562
Pesmi o Titu
Titovo kolo
Kot dolga veriga se kolo poskočno veselo ovija krog naših barak; in prah, ki se dviga spod težkih korakov, se leno izgublja v temneči se mrak.
Lojze Krakar
563
Pesmi o Titu
Pogradi trdi so, hrbti pekoči. .. Vendar bi prijetneje leglo se vznak, in v lahnih bi sanjah splahneli spomini na vroči in žgoči razbeljeni dan.
Težke so veke, glasovi hripavi, koraki pa kakor udarci na zvon: saj ko se zdanilo na vzhodu je davi, so krampi ob skali že peli ko bron . ..
A pesem neutrudno naprej nas poganja . . . Le kaj je, kar sili jo iz duše na plan? Kaj se v otrplih dlaneh je sklenilo, kaj vžgalo v obraz se, ožgan in potan?
Tiho je pesem
v daljavi tonila,
tiho ko vetrič,
ki zgublja se v žitu,
trdna že noč je
barake ovila,
mi pa še zmeraj smo
peli o Titu ...