meji 
parcel, pa je pretežno cela (pr. 15, v. 1,5 m). Prvo je med prvo svetovno 
vojno razkopal lastnik Mihael Kiilič, ki v pragu svoje domačije v Brezov­
cih 53 še hrani kamen iz grobne obloge, sedaj še 1,4 X 0,5 ni veliko ploščo. 
Drugo podobno ploščo iz gomile hrani Franc Kiilič v Brezovcih 2 1 v pragu 
hleva. Vseh plošč je bilo v gomili baje pet, zloženih v obliki zaboja, z udrtim 
pokrovom. V grobu so kopači opazili le (verjetno s pepelom mešan) humus.
Kakih 50 m južneje je na travniku Franca Flisarja še ena, večinoma 
že odkopana gomila (pr. 20, v. 2,2 m), ki jo je lastnik razkopaval pred 
zadnjo vojno. O morebitnih najdbah ni nič znanega (sl. 11).
Top. ogledi mariborskega muzeja 1955 (S. Pahič).
Bukovnica
Po pripovedovanju domačinov je v gozdovih okrog Bukovnice šest gomil, 
in sicer tri južno od vasi, tri pa na severovzhodni strani. Tam nekje v gozdu 
med Bukovnico in Čikečko vasjo imenujejo domačini neko mesto »pri go­
milah«.
Top. ogledi soboškega muzeja 1957 (1. Miki).
Čentiba
Pri zaselku Zatok ob severnem bregu Ledave je na njivi močno izrav­
nana gomila. Dve ali tri naj bi po sporočilu logarja F. Kovača iz Bukovnice 
bile tudi med njivami na posestvu J. Horvata.
Top. ogledi soboškega muzeja 1957 (I. Miki).
Črnci
V gozdiču, tik zahodno od ceste proti Soboti, severno od vasi, sta dve 
gomili. Severna je razkopana in so v sredini razkopane zemlje še vidni 
drobci kamenja kot od morebitne grobne obloge. Južna je rahlo načeta 
od poti.
Top. ogledi soboškega muzeja 1957 (I. Miki).
Dokležovje
Severovzhodno od vasi in nedaleč od ceste Doklčžovje—Brâtonci so na 
travniku tri gomile v vrsti tesno skupaj. Največja na jugovzhodnem koncu 
je do polovice odkopana, ostali dve sta videti nepoškodovani (sl. 12). Go-
milo (pr. 15, v. 1,8 m) so kopali pred zadnjo vojno domačini, baje za Prek­
mursko muzejsko društvo. Zapiskov o tem kopanju ni, nekaj najdb hranita 
muzeja v Mariboru in Soboti, kjer sta poleg črepinj tudi dva kosa tegul, 
kos tubula, med tem:
1. Več kosov večjega lonca iz rdečkastorjave, grobo mešane gline z iz- 
vihanim odebeljenim robom in ravnim dnom, pred katerim se stena zdebeli 
na 2,5 cm. Po ramenu okrašen z nekaj pasovi 3 mm širokih, neenakomerno 
vtisnjenih jamic. Inv. št. 31 (T. VII, 11).
2. Dno in del sten manjšega lonca iz sive, trdo pečene gline. Na no­
tranji strani sten sledovi prstov od gnetenja. Pr. dna 13 cm. Inv. št. 31.
V Pokrajinskem muzeju v Mariboru:
3. Trinožna skodelica iz sive, s peskom mešane gline in hrapavo povr­
šino. V. 7, u. 15,2, pr. dna nog 9, v. nog 3 cm. Inv. št. A 1741 (T. VII, 5).
4. Koničen pokrov iz sive, s peskom mešane gline s hrapavo površino. 
Gumb raven, na spodnji strani rob za ujetje s posodo. Na gornji površini 
pod gumbom okrašen s štirimi črtami zobčastih jamic. Pr. 15,5, v. 4,5, pre­
mer gumba 3,5 cm. Inv. št. A 1742 (T. VII, 4).
5. Steklenička-solznica z dolgim vratom in koničnim trupom. V. še 8, 
pr. trupa 3,1, u. 1,2 cm. Inv. št. A 1743 (T. VI. 6).
Ostali dve gomili imata v premeru 10 m, srednja je visoka 0,5, ostala 
pa 1,2 m.
Na njivah tik ob gomilah so vidni sledovi še dveh gomil v podaljšku 
vrste. Medtem ko je zadnja (pr. ca. 10 m) docela izravnana od oranja, ima 
druga še obliko 0,5 m visoke vzpetine s pr. 10 m. V izravnani gomili so po 
prvi svetovni vojni pri oranju naleteli na grob, obdan s štirimi in pokrit 
s peto kamnitno ploščo velikosti ca. 2 X 1 X 0.15 m. V grobu so baje našli 
dvoje ali troje posod, med njimi stekleno žaro. Najdbe so sedaj neznano kje.
J. Šašel, Kronika III/l. 1955, 40, s star. literaturo; top. ogledi maribor­
skega muzeja 1955 (S. Pahič).
Filovci
Na Filovskem bregu, severno od vasi, je na vrhu grebena vzhodno ob 
gozdni cesti nepoškodovana gomila s pr. 15 in visoka 1,5 m. Po pripovedo­
vanju domačinov naj bi bilo tam blizu (proti Bukovnici?) še več gomil, ena 
pa na poljih med Filovci in Rénkovci,
Top. ogledi mariborskega muzeja 1955 (S. Pahič).
Gradišče
Na poljih pri potoku Doblu je na njivi kmeta C. Stropovca od oranja 
sploščena gomila, ki so jo nekoč razkopavali in našli v njej baje »zidarsko 
trugo« — (pepelnico?). O morebitnih drugih najdbah ni podatkov.
Top. ogledi soboškega muzeja 1957 (I. Miki).
Hodoš
Nekdanji šolski upravitelj A. Verteš s Hodoša je sporočil, da je pred 
zadnjo vojno na sprehodih po gozdovih severovzhodno od Hodoša proti 
državni meji opazoval »holme«, ki so bili baje še celi in so ljudje menili, 
da bi jih bilo dobro kopati.
Top. ogledi mariborskega muzeja 1955 (S. Pahič).
Ivanci
V okolici kraja je več skupin gomil, od katerih so danes nekatere že 
izravnane. Za starine vneta nekdanja ivanska učiteljica Franja Šnajder jih 
je leta 1928 vrisala na katastrsko skico in ta načrt leta 1957 podarila so­
boškemu muzeju. Po tem, deloma s topografskimi ogledi soboškega muzeja 
istega leta preverjenem načrtu so na ledini Ižišče severno od vasi (kjer 
naj bi po izročilu bila nekoč stala stara vas) opazni sledovi antičnih stavb 
ali naselja z mozaiki, v bližini proti severu in vzhodu ostanki dveh tras 
starih cest in v širši okolici osem skupin gomil (pril. 17).
Skupina 1. V sredini vasi je po vrtovih bilo več gomil, ki so večinoma že 
izravnane. Eno izmed njih, za p. d. Gambicovo hišo, so razvozili okrog 
leta 1933 in našli v njej črepinje.
Skupina 2. Severno od vasi onkraj ledine Ižišče med jarkom Vodarnico 
in potokom Lipnico so bile na ledini Čistine štiri gomile, med njimi dve 
veliki.
Skupina 3. Severozahodno od vasi med jarkom Vodarnico in suho strugo 
(stare Ledave?) so bile tri gomile, že vse razkopane.
Skupina 4. Približno 2 km zahodno od vasi in tik zahodno od ceste, ki 
pelje iz Mlajtinec mimo Budinskega mlina v Rakičan, je bilo na robu gozda 
troje gomil, od katerih sta dve razkopani, tretja pa še nepoškodovana.
Skupina 5. Pri Budinskem (Biizonskem) mlinu v kotu med Ledavo in 
vzhodno od ceste v Mlajtince so bile štiri gomile, od katerih sta dve večji 
že razkopani.
Skupina 6. Severovzhodno od vasi med jarkom Vodarnico in potokom 
Lipnico, tik vzhodno od ceste v Bogojino, je v gozdu dvoje gomil, ki jih je 
svoj čas razkopaval neki domačin z Ivanec, a »nič posebnega« našel. Ena 
je sedaj povsem uničena, druga precej razkopana.
Skupina 7. Na njivah jugovzhodno od vasi proti Rénkovcem so bile tri 
gomile. Nekaj sto metrov dalje tik vzhodno ob cesti Beltinci—Bogojina je 
na severni strani Ledave osamljena gomila (pr. 8, v. 2 m) s sledovi kopanja 
na vrhu. Kopal je neki domačin z Ivanec, ki je našel »nekaj črepinj«, nato 
pa kopanje opustil.
Skupina 8. V gozdu Hraščice, severozahodno od Rénkovec proti Ivan­
cem, so bile štiri gomile v gruči, v sredini med njima pa globoka jama (od 
kopanja?). Tri večje so bile že razkopane. O najdbah ni znanih podatkov.5
5 Nekaj najdb je pred zadnjo vojno zbrala F. Šnajder, njena zbirka pa je 
bila v dobi nemške okupacije izgubljena. O tem pravi: »Na Ivancih sem nabrala 
nekaj kilogramov črepinj. Na Ižišču in po gomilah severno od teh njiv sem po 
krtinah pobirala debele, sive črepinje iz neočiščene gline. Največ so bila dna. 
Mnogo je bilo plitvih sivih skledic, v premeru 12—15 cm, o katerih sem mislila, 
da so bile pokrovke žar. Imele so v krogu stoječe koničaste noge, za katere se 
jih je prijelo, če so bile pokrovke, ali so na njih stale, če so bile skledice. Takih 
skledčk nisem nikjer drugje našla, ne na razkopanih gomilah okrog Ivanec in 
ne po drugih krajih. Ivančani mi niso znali povedati, da bi v gomilah kdaj kaj 
drugega našli kot črepinje. Tudi so pustili te gomile pri miru ... Na Hižišču 
sem tudi nabrala tanke, rožnate črepinje iz fine gline. Mnoge so bile rdeče po- 
loščene, a vse v majhnih kosih. Le ena, ki sem jo našla pod strohnelim panjem 
starega hrasta, je bila velika za dlan, temnordeče pol oscena in okrašena s cvet­
ličnim ornamentom okrog obraza.«
Po pripovedovanju domačinov so bile gomile tudi v gozdičku z ledin­
skim imenom Lipovsko severno ob Ledavi pri Ivancih.
F. Šnajder, Kat. skica Ivanec z najdišči iz leta 1928; top. ogledi sobo­
škega muzeja 1957 (I. Miki); prim. tudi F. Baš, Spomeniško Pomurje 1957, 6.
Kobilje
Po pripovedovanju domačinov so bile na poljih jugovzhodno od vasi 
proti državni meji nekoč gomile.
Top. ogledi soboškega muzeja 1957 (I. Miki).
Krog
Severno od vasi in potoka Dobel, vzhodno od ceste proti Soboti, je za 
vinograd nekoliko izravnana gomila (pr. ca. 15, v. 3 m). Vzhodneje od tod 
je ob Ledavi baje bila še ena, sedaj že izravnana. Pomurski muzej v Soboti 
hrani od tam nekaj črepinj iz gomil, izkopanih v novejšem času. Črepinje 
pripadajo raznim posodam iz peščene rjavkaste in finejše rdeče gline, 
med njimi:
1 . Fragment ustja lonca iz finejše rdeče gline z odebeljenim vodorav­
nim robom. U. 21 cm. Inv. št. 26 (T. VII, 6).
2. Fragment roba in stene lonca iz rdečerjave mivkaste gline s pošev 
izvihanim robom. U. do 30 cm. Inv. št. 26 (T. VII, 7).
3. Fragment dna in stene lonca iz sivorjave čiste gline. D. 9,5 cm. Inv. 
št. 26.
4. Fragment dna in stene lonca iz teiiinorjave čistejše gline. D. 13 cm. 
Inv. št. 26.
J. Šašel, Kronika III/1 , 1955, 42, s star. literaturo; top. ogledi soboškega 
muzeja 1957 (I. Miki).
Motvarjevci
Na pobočju grebena zahodno od vasi, na gozdni parceli z ledinskim 
imenom Almoš, je enajst gomil v gruči tesno skupaj. Razen dveh kažejo 
vse sledove različnih kopanj — jarkov ali jam od strani in prečnih dvo­
krakih ali trikrakih jarkov skozi gomilo do talne površine. Ta kopanja 
izvirajo delno od divjih kopačev, delno je tam okrog leta 1935 iskal najdbe 
tamošnji kalvinski župnik Tot. Leta 1936 je za mariborski muzej izkopaval 
F. Baš. ki je presekal eno gomilo in našel v njej žaro. Razen lonca, ki ga je 
izkopal Tot in je po posredovanju tedanjega motvarjevškega učitelja 
Gajška prišel v mariborski muzej, žare iz Baševih kopanj in ob isti pri­
ložnosti pridobljenih črepinj, ki so sedaj izgubljene, ni znanih drugih najdb. 
O kopanjih ni nobenih zapiskov.6 Gomile merijo v pr. od 5 do 15 m, visoke 
so od 0,5 do 3.5 m (sl. 13).
Ohranjene najdbe:
1 . Sodčast lonec iz sive peščene gline, po obodu in ramenu okrašen s 
pasovi žlebičkov in pravokotnih jamic. V. 17,2, o. 15.6. u. 9. d. 6.7 cm. Inv. 
št. A 1734 (T. VIL 1). *
* Podatki o kopanju po sporočilu F. Baša v Ljubljani.
2. Okrog last lonec iz finejše rdeče gline z nekdanjim rdečim premazom. 
Poudarjeno dno ima prstanasto nogo. Okroglast trup se brez vratu končuje 
v odrezanem robu. Odprtino pokriva prilegajoči se koničen pokrov s pro­
filiranim gumbom. V. lonca 14, pokrova 4,6, o. 18, u. in pr. pokrova 11, 
d. 7,8 cm. Inv. št. A 1736 (T. VII, 2).
J. Šašel, Kronika III/1, 1955, 43; top. ogledi mariborskega muzeja 1955 
(S. Pahič); prim. tudi F. Baš, Spomeniško Pomurje, 1957, 6.
Prosenjakovci
Zahodno od vasi je na severnem podnožju hriba s cesto proti Fokovcem 
pri mlinu razkopana gomila. Po pripovedovanju domačinov so jo pred leti 
razkopali in našli v njej glinaste posode in kamenje, ki so ga pozneje 
razvozili. Usoda najdb ni znana.
Top. ogledi soboškega muzeja 1957 (I. Miki).
Puconci
Po pripovedovanju domačinov je bilo nekoč na raznih mestih na trav­
nikih pri vasi baje šest gomil, a so jih ljudje sčasoma razkopali in razvozili. 
O najdbah ni nič znanega.
B. Saria, A lj 1938, 195; top. ogledi mariborskega muzeja 1955 (S. Pahič).
Rakičan
Severozahodno od vasi je bilo na travnikih južno od ceste proti Budin- 
skemu mlinu nekaj gomil, ki so sedaj precej izravnane in posejane s trto. 
Okrog leta 1925 jih je — po sporočilu K. Jakoba iz Lipovec — nemški 
upravnik rakičanske graščine razkopaval in našel v njih dvoje kamnitnih 
»trug« — (pepelnic?), ki so jih prenesli v graščino in tam v zadnjih letih 
razbili in zabetonirali. V grobovih je bil baje tudi pepel in posode, od ka­
terih je ena v mariborskem muzeju, ostale pa najbrž izgubljene.
1 . Lonec iz finejše sive gline z neenakomerno izglajeno zunanjo po­
vršino. Dno ima prstanasto nogo, koničen vrat z odebeljenim robom in je od 
oblega trupa oddeljen s plitkim žlebičkom. V. 19, o. 16, u. 11, d. 7,5 cm. Inv. 
št. A 1735 (T. VII, 3).
B. Saria, A lj 1938, 195; top. ogledi soboškega muzeja 1957 (I. Miki).
Sebeborci
B. Saria, Al J 1938, 195, omenja pri kraju gomile, ki še niso pregledane.
Trije mlini
Zahodno od naselbine je tik ob železniški progi uničena gomila, ki so jo 
pred kakšnimi 15 leti razvozili in spremenili v njivo. Njen tloris je še dobro 
viden.
Top. ogledi soboškega muzeja 1957 (I. Miki).
Vidonci
Ob potoku južno od vasi je na Lorbekovem iz Vidonec 23 zaradi njive 
delno izravnana gomila (pr. 15, v. še 3 m). Pri razkopavanju vrha baje ni 
bilo nobenih najdb. O kraju kroži pripovedka, da tam »cvete penez«.
Top. ogledi soboškega muzeja 1957 (I. Miki).
Vučja gomila
Po sporočilu domačinov je na grebenu južno od vasi v gozdu skupina 
petih nekopanih gomil. Nekaj gomil je baje tudi v gozdovih proti Bukovnici.
B. Saria, A lj 1938, 195; top. ogledi soboškega muzeja 1960.
Antične provincialne gomile v Prekmurju niso izjemen pojav, ker je 
ta pokrajina del enega izmed obsežnih področij s takimi najdbami od Do­
nave na severu do Slovenije na jugu. Glede na njihovo številnost v avstrijski 
vzhodni Štajerski, na Gradiščanskem in pri nas v Slovenskih goricah so 
najdbe gomil v Prekmurju razmeroma redke. Zlasti preseneča skoraj po­
polna odsotnost gomil na Goričkem, kjer bi se, podobno kot na gričevju 
zahodno od Mure, morale v večji meri ohraniti. Upoštevati pa je treba, da 
to področje še ni bilo arheološko podrobneje pregledano1 in so zato morda 
znane le nekatere dostopnejše najdbe. V ravninskih predelih so bile poprej 
gotovo številnejše, kot pričajo primeri, kjer je izravnavanje gomil na njivah 
še danes v teku.
Po obliki in velikosti gomile v Prekmurju ne kažejo razlik v primerjavi 
s sosednjimi področji. To velja tudi za lego na terenu, kjer jih najdemo 
povsod — na ravninah, na pobočjih in slemenih gričev — kakor drugod. 
Razmeščene so bodisi v gručah, bodisi v vrstah, o čemer doslej še niso 
ugotovljene kake zakonitosti običajev ali sistema. Število gomil v skupinah 
je zelo nizko. Razen Lendave, kjer so odkopali 30 grobov,7 druge znane 
skupine z izjemo Motvarjevec nikjer ne dosegajo niti deset gomil, večinoma 
pa okrog pet. Povprečno število gomil v skupinah na področju Slovenskih 
goric in v ostali severni Sloveniji je deset ali več (največ 50 v Oseku in 
60 pri Benediktu),8 iz bližnje soseščine pa so znane tudi precej večje sku­
pine: pri Zalalövö okrog 200,9 v najdiščih ob Muri od Radgone do Lipnice 
do 80 in 100,1 0 1 1 ponekod na Gradiščanskem okrog 801 1 in podobno. Zato je 
verjetno, da so tudi te skupine gomil na ravninah Prekmurja bile nekoč 
večje.
Oblike grobov so prav tako raznovrstne kakor drugod. Kolikor je do­
slej že podatkov, gre povsod za žgane pokope, predvsem brez oblikovanega
7 Lendavski grobovi v tej obravnavi zaradi razmer niso upoštevani. Zaradi 
nedostopne madžarske literature ni jasno, ali gre za gomile ali plane grobove. 
Narodni muzej v Budimpešti pa ni dal podatkov o najdbah.
8 Neobjavljene topografske ugotovitve Mariborskega muzeja.
9 E. v. Sacken, Bericht über die Grabhügel bei Löwö in Ungarn, JZK 1856, 76.
1 9 W. Modrijan, Vor- und frühgeschichtliche Funde aus dem Bezirk Mureck,
Festschrift J . F. Schütz, Graz 1954, 405 id., za del grobišč med Flavio Solvo in 
Radgono.
1 1 Na primer K. Pucks, Bericht über die Ausgrabung einer römischen Grab­
kammer, ZhVSt 20, Graz 1924, 5 (pri Königsdorfu).
groba na nekdanjih tleh (Dobrovnik, Bratonci) in v grobovih s kamnitnimi 
skrinjami iz velikih plošč (Dokležovje, Brezovci). Gomil s kamnitno oblogo 
groba in kupolo, kakor tudi bogatih gomil z zidanimi grobnimi celicami, 
doslej v Prekmurju ni bilo odkritih, ker pa niso redke v soseščini, jih je 
mogoče domnevati med nekaterimi večjimi gomilami, če so ostale še ohra­
njene. Gradnja grobnih celic je bila seveda poleg drugega pogojena tudi 
z bližino kamnitnega gradiva, zato kljub fragmentarnim podatkom morda 
ni samo naključje, da so grobne skrinje znane v zahodnem Prekmurju, ki 
je najdiščem kamenin v današnji Avstriji najbližje.1 2
Posamezne vrste grobov se pojavljajo v skoraj vseh skupinah na pod­
ročjih z gomilami in imajo gotovo tudi sociološko osnovo. Kolikor je na 
razpolago podatkov iz soseščine (ob precejšnji množini gomil je raziskanih 
grobov rameroma malo), so preprosti pokopi na površini s pridanimi celimi 
ali razbitimi posodami precej pogosti. Tudi v Prekmurju jim gotovo pri­
pada dobršen del. Najbližje so jim tudi po pridevkih gomile v Ivancu ob 
Zali,1 3 nekatere iz Zalalövö1 4 in drugih najdišč jugozahodne Madžarske.1 5 
Številne morajo biti tudi v Slovenskih goricah, koder je o kopanjih le malo 
podatkov. Pojavljajo se v gričevnati avstrijski vzhodni Štajerski in okrog 
Flaviae Solvae,1 6 na Gradiščanskem,1 7 prav tako pa tudi na južnem mejnem 
obrobju ob Dravinji,1 8 a tudi v drugih pokrajinah, kjer so znane gomile.1 9
Grobovi s skrinjami iz kamnitnih plošč so v noriškem področju precej 
pogosti. V Slovenskih goricah so znani iz Biša, Stare gore in Grabonoškega 
vrha, kjer pa skeletni pokopi pripadajo že 4. stoletju.2 0 Iz številnih grobišč 
v vzhodni avstriji je več podatkov,2 1 kar dokazuje, da so grobovi te vrste 
v Prekmurju normalen pojav.
Medtem ko v noriško-panonskem prostoru navadni grobovi s kamnitnim 
vencem ali oblogo, ki jih presojajo kot dediščino domorodnih ilirskih šeg, 
doslej v Prekmurju niso bili odkriti, sta pokopa v gomilah A-3 in A-4 pri 
Dobrovniku izjemna in brez neposrednih primerjav. Zanimiva je že pre­
cejšnja velikost obeh skoraj praznih gomil. Gomila A-3 odkriva v profilu 
tudi redek način nasipavanja: najprej je bila nasuta ilnato-prodnata zemlja
1 2 Severno od Ižakovec je bila pred neznanim časom izkopana apnenčasta 
skrinja — pepelnica (d. 100, š. 68, v. 53, deb. sten 11, gl. korita 37 cm), ki je pred 
prenosom v soboški muzej leta 1960 služila v vasi kot korito za napajanje 
živine in morda izvira iz izravnane gomile.
1 3 E. B.-iBónis, Kaiserzeitliche Hügelgräber von Ivanc, Folia archaeologica IX, 
Budapest 1957, 81.
1 4 E. v. Sacken (op. 9), 75 id.
1 5 E. B.-Bonis (op. 13).
1 6 W. Modrijan (op. 10), 406; M. Grubinger, Das provinzialrömische Gräber­
feld in Giging, Schild von Ste-ier 8, Graz 1958, 20 id.; M. Grubinger, Römerzeit- 
liche Gräberfelder im mittleren Feistritztal (Steiermark), Schild von Steier 2, 
Graz 1953, 86 id.; E. Diez, Flavia Solva, Wien 1959, 14 id.; itd.
1 7 Prim.: J. Caspart, Römerzeitliche Grabhügel bei Riedlingsdorf, Burgen­
ländische Heimatblätter, Eisenstadt 1933, 133. — Za Nižjo Avstrijo primerjaj: 
h Caspart, Römerzeitliche Grabhügel im nördlichen Wienerwald, MAG 68, Wien 
1938, 167.
1 8 Neobjavljene gomile pri Črešnjevcu in Zrečah.
1 9 Prim.: I. C rem ošn ik , GZM XII, Sarajevo 1957, 158.
2 0 Biš: F. Kovačič, Časopis za zgodovino in narodopisje I, Maribor 1904, 95; 
Stara gora in Grabonoški vrh: S. Pahič, Arheološki vestnik V, 1954, 325, 332.
2 1 Glej op. 16 in 17. Tudi W. Gurlitt, MZK 1882. 245; itd.
tal bližnje okolice y obliki kolobarja, prazna kotanja v sredini gomile pa 
je bila nato posebej zasuta z iz okolice prineseno humozno zemljo, da je 
dobila gomila normalno obliko. Na talni površini gomile je bilo poleg osam­
ljene jame za gredo le še večje kurišče na močno opečeni ilovki in bržkone 
kamnitni podstavek za nagrobnik, ob katerem je bil že v zasipni plasti 
kolobarja nameščen grob. Sredina gomile je bila na tleh in v zasipu prazna, 
grob je ležal v zahodni polovici gomile.2 2 Ce je kurišče mesto sežiga, potem 
je bil grob morebiti nameščen med nasipavanjem oboda gomile, sredina pa 
je iz neznanih vrokov ostala prazna.
Podobno je bilo v gomili A-4 s številnimi kurišči in nekaj jamami za 
grede na površini nekdanjih tal. Zdi se, da je bila gomila nasuta na vsaj 
delno še prazgodovinsko kulturno plast površine. Grob je bil prav tako 
nameščen v severozahodnem obrobju gomile že na zasipni plasti, tako da 
je bila gomila v bistvu prazna in je morda prvotno bila kenotaf.2 3
V obeh gomilah preseneča precejšnja množina črepinj v zasipu, kar 
govori za to, da sta bili gomili nasuti nekje na poseljenem prostoru ali vsaj 
v njegovi bližini. Vendar o obliki naselja ni nobenih podatkov, saj na 
njivskih površinah tega področja — v nasprotju z Ivanci — doslej niso 
bili odkriti sledovi stavb.
Najdbe
Največji del najdb iz prekmurskih gomil je keramika, ki pa ima le 
manjše število celih posod. Dobršen del je domačega poTekla, izdelan pro­
storočno in često iz neprimerne gline, da se krhke črepinje sedaj rade 
lomijo. Tej skupini pripadajo predvsem ovalni lonci z izvihanim robom, iz 
s peskom mešane gline, sive ali sivorjave barve, večinoma okrašeni z gostimi 
vodoravnimi, poševnimi in navpičnimi žleibički (Kammstrich). V Dobrov­
niku jih najdemo kot žare v grobu (T. I. 1, 4, 5), kot ostanke ob pokopu 
razbitih posod (T. I. 6, 7; T. II, 1, 3; T. III, 4—10) ali kot črepinje v zasipu 
gomile (sl. 6). Kot ostanki grobnih najdb so se ohranili tudi pri Bratoncih, 
Krogu in Doklčžovju (T. VII, 4—6, 8, 9). Te vrste keramika je redkeje za­
stopana v grobovih, a se skoraj redno pojavlja v gomilnih grobiščih2 4 in 
tudi v planih grobovih2 5 in naselbinah.2 6 Glede na svojo prazgodovinsko 
tradicijo oblike in okrasa je povsod glasnik 1 . in deloma še 2. stoletja po
n. št. Poleg tako imenovanega glavničastega ornamenta se pojavljajo na 
njem in ob njem po navadi površno vrisane valovnice (sl. 6 in T. VII, 9) iz 
istega obdobja.2 7 Številnost teh posod v Dobrovniku morda pomeni moč­
nejši poudarek domačega prebivalstva v naselitvi antičnega Prekmurja.
2 2 Na isti pojav v Bišu opozarja F. Kovačič (op. 20), 95.
2 3 Podobno poroča o Šetarovi F. Baš, ČZN 26, Maribor 1951, 116.
2 4 Prim.: M . Grubinger (op. 16), Giging, 30; Gersdorf, 87, 99. — Tudi A. Schör- 
gendorfer, Die römerzeitliche Keramik der Ostalpenländer, Wien 1942, št. 229 id.
2 5 N. pr. v Bobovku pri Kranju: P . Petru. Arheološki vestnik IX—X, 1958—59. 
18-19; 133 id.; T. XVI. 1; XVII. 5; XXI. 2. — Za okolico Pécs (Sophianae) : F. Fii- 
lep (op. 2), 376, T. IV, 2.
2 6 Lendava: I. Miki, Poročilo o sondiranju v Dolgi vasi, AV IX—X/2, 1958—59, 
173 id., T. V; Ptuj-Panorama: P. Korošec, Slovanske najdbe na Panorami v Ptuju, 
Arheološka poročila SAZU, 1950, sl. 36—38, 44 g; str. 99 id.
2 7 W. Schmid. Der Töpferofen in Gleisdorf. JÖAI XXV. Wien 1929, 83 id„ 
sl. 43—45.
Domač izdelek je tudi pokrov iz grobe gline (T. V, 9), ki skupno z osta­
limi fragmenti pokrovov iz prečiščene rdeče gline (T. V, 1—8) izvira bržčas 
iz ene večjih lončarskih delavnic v soseščini. Širok ploščat držaj (T. V, 9) 
utegne biti tudi tu znak zgodnejšega porekla,2 8 medtem ko ostali pokrovi 
segajo do sredine 2. stoletja.2 9
Številčno manjši, a tipološko pestrejši del keramike izvira iz lončarskih 
delavnic izven Prekmurja. K temu sodijo poleg pokrovov na kolovratu 
izdelani lonci iz sive ali rdeče prečiščene gline (T. I, 2—3; II, 2, 4; IV, 1 
do 3, 7) iz Dobrovnika, oba lonca iz Motvarjevec, lonec iz Rakičana in 
trinožnik iz Doklčžovja (T. VII, 1—5). Tu gre že za obrtno izdelavo z ob­
sežnejšim potrošnim trgom, ki je segal semkaj lahko iz treh strani — iz 
Poetovija, sosednjega Norika in Panonije. Lonec T. I, 3, z valovito vrezanim 
glavničastim ornamentom in profiliranim robom v soseščini nima istovetnih 
primerjav, a sodi k skupini ovalnih in vedrastih loncev s podobnimi robovi, 
ki se pojavljajo v noriškem prostoru in pripadajo večinoma začetku 2. sto­
letja.3 0 Sodčasti lonci iz finejše rdeče gline z vodoravnim dnom (T. I, 2; 
IV, 1) so prav tako precej razširjeni in sodijo v konec 1. in v 2. stoletje.3 1 
Sličen, vazi podoben lonec iz finejše rdeče gline (T. II, 4) v Ivancu presoja 
E. Bonisova kot proizvod panonskega lončarstva v 2. stoletju.3 2 Lonček 
T. IV, 2, z okrasom iz žlebičkov in jamičastih črt ima primerjave v Gleis- 
dorfu, kjer je po svoji latenoidni ornamentiki datiran v i. stoletje.3 3 Po­
dobno pa velja tudi za lonec T. VII, 1, iz Motvarjevec z enakim ornamen­
tom in za prehod 1. v 2. stoletje običajno obliko.3 4 Svojstveno obliko ima 
okroglast lonec s pokrovom, T. VII, 2, iz Motvarjevec, kot se pojavlja tudi 
v Ptuju in sodi skupno s podobnima bolj ovalnima loncema s Koroškega 
v 1. stoletje.3 5 Zgodnejša oblika je tudi polkroglasta skodelica z odebeljenim 
robom, T. IV, 3, znana še iz Lendave in izražajoča še prazgodovinsko tradi­
cijo.3 6 Loncu T. VII, 3, podobne posode iz avstrijskega Podonavja datira 
Schörgendorfer večinoma v konec 2. in prvo polovico’ 3. stoletja, zato bi 
utegnil biti, če je res iz Rakičana, mlajša najdba iz ranega pomarkoman- 
skega obdobja.3 6 3 Trinožnik s cilindričnim ostenjem in izvrnjenim robom, 
T. VII, 5, kot so češči v avstrijski Štajerski, sodi že v 2. stoletje.3 6 1 1 Fragment 
T. IV, 4, pripada krožniku iz fine gline, kakršni se češče pojavljajo v gro-
2 8 W. Schmid (op. 27), 80, sl. 42.
2 9 A. Schörgendorfer (op. 24), 168.
3 0 A. Schörgendorfer (op. 24), T. 26, 331, 333'; T. 50, 373; 150, 155.
3 1 E. Bonis, Die kaiserzeitliche Keramik von Pannonien, Budapest 1942, T. X, 
10; XI, 4—5. — M. Grubinger (op. 16), Feistritztal. 86 id. — A. Schörgendorfer 
(op. 24), T. 28, 357—360; 152.
3 2 E. B.-Bonis (op. 13), 79.
3 3 W. Schmid (op. 27), 89. Primerjaj tudi M. Grubinger (op. 16), Gschmaier, 
si. 19, 23.
3 4 A. Schörgendorfer (op. 24), T. 27, 340; 151.
3 5 E. Bonis (op. 31), T. XIV, 14/2, podobno T. XIV, 13, 13. — A. Schörgendorfer 
(op. 24), T. 21, 291, 292.
3 6 I. Mikl (op. 26), 175, T. I, 7. — A. Schörgendorfer (op. 24), T. 1, 4; 71.
3 6 :1 Zaradi pomanjkljive inventarizacije je mogoče, da je bil lonec zamenjan 
s keramiko iz hajdinskih grobišč. — A.Schörgendorfer (op. 24). T. 15, 219; 142. 156.
3 S b A. Schörgendorfer (op. 24), T. 9, 151; 156.
bovili in pripadajo koncu 1. in 2. stoletju.3 7 Isto velja tudi za dno podobnega 
krožnika T. IY, 8, iz sive gline in slično' dno T. IV, 9, iz terre sigillate, ki je 
poleg drobnega koščka stene neznane posodice edini zastopnik te vrste 
posod v Dobrovniku. Fragment čaše gubanke (sl. 7, 1) pripada prav tako 
temu obdobju. Z izjemo dveh fragmen tiranih ročajev (sl. 7, 3—4), ki pri­
padata amforam ali vrčem, v Dobrovniku in v gomilah iz drugih krajev 
niso znane posode z ročaji, čeprav so sicer tipičen in najštevilnejši pred­
stavnik grobne keramike.
Od steklenih izdelkov so v Dobrovniku ohranjeni le fragmenti štirih 
posodic: zvit rob širše čaše T. VI, 5, prstenasto dno konične čaše T. VI, 3, 
rob neznane stekleničke z ozkim vratom T. VI, 4, in fragmenti oglatega 
vrčka T. VI, 2. Ta je bil najden v več gomilah v Ivancu in pri Caspartu 
datiran v začetek 2. stoletja.3 8 V Doklčžovju odkopana steklena žara je bila, 
po opisu sodeč, slična podobnim posodam v Ivancu in skupno z njimi sodi 
v zgodnje 2. stoletje, kar velja tudi za solznico T. VI, 6, iz istega najdišča.3 9
V grobu gomile A-3 sta bila najdena dva fragmenta fibul, ki pripadata 
očitno tipu lokaste fibule z locnjem, ki je na pričetku razširjen (T. VI, 1), 
kot so znane tudi iz Dolge vasi in sodijo v dobo konca 1. in začetka 2. sto­
letja.4 0
Iz gomil skupine A pri Dobrovniku izvirajo tudi nekateri železni pred­
meti. Medtem ko so žeblji in ključ časovno neizraziti, sodi prstan z gemo 
v isto dobo,4 1 ost iz obrobja gomile A -l pa more biti tudi mlajša.4 2
Tipološki in časovni pregled najdb kaže, da izvirajo doslej znani pred­
meti iz gomil pri Dobrovniku, Motvarjevcih, Krogu, Bratoncih in Doklč­
žovju iz druge polovice 1. in prve polovice 2. stoletja po n. št. Gomile so 
torej nastajale v času utrjevanja antične civilizacije, razcveta naselij in 
urejenega življenja pred pričetkom markomanskih vojn, ki so tudi v Prek­
murju gotovo morale pustiti svoje sledove. Vendar o tem obdobju za sedaj 
še ni zanesljivih najdb in tudi ni znano, v kakšni meri se je naselitev 
razvijala v naslednjih stoletjih.4 3 Prometna pota preko Prekmurja so jo 
gotovo do neke mere stalno spodbujala.
Zaključek
Proučevanje antičnega obdobja v Prekmurju je danes šele v pričetkih. 
Velik del pokrajine še ni bil niti topografsko pregledan, načrtna izkopa­
vanja važnejših postojank pa so se komaj pričela (gomile — Dobrovnik,
3 7 A. Schörgendorfer (op. 24), T. 2, 27—29; 125. — Intercisa II, Budapest 1957, 
43, sl. 38, 4. — Prim. tudi: Benedikt v Slov. goricah, inv. št. A 443—444 v muzeju 
Maribor. — j. Caspart (op. 17), Wienerwald, T. V. 28.
3 8 E. B.-Bonis (op. 13), 68 id., sl. 14—16. — J . Caspart (op. 37), T. VII, 59.
8 8 E. B.-Bonis (op. 13), 69 id., sl. 15—16 .
4 0 I. Miki (op. 26), 176, T. II, 10 . — P. Petru (op. 25), 20, T. IX, 1 . — F. Fiilep
(op. 25), 378, sl. 4, 3, 18; T. XII, 5.
4 1 F. Fiilep (op. 25), 374, sl. 3 /, 1, 22; T. X, 4. — A. Fürtwängler, Die antiken 
Gemmen, III, Leipzig-Berlin 1900, 361.
4 2 Intercisa II, 375, T. LXXIII, 7 .
4 5 Prim. požig Flavie Solve in njen poznejši razvoj — W. Schmid, Römische 
Forschung in Österreich 1912—1914, XV. BRGK, 1923/24, 225. Iz sond v Dolgi vasi 
še ni na razpolago dovolj gradiva — I. Miki (op. 26), 176.
Priloga 1 — Beilage i
Antične gomile v Prekmurju 
Römerzeitliche Hügelgräber in Prekmurje
naselje — Dolga vas).4 4 Tako je dana doslej le nepopolna splošna podoba 
Prekmurja v antiki, ki hkrati odpira probleme in pota bodočega razisko­
vanja. To se pričenja že v prazgodovini, ki je v svojih mlajših obdobjih in 
neposredno pred rimsko osvojitvijo skoraj brez najdb.
Lega ohranjenih gomilnih grobišč kaže, da so nastala predvsem ob pro­
metnih poteh, in sicer zlasti v dveh smereh: ob črti Veržej—Doklčžovje— 
Ivanci—Bogojina—Motvarjevci in ob črti Flavia Solva—Hummersdorf— 
Zenkovci—Krog—Ivanci—Dobrovnik—Dolga vas. Ob obeh smereh so tudi 
znane — čeprav še neraziskane — antične stavbe in pri Dolgi vasi ah 
Ivancih bi mogla biti — samo če so navedbe razdalj v itinerarijih netočne! 
— tudi antična postojanka Halicanum.4 5 Odsotnost bogatih grobov v go­
milah, ki sicer v sosednjih zahodnih predelih niso tako redki (n. pr. Gornja 
Radgona, Žerovinci, Radehova, Loka, Leibnitz),4 6 bi potrjevala provincialni 
značaj prekmurskih naselij, odmaknjenih od sosednjih večjih središč (Poe­
tovio, Flavia Solva, Savaria). Pripadnost pokrajine k naselitvenemu pod­
ročju Bojev bi ji v smislu vzhodnonoriške kulture dajala poseben značaj.4 7
Smer prometnih poti izpričujejo poleg osreditve najdb tudi sledovi 
antičnih cest. Preko Prekmurja je bila že zgodaj zgrajena vojaška cesta 
v Panonijo, iz itinerarijev in Tabule Peutingeriane pa sta znani o njej dve 
varianti, ki ustrezata dvema cestnima trasama.4 8 Prva in glede na solidnost 
gradnje pomembnejša se dotika Prekmurja le v njegovem jugovzhodnem 
obrobju pri Lendavi. Njen potek je z manjšimi prekinitvami ugotovljen na 
terenu vse od Ptuja preko Ormoža do Mure,4 9 5 0 ki jo je prečkala najverjet­
neje pri Sv. Martinu-Kotu ter nato mimo Lendave in Zalalövöja dosegla 
Rabo in Savario.6 0 Pri tem ostaja še dalje nerešeno vprašanje lokalizacije 
Halicanuma, ki bi po poteku te trase glede na lego in najdbe logično sodil v 
Dolgo vas pri Lendavi, koder je gotovo bilo križišče s cesto od Flavie Solve 
v jugozahodno Panonijo.5 1 Navedbe milj, ki potrjujejo lego Curte pri Or­
možu (antičnim najdbam so se v zadnjih letih pridružile še za pomen kraja
4 4 I. Miki (op. 26), 173 id. Nadaljnje sonde soboškega muzeja v Dolgi vasi še 
niso objavljene.
4 5 Prim. povzetek dosedanjih mnenj — J . Šašel (op. 1), 48—49. Domneva za 
Mursko Središče gotovo odpade, ker je kraj brez antičnih najdb in iz smeri po­
teka rimske ceste. Prim. A. Horvat, Spomenici arhitekture i likovnih umjetnosti 
u Medjumurju, Zagreb 1956, 17, karta I.
4 6 Gornja Radgona: F. Kovačič, Ljutomer, Maribor 1926, 6; Žerovinci: ne­
objavljene topografske ugotovitve mariborskega muzeja; Radehova: F. Baš, Ar­
heološka izkopavanja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, ČZN 26, Maribor 1931, 
116 id., sl. 3—5; Loka: B. Saria, AKJ, Blatt Rogatec, Zagreb 1939, 37—38; Leibnitz: 
W. Schmid (op. 43), 231.
4 7 A. Mocsy, Die Bevölkerung von Pannonien bis zu den Markomannenkrie­
gen, Budapest 1959, 32.
4 8 B. Saria, AKJ, Blatt Ptuj, Zagreb 1936, 88, in isti, AIJ, Zagreb 1937, 195.
4 9 B. Saria, AKJ, Blatt Ptuj, 88.
5 0 A. Graf, Übersicht der antiken Geographie von Pannonien, Budapest 1936, 
68 id. Prim. tudi A. Horvat (op. 45), 17, op. 26, 19—20.
5 1 W. Modrijan (op. 10), 404. — A. Graf (op. 50) v karti Panonije presenetljivo 
ne prikazuje nobene cestne zveze Sophianae z Norikom in zahodno Panonijo 
severno od Drave.
važne prazgodovinske),5 2 pa kažejo, da bi Halicanum ob tej trasi moral biti 
nekje pred Muro, koder ni zadevnih najdb.5 3
Druga antična pot je izpričana bolj posredno s tradicijo in ledinskimi 
oznakami na terenu med Ptujem in Veržejem (ledine »rimska cesta«, kraj 
Stara cesta, gomile).5 4 Na prekmurskem področju priča o njej poleg Veržeja 
onstran Mure pas gomil pri Dokležovju, Bratoncib, Ivancih, Bogojini in 
Motvarjevcih, stavbni ostanki pri Ižakovcih in Ivancih, ohranjene trase 
stare ceste pri Ivancih in ledina »rimska cesta« pri Motvarjevcih.5 5 Tej 
trasi bi ustrezala navedba Tabule Peutingeriane kot krajša pot do Savarije, 
če bi smeli lokalizirati 20 mp od Poetovija oddaljeno postojanko Ad vice­
simum pred prehodom Mure pri Veržeju, za kar bi poleg razdalje (Ptuj— 
Veržej 20 mp zračne črte) in najdb govoril tudi pomen rečnega prehoda.5 5 8
Tretja antična pot iz Poetovija proti Savariji se Prekmurja dotika 
najbrž le v zahodnem obrobju. Zanjo prav tako govore namesto ohranjene 
cestne trase posredni znaki (ledine »rimska cesta«, gomile pri Desterniku. 
Brengovi, Benediktu in okolici, Ihovi in Hercegovščaku, ostanki stavb pri 
Benediktu in okolici, antični kamnolom pri Oseku, najdba bronastih čelad 
pri Ženjaku).5 6 Muro je ta pot dosegla pri Gornji Radgoni, ki po svoji legi 
in obilici prazgodovinskih in antičnih najdb pomeni stalno pomembno na­
selitveno točko ob rečnem prehodu.5 7 Nadaljevanje poti kažejo gomile pri 
Zenkovcih, antične stavbne ostaline pri Žetincih, po geografski logiki pa 
dolina Ledave kot najbližja pot k Rabi v smeri proti Savariji.5 8
Preko Prekmurja je gotovo tekla še četrta antična prometna žila iz 
Flavie Solve proti jugovzhodu. Izpričana je prav tako večinoma po po­
5 2 Izkopavanja Ptujskega muzeja (B. Perc) v letih 1955—1959 so pokazala 
intenzivno poselitev v pozni bronasti dobi, a tudi v poznem latenu, kar potrjuje 
trditev A. Grafa (op. 50), 68, o predrimskem poreklu imena in naselbine Curte.
5 3 Okolica Sv. Martina ni bila nikdar preiskana, zato pomen pri Gozonu 
omenjenih ruševin ni znan — A. Horvat (op. 45), 20.
5 4 Prim. tudi H. Pirchegger. Der Stadtbezirk Poetovio«, ZhVSt IX. Graz 1911, 
105, 108.
5 3 Del cestišča smeri jug—sever je severno od Ivanec proti Bogojini še danes 
dobro viden (top. ogledi soboškega muzeja 1957 — I. Miki). Ledinsko oznako pri 
Motvarjevcih omenja F. Baš, Spomeniško Pomurje, M. Sobota 1957, 6.
5 5 a O najdbi antične stavbe glej F. Kovačič (op. 46),
5 6 Topografski ogledi mariborskega muzeja so odkrili osredotočenje teh 
najdb okrog Benedikta, ki skupno s pomenom kamnoloma v Oseku brezdvomno 
govore za cestno zvezo. Prim. tudi F. Pischinger, Archäologische Studien auf dem 
Gebiete von Poetovio, Blätter zur Geschichte und Heimatkunde der Alpenländer 
28, Graz 1911, 116. ki pa potek ceste pri Gornji Radgoni postavlja preko Cerkve­
njaka in Ivancev, kjer je prav tako vrsta gomilnih grobišč.
5 7 Grajski grič v Gorenji Radgoni ima sledove kulturnih plasti ilirske ali 
še starejše naselitve, podobni sledovi so tudi v južnem in zahodnem delu mesta 
(topografski ogledi mariborskega muzeja 1960 — S. Pahič). Na grajskem griču, 
južno in zahodno od mesta znana vrsta že izravnanih gomil (F. Kovačič, Ljuto­
mer, 6), od katerih jih je nekaj še ostalo. V gomili pri opekarni najdene ilirske 
najdbe z ostanki bronastega vozička (»Der Wagen von Radkersburg«) — Walter 
Schmid, Der Kultwagen von Strettweg, Leipzig 1934, 57, op. 19; sl. 7. Del gomil 
je gotovo antičnih (F. Kovačič, Ljutomer, 6).
5 8 Zenkovci: F. Pichler, Text zur Archäologischen Karte von Steiermark, 
Graz, 59; Žetinci: F. Kovačič, Slovenska Štajerska in Prekmurje, Ljubljana 1926.
2. Oh gornji Ledavi z izjemo nezanesljivega poročila o antičnih črepinjah pri 
Rogaševcih (F. Baš, pismeno sporočilo piscu 1960) ni znanih drugih antičnih 
najdb.
Priloga 1 1 — Beilage 1 1
Profil Z—Y gomile A-4 
Profil W—O des Hügelgrabes A-4
srednih najdbah, in sicer stavbnih ostalinah in številnih gomilnih grobiščih 
severno od Mure med Flavio Solvo in Radgono, nekoliko odmaknjenih od 
današnje reke na že pred poplavami zavarovanem terenu.5 9 Y Prekmurju 
poteka ta pot najverjetneje od Žetinec mimo Kroga, Doklčžovja, Rakičana, 
Ivanec in Dobrovnika proti Dolgi vasi.6 0 S tem se je tudi v okolišu Ivanec 
ustvarilo prometno križišče kot pri Lendavi, s čimer sta dva kraja v ne 
preveliki razdalji pridobila na pomenu. Pač pa za sedaj še ni jasno, ali je 
bilo to istočasno ali pa v nekem historičnem zaporedju.6 1
Čeprav je še preuranjeno podajati antično zgodovino Prekmurja, dose­
danje poznavanje terena in maloštevilnih najdb omogoča povzeti nekaj 
splošnih zaključkov. Na gričevnati in ravninski del razdeljena prekmurska 
zemlja kaže že v neolitiku neko raztreseno, toda splošno poselitev, predvsem 
na Dolinskem in ob zgornji Krki, kar ustreza splošni poselitvi Podravja in 
Pomurja v poznem neolitiku (tako imenovani slovenski varianti lengyelske 
kulture z doslej znanimi seliščnimi najdišči pri Šafarskem in Andrenškem 
vrhu).6 2 Iz poznejših obdobij pa so znane le redke posamične najdbe, 
zato je poselitev nujno morala biti zelo redka.6 3 V tako pokrajino so prišli 
Rimljani, ko so preko poplavnih in gozdnih krajev, morda tudi mimo na­
selij, trasirali cesto proti Donavi. Izgradnja teh poti je omogočila nastanek 
novih obcestnih naselij, ki so se do markomanskih vojn razširjala ob njih. 
To so bile večinoma cestne postojanke, ki z izjemo pomembnejše vloge 
križišč (Ivanci, Dolga vas) v tej izrazito prehodni pokrajini niso ustvarile 
večjega središča. Vanj se ni razvil niti Halicanum, če je stal na prekmur­
skih tleh. Posledice markomanskih vpadov v Prekmurju še niso raziskane, 
na tako izrazito prehodnem področju pa gotovo niso izostale. Življenje 
poznejših stoletij je zavito v temo, čeprav ob tej važni prometni poti ni 
izumrlo. Najdb iz dobe preseljevanj in prve slovenske naselitve doslej ni. 
Antična tradicija je v sodobnem Prekmurju precej šibka, morda prav za­
radi pomanjkanja večjih najdb, medtem ko se pri ljudski presoji gomil 
pozna vpliv turških vpadov.6 4 Naloge bodočih raziskovalcev prekmurske 
antike so torej še velike.6 5
5 9 W. Modrijan (op. 10), 404.
6 0 Pri Ivancih je zasledila F. Šnajder cestno traso po njivah proti jugo­
vzhodu (glej pril. 17).
6 1 Potrebno bi bilo poznavanje večjega števila najdb ob obeh trasah, morda 
tudi kritična analiza antičnih virov. Prim. poskus J . Šašla (op. 1), 49, sl. 5 .
6 2 Najdbe iz sondiranj še neobjavljene. Prim. J . Korošec, Eine neue Kultur­
gruppe des späten Neolithikums in Nordwestjugoslawien, Acta archäologica IX, 
Budapest 1958, 95.
6 3 Zanesljiva najdba je le hallstattska bronasta ovratnica iz Večeslavec pri 
Gornji Lendavi, v zasebni lasti. O ostankih »starejše železne dobe« pri Turnišču 
in Tišini ni materialnih dokazov (J . Šašel, Kronika III/1 , 1955, 43). Y Prekmurju 
ni doslej znana nobena keltska najdba.
6 4 Gomile presoja ljudstvo v Prekmurju na splošno kot »turške grobove«. 
Nasprotno pa vidijo ljudje v Slovenskih goricah v gomilah tradicionalni »Atilov 
grob«.
6 5 Ker Pomurski muzej v Soboti še nima svojega arheološkega delavca, mi 
je ljubeznivo dal na razpolago gradivo in topografske zapiske, za kar se upravi 
na tem mestu lepo zahvaljujem.
ZUSAMMENFASSUNG
Die provinzialrömischen Hügelgräber in Prekmurje
Die urgeschichtlichen Funde und Funde aus der Römerzeit in Prekmurje 
— einer Landschaft zwischen Mur und der österreichischen bzw. ungarischen 
Grenze im Nordosten Sloweniens — sind verhältnismässig wenig erforscht, da 
dieses Randgebiet bisher weit von den Museumszentren entfernt war und nur 
über eine kleine Anzahl heimischer Forscher verfügte. Aus den urgeschichtlichen 
Epochen kamen bei den bisherigen Ausgrabungen nur einige Funde ans Tages­
licht, während aus der Römerzeit auch einige Gräberfelder und Siedlungsspuren 
bekannt sind.1 Eine intensive Erforschung ist für die Siedlungsreste von Dolga 
vas (Lendava), Ivanci und Ižakovci noch notwendig, einige Grabstätten sind aber 
gelegentlich schon angeschnitten worden. Sie bestehen fast ohne Ausnahme 
(die 30 Gräber von Dolga vas sind in diesem Aufsatz nicht berücksichtigt, da 
die Funde nicht erreichbar sind) aus Hügelgräbern, die meistens in zwei durch 
Verkehrswege bedingten Zonen Dokležovje—Motvarjevci und Radgona—Dobrov­
nik liegen. Neben den aus Notizen und anderen Hinweisen bekannten und nicht 
immer durch Funde aus der Römerzeit gesicherten Hügelgräbergruppen aus 
Bakovci, Bogojina. Brezovci. Bukovnica, Čentiba, Črnci, Filovci, Gradišče, Ho­
doš, Ivanci, Kobilje, Krog, Prosenjakovci, Puconci, Rakičan, Sebeborci, Trije 
mlini, Vidonci und Vučja gomila sind bisher nur einige Hügelgräber in Bratonci, 
Dobrovnik, Dokležovje und Motvarjevci zum Teil von Fachleuten ausgegraben 
worden, wovon nur von Dobrovnik Berichte über die Grabungen vorliegen und 
in diesem Aufsatz eingehender behandelt werden (Beil. 1).
Auf den Feldern zwischen den Ortschaften Dobrovnik und Turnišče befan­
den sich im Jahre 1955 noch vier Hügelgräbergruppen und einige vereinzelte 
Hügelgräber (Beil. 2). Die Gruppe A, aus sechs Hügelgräbern bestehend, wurde 
damals teilweise erforscht, als der Grundbesitzer zwei Hügel geebnet hat und 
ein ähnliches Schicksal auch zwei weiteren drohte (Beil. 3). Alle vier durch­
forschten Hügelgräber enthielten Brandbestattungen. In den Hügeln 1 und 2 fand 
man Asche mit Knochenresten (Beil. 5), ganze und zerbrochene Gefässe, alles 
ohne Steinbelag in der Mitte auf den Erdboden gelegt (T. I, 2, 3, 5). Nut die grosse 
Urne (T. I, 1 ) im Hügel 1 war in die Erde eingegraben. Das grösste Hügelgrab 3 
(Abb.3, Beil. 6—7 ) wurde zuerst von allen Seiten mit Erde aufgeschüttet, die 
wegen des grossen Kreises nicht bis-zur Mitte reichte und so einen Erdkranz 
gebildet hat. Während auf dem Erdboden nur eine Brandstelle und die Stein­
reste unbekannter Bedeutung aufgefunden wurden, hat man die Brandbestattung 
mit Holzkistenresten, Urne (T. I, 4) und einigen Eisen-, Bronze- und Glasbeigaben 
(Abb. 1, 2, 5, T. VI, 1—3) am westlichen Rand in diese Schicht eingesetzt (Abb. 4, 
Beil. 8—9). Später wurde noch die Mitte mit zugeführter Erde ausgefüllt und so 
der Hügel gebildet. Auch im Hügelgrab 4 (Beil. 10—1 1 ) gab es auf dem Boden 
unbekannte vorrömische und antike Brandstellen mit vereinzelten Pfostenlö­
chern, während die Brandbestattung am westlichen Rand in die aufgeschüttete 
Erde eingesetzt war (Abb. 8—9, Beil. 12—15, T. I, 7 ; III, 1—10). In der aufge­
schütteten Erde beider Hügelgräber gab es auch viele antike Scherben (T. I—V, 
Abb. 6—7). Die Hügelgräber 5 und 6 blieben unerforscht.
Zwei Jahre später wurde das Hügelgrab 1 der Gruppe B (Abb. 10, Beil. 4 ) 
vom Besitzer zur Hälfte abgetragen. Der Rest wurde nachher durchsucht, jedoch
fand man keine Spur eines Grabes (Beil. 16). Auch hier gab es in der aufge- 
schütteten Erde zerstreute Scherben (T. VII, 7—8).
Die Hügelgräber von Bratonci enthielten nur eine Aschenschicht mit weni­
gen erhaltenen Scherben (T. VII, 5—6). In Brezovci gab es in den von den Bauern 
geöffneten Hügeln die aus Steinplatten gebildeten Grabkammern (Abb. 11). 
Solche Gräber sind auch in Doklézovje gefunden worden (Abb. 12), während die 
angeschnittenen Hügelgräber in Motvarjevci angeblich nur einfache Brandbestat­
tungen enthielten (Abb. 13). Von einigen anderen ausgeraubten Hügelgräbern 
um Ivanci (Beil. 17) und anderswo liegen keine verlässlichen Berichte vor.
Die Hügelgräberfelder in Prekmurje bilden nur einen kleinen Teil des 
grossen Raumes mit provinzialrömischem Hügelbestattungen, der von der Donau 
im Norden durch Ostösterreich und Westungarn bis zur Sann im Süden reicht. 
Die Gruppen sind ziemlich klein und zählen durchschnittlich nur fünf Hügel, 
was weniger als in den benachbarten Windischen Büheln (zehn) ist, während 
einige Gräberfelder in der Umgebung bis hundert und mehr Hügelgräber auf­
wiesen.9 — 1 0 Die Hügelgräber von Prekmurje unterscheiden sich der Grösse, Form 
und Lage nach nicht von denjenigen in den benachbarten Gebieten. Bisher fest­
gestellte Bestattungen wurden einfach auf dem Boden oder in der Steinplatten­
kammer eingerichtet. Die ersten sind zahlreicher und haben in der Nachbar­
schaft mehr Paralellen,1 3 — 1 9 jedoch sind auch die Steinplattengräber eine ziemlich 
übliche Erscheinung.2 0 — 2 1 Die beiden peripheren Bestattungen in den Hügeln 3—4 
der Gruppe A von Dobrovnik stellen eine Seltenheit darA 2 2
Die keramischen Funde haben nur wenige ganze Gefässe. Der heimischen 
Erzeugung entstammen vor allem die eiförmigen Töpfe mit Kammstrichverzie- 
rung und gelegentlichen Wellenlinien (T. I. 1, 4, 5 usw.), die samt den Gefäss- 
deckeln gleicher Erzeugung (z. B. T. V) im 1 . und noch 2. J h . u. Zr. gehören. Die 
überwiegende Zahl dieser Gefässe möge als stärkere Betonung der einheimischen 
Bevölkerung in der Besiedlung dieser Landschaft in der Römerzeit gedeutet 
werden.
Die importierte Ware besteht grösstenteils aus feintönigen grauen oder 
roten Töpfen (Dobrovnik: T. I, 2—3; II, 2, 4; Motvarjevci: T. VII, 1 —2; Rakičan: 
T. VII, 3), die aus dem Ende des 1 . und Anfang des 2. J h . u. Zr. stammen.3 1 — 3 7 Wie 
schon die einheimischen Töpfe stellen auch einige importierte Gefässe — z. B. 
Topf T. IV, 2, Schale T.IV, 3 — die vorrömische Tradition dar.2 7 ' A 3 6 Die Krüge 
sind unter diesen Funden mit Ausnahme zweier Henkelfragmente nicht vertreten, 
obwohl sie sonst für die Grabkeramik typisch sind.
Zu den Glasgefässen gehörte neben einigen Becher-, Krug- und Tränen­
fläschchenfragmenten (T. VI) auch eine — verlorengegangene — Glasurne. Unter 
den Metallfunden waren zwei Bogenfibelfragmente (T. VI, 1), Eisennägel mit 
Schlüssel (Abb. 5) und ein Eisenring mit Gemme (Abb. 2). Die Inschrift auf der 
grossen Bronzmünze (Abb. i) war nicht mehr lesbar. Alle diese Funde stammen 
aus derselben Zeit, und zwar aus jener, da sich die antike Zivilisation mit dem 
Aufblühen der Siedlungen in diesem Gebiet schon stark durchgesetzt und bevor 
die Markomanneneinfälle dieses friedliche Leben gestört hatten.
Die besprochenen Funde geben infolge der erst im Anfangsstadium befind­
lichen systematischen Forschung ein sehr unvollständiges Bild der antiken Pe­
riode in Prekmurje. Zwei Besiedlungszonen treten hervor: Veržej—Doklćžovje— 
Motvarjevci und Umgebung von Radgona—Dobrovnik—Dolga vas (Lendava), 
während die Hügellandschaft im Norden zur Zeit nur vereinzelte Funde aufweist.
Die Abwesenheit der reichen Hügelgräber mit Grabkammern, die in der westli­
chen Nachbarschaft nicht so selten sind,4 6 mögen für den stärkeren Provinzial- 
charakter der Siedlungen in der zum Boiergebiet gehörigen Landschaft spre­
chen.4 7 Dennoch kamen auf den durchgehenden Verkehrswegen auch die Römer 
ins Land. Diese Wege scheinen in vier Linien das Gebiet von Prekmurje über­
quert zu haben. Die Hauptstrasse Aquileia—Carnuntum/Aquincum verlief nur 
am südöstlichen Rande bei Lendava, wo in Dolga vas öfters — jedoch mit den 
itinerarisehen Meilenangaben nicht übereinstimmend — Halicanum gesucht wird. 
Dieser Strassenkörper ist im Terrain von Poetovio bis zum Murübergang bei 
St. Martin-Kot meistens gesichert und zum Teil auch gut erhalten,4 8 — 5 0 im wei­
teren Verlauf über Lendava nach Szombathely jedoch weniger bekannt. Während 
die Station Curta im Raume von Ormož zu suchen ist,5 2 müsste Halicanum den 
Itinerarienangaben nach noch vor dem Murübergang, d. h. ausser Prekmurje 
liegen, wo im Gebiet St. Martin—Mursko Središče die entsprechenden Siedlungs­
funde noch fehlen.5 3
Der zweite, durch die lokale Tradition und einigen wenigen Terrainsparen 
erwiesene Weg ging in gerader Linie von Poetovio nach Veržej—Doklćžovje— 
Ivanci—Motvarjevci—Szombathely und möge der in den Itinerarien angegebenen 
kürzeren Variante entsprechen.4 8 Die 20 mp von Poetovio entfernte Station Ad 
vicessimum lag allem Anschein nach am Murübergang bei Veržej, wo Siedlungs­
reste festgestellt wurden.5 4 — 5 5 Der dritte Weg durchkreuzte das an antiken Funden 
reiche Zentrum der Windischen Büheln bei Benedikt und erreichte die Mur bei 
Gornja Radgona, wo die bedeutenden urgeschichtlichen Funde und Funde aus 
der Römerzeit die Bedeutung dieses Flussüberganges betonen.5 6 — 5 7 Einige Funde 
sprechen von dem weiteren Verlauf dieses Weges am Westrande von Prekmurje 
gegen Raab.5 8
Diese drei Strassenlinien überschnitt wahrscheinlich ein vierter, von Flavia 
Solva nach Südpannonien führender Weg, der im oststeirischen Murtal und 
Prekmurje von Radgona bis Dolga vas/Lendava durch zahlreiche Gräberfelder 
und einige Siedlungsreste erwiesen, im Terrain jedoch kaum feststellbar ist.5 9 — 6 0 
Somit kommt den von mehreren Hügelgräbergruppen umsäumten Siedlungsresten 
bei Ivanci und dem ähnlichen Fundort Dolga vas bei Lendava als Knotenpunkten 
gewiss eine grössere Bedeutung zu.
Die abseits gelegene und an vorrömischen Funden arme Landschaft von 
Prekmurje hat durch die antiken Strassenzüge und neuerbaute Siedlungen 
Durchzugsgebiet an Bedeutung gewonnen. Die wenigen Siedlungen erwuchsen 
jedoch nur an den Strassenstationen und keine von ihnen hat sich zu einem 
grösseren provinzialen Zentrum entwickelt.
Skupine gomil na dubrovniškem polju (po karti 1 : 50.000)
Gruppen von Hügelgräbern auf dem Feld von Dobrovnik (nach der Karte
1 : 50.000)
120
Leta 1959 preiskane gomile skupine A 
Im Jahre 1955 untersuchte Hügelgräbergruppen der Gruppe A
Priloga 3 — Beilage 3
Delno ohranjene gomile skupine B 
Teilweise erhaltene Hügelgräber der Gruppe B
Priloga 4 — Beilage
0 | ---------- 1 ---------- 1 ---------- 1 -----------1 ----------

Tloris groba v gomili A-3 
Grundriss des Grabes im Hügel A-3
Die
Profila 
Profile A
A in B groba v gomili A-3 
und B des Grabes im Hügel A-3
*tfrfflTiiTiïJ
-iS M
Profil groba v 
Profil des Grabes
gomili A-4 
im Hügel A-4
0 I------1 ----- 1 ------1 ----- 1 ------1 SOcm
Tloris in profil kurišča št. 2 v gomili A-4 
Grundriss und Profil der Brandstelle Nr. 2 im Hügel A-4
Tloris kurišča št. 4 v gomili A-4 
Grundriss der Brandstelle Nr. 4 im Hügel A-4
^ ’ ■ ■ - ß 8 " ' ■".............. •
JV
SZ
's l v o - V ; * }6 - 'V'*-'.
* * - o • « • O n • rv
Profil A in B kurišča št. 4 v gomili A-4 
Profil A und B der Brandstelle Nr. 4 im Hügel A-4
v O
»
Ô ' * ‘ * 5 M
Profil J —S gomile B-l (po j. Pušu)
Profil S—N des Hügelgrabes B-l (nach J. Puš)
Priloga 16 — Beilage 16
Skupine gomil pri Ivancih — po skici F. Šnajder (po karti 1 : 50.000) 
Hügelgräbergruppen bei Ivanci — nach der Skizze F. Šnajder (nach der Karte
1 : 50.000)






139
Slika 3. Gomila A-5 pred pričetkom raziskovanja 
Abb. 3. Das Hügelgrab A-3 vor Beginn der Untersuchung
Slika 4. Odkopani ostanki groba v gomili A-3 
Abb. 4. Ausgegrabene Reste des Grabes im Hügel A-3
Slika 5. Železni predmeti: konica puščice, ključ in žeblji iz gomile A-3 (1—14)
in A-4 (15)
Abb. 5. Eiserne Gegenstände: Pfeilspitze, ein Schlüssel und Nägel aus dem Hügel
A-3 (1—14) und A-4 (15)
Slika 6. Primeri okrašenih črepinj iz gomil A-3 in A-4 
Abb. 6. Exemplare verzierter Scherben aus den Hügeln A-5 und A-4
Slika 7. Fragmenti keramike iz gomil A-3 in A-4 
Abb. 7. Fragmente von Keramik aus den Hügeln A-3 und A-4
Slika 8. Odkopani ostanki groba v gomili A-4 
Abb. 8. Ausgegrabene Reste des Grabes im Hügel A-4
Slika 9. Kurišče št. 4 in jama za gredo (z izkopanim profilnim jarkom)
v gomili A-4
Abb.9. Der Feuerraum Nr.4 und das Pfostenloch (mit ausgegrabenem Profilschnitt)
m. \
Slika 10. Ohranjene gomile skupine B leta 1955, od vzhoda 
Abb. 10. Erhaltene Hügelgräber der Gruppe B im Jahre 1955, von Osten
Slika 11. Ostanki gomile na Flisarjevem travniku v Brezovcih 
Abb. 11. Reste eines Hügelgrabes auf Flisars Wiese in Brezovci
1 0 Arheološki vestnik
145
Slika 12. Ohranjena polovica razkopane gomile pri Dokležovju, od ceste 
Abb. 12. Erhaltene Hälfte des aiisgegrabenen Hügels bei Doklézovje, von der
Strasse gesehen
Slika 13. Ena izmed gomil v gozdu Almoš pri Motvarjevcih 
Abb. 13. Eines der Hügelgräber im Walde Almoš bei Motvarjevci