aA u zadeni iPo puščav; mume \ k \ \ / MHATTAN C t KO ftonsjčHo PRoT/ Ctua z javnih} ?ReV&2NtMl S£ kepNo $OOČAHO i s Pojavom Rčla-KjtVMOSr/ ČASA.,. SM8t NA VLAK. V6DN0 Jč Ali TRG' Hfruroč*<£v. pRČHlTeVA ALi mou ce GA P&TK€6W€Š4 ZATO Ji NA CILJ &0LJ6 P&T0MT/ Z AVTOM V6OAJ0 Si PRAVOČASIAJ ,tr fA SC LčPSl s/ ... KAJNC? Ali je pilot v letalu? Zmeraj, ko se napotim na kako letališče, me prevzamejo čudna sumničenja. Bo spet letalo zamujalo tri ure? Bo vkrcavanje super počasno, tako da bom zamudila naslednji let in preživela noč na letališču, kot se to spodobi za popotnike s poceni letalskimi kartami? Ali pa bo let celo odpovedan in me bodo preusmerili prek drugega bolj oddaljenega mesta in bo cela pot trajala še enkrat dlje? Še boljše pa je, ko že sediš na letalu, čakajoč na enega ali dva potnika, ki pa sta »zaglavila bogvekje«, in potem še celo uro po drobovju letala iščejo njuno prtljago. Če ti slučajno uspe pravočasno priti na cilj pa se zna zgoditi, da tvoji prtljagi ni. Vse to smo že doživeli. Zgodi se tudi, da pilot začne svoj nagovor z opravičilom, da je zamuda nastala zaradi popravila krmilnega sistema in da naj nič ne skrbimo, da zdaj je pa vse uredu. In potem se lahko samo priporočiš vsem možnim božanstvom, da ni kdo v naglici pozabil kakšnega vijaka priviti ... Nesreče so se zgodile že zaradi manjših napakic. To me vedno spomni na novico o neki domnevni ameriški letalski družbi, ki vedno na letih poskrbi za dobršno mero črnega humorja, v stilu: »Dragi potniki, na letalu nekdo prav danes praznuje 78 let. Čestitamo našemu pilotu!«. Pravzaprav se kaj izjemno boljšega, kot je to, da cela pot poteka vsaj približno po urniku, niti ne more zgoditi. Seveda lahko na daljših razdaljah dobiš bolje opremljeno letalo z osebnim video zaslonom na sedežu pred tabo in bogatim izborom najnovejših filmov, ampak presenečenje še vedno leži na tleh. Bo namesto 5 ur na naslednji let treba čakati 8 ur? In to na letališču, kjer ni predvidenega kakšnega ležišča, včasih ostaneš celo brez sedišča in si vesel, če najdeš vsaj kak miren kotiček na tleh. Letališki arhitekti očitno še niso slišali za to, da so potniki pogosto za več ur ujeti na letališču, še najraje pozno ponoči ali zgodaj zjutraj. Kljub temu, da so se v zadnjem času letališke takse zelo podražile (v določenih primerih znašajo celo več kot sama karta), pa za ta denar razen dolgih vrst na rentgenih prtljage potniki nič ne pridobimo. Človek bi mislil, da se bo v 21. stoletju letalska kultura kaj izboljšala, namesto tega pa se zdi, da smo še posebej »low budget« potniki za letalske družbe in letališča samo številke. Razumem, da so stroški veliki, zato se z veseljem odpovem letalski hrani, ki mi nikoli ni bila prav pri srcu, v zameno za malo več točnosti letov in mogoče kak udobnejši kotiček na letališču. Je to preveč? euro<26 novice euro<26 projekti euro<26 popusti euro<26 natečaji poletni popusti euro<26 planet evropa z vlakom na počitnice .. si mobilen? noč v madridu gravitacija svet na razpotju ja wohl, ich liebe alcohol intervju: valter birsa krožnik je bojišče i moveit! meeen' se rola kult26. Več: Youth Association for Habitat, Ali Sami Yen Apt. 8A/2, Mecidiyekoy, Istanbul / tel: +90.212.275.74.98 / youthforhab@turk.net * Seznam popustov v Grčiji in Turčiji bo kmalu objavljen na www.euro26.org. EURO<26 TUDI . V. JUŽNI AMERIKI Evropska mladinska kartica EURO<26 je dobila novo razsežnost - kot v 38 državah po Evropi so imetniki kartice EURO<26 dobrodošli tudi v CHILU! Nova kartica v veliki družini EURO<26 se bo imenovala LATIN<26 in bo predvidoma od julija 2006 omogočala številne popuste med drugim tudi pri prevozih, prenočiščih in restavracijah. Več informacij bo kmalu objavljenih na www.euro26.org. .w KONČNO, BI REKLI. CAS POCITNIC JE PRED VRATI, MISEL NA TOPLO MORJE, PLAŽO, POLEŽAVANJE, SLADOLED KAR VABI, DA SE ODPRAVIMO ... VEČINA ŽE IMA IZBRAN KRAJ, KJER BO PREŽIVELA POLETNI ODDIH, POT DO TJA PA BO NAJBOLJ UDOBNA, ČE SE BOSTE ODLOČILI ZA POTOVANJE Z VLAKOM. OPATIJA Če vseeno še nimate izbranega kraja, kjer bi preživeli " počitnice, lahko svoje popotovanje začnete ali pa tudi končate - v Opatiji, ker »Stara dama Jadrana«, kot ji spoštljivo pravijo mnogi, s tistim, kar ponuja, ^ (vsekakor ni za staro šaro. Iz Ljubljane sta za potovanje v Opatijo dnevno na voljo dva vlaka (Ljubljana 6.20 -- Opatija 8.39 / Ljubljana 14.55 - Opatija 17.17). Vrnitev je možna s prvim popoldanskim vlakom (Opatija 13.09 - Ljubljana 15.25) ter z večernim vlakom (Opatija 20.56 - Ljubljana 23.22). REKA Če ne izstopimo v Opatiji in je naš cilj kakšen otok bolj na severu, je potem prvo in pravo izhodišče Reka. Z istimi vlaki iz Ljubljane (odhodi ob 6.20 in 14.55) prispete na Reko ob 8.50 ter ob 17.24. Vrnitev z Reke je ob 12.58 (v Ljubljani ob 15.25), ter z večernim vlakom z Reke ob 20.45. Vlaki sicer vozijo vsak dan skozi celo leto, v poletnem času od 4. junija do 27. avgusta pa je na vlakih 483 in 480 možen prevoz koles. Poskrbljeno je tudi za potnike s štajerskega konca. V vlaku EuroCity EMONA vsak dan vozi direktni vagon Dunaj-Reka-Dunaj (Maribor 11.50 - Celje 12.45 - v Ljubljani priklop na vlak 483 - Opatija 17.14 - Reka 17.24). Vrnitev z Reke je ob 12.58 (Opatija 13.09 - Celje 17.10 - Maribor 18.07). V reviji 26! smo že pisali o povezavi Ljubljana-Pulj. Dodajmo samo, da bo vlak 1472/1473 v poletnem času od 24.6. do 27.8. vozil vsak dan (Ljubljana 7.10 - Pulj 11.16), z vrnitvijo iz Pulja ob 18.03 (v Ljubljani ob 22.19). Možen je tudi prevoz koles. SPLIT Če pa potujete na jug Jadrana, potem je Split i vsekakor prava izbira. Žal iz Ljubljane ni direktne povezave v Split, vendar bomo en prestop v Zagrebu pa le preživeli, a ne? Hrvaške železnice so z vpeljavo hitrih, sodobnih in klimatiziranih ICN vlakov močno skrajšale pot od Zagreba do Splita; le-ta sedaj traja malo več kot 5 ur. Iz Ljubljane lahko odpotujete navsezgodaj zjutraj ob 2.35 (v Zagrebu ob 4.56) ter nadaljujete vožnjo iz Zagreba ob 6.50 (v Splitu ob 12.18). Iz Ljubljane peljeta še dva vlaka (ob 8.35 in 17.45). Vrnitev iz Splita lahko začnemo zjutraj ob 7.40 (v Ljubljani ob 16.12), v dopoldanskem času ob 10.48, popoldne ob 15.03, na voljo pa sta še dva vlaka v nočnem času. Potniki, ki iz Celja ali Maribora potujejo v Split, imajo možnost direktnega potovanja z ležalnikom v vlaku 159, ki se potem v Zagrebu priklopi na vlak 825. Ležalnik vozi ob sobotah od 17. junija do 19. avgusta 2006 (Maribor 19.55 - Celje 20.49 - Split 6.54), vrnitev pa je mogoča z ležalnikom v vlaku 824/158 na relaciji Split-Dunaj, ki vozi ob nedeljah od 18. junija do 20. avgusta 2006 (Split 22.20 -Celje 9.14 - Maribor 10.12). KOPALNI VLAKI IN DRUGE UGODNOSTI Glede na to, da v poletnem času največ denarja porabimo za sladoled in ostale »hladilne« pripomočke, smo na železnicah z uvedbo dodatnih popustov poskrbeli, da bo v denarnici ostalo več denarja za take reči. Popust za KOPALNE VLAKE se prizna v času od vključno 15. junija do vključno 15. septembra za potovanje z vlaki 481/480 in 483/482 na relaciji Ljubljana-Reka-Ljubljana. Povratna vozovnica izdana s popustom za »kopalne vlake« velja tri (3) dni. Vozovnice CITYSTAR INTERNATIONAL se izdajajo za povratna potovanja za posamezne potnike ter za skupinska potovanja, vendar za največ pet oseb. Vozovnica po ponudbi City Star SŽ-HŽ velja en mesec, pri čemer velja, da v odhodu ni omejitev, vračate pa se lahko najprej prvo nedeljo (od 00. ure) po dnevu, ko je začela vozovnica veljati. Za potovanja skupin 6 oseb in več velja pri potovanjih na HRVAŠKO 40-odstotni popust, vozovnica pa velja dva meseca. Mladi do 26. leta pa lahko dodatno izbirajo med popustom na osnovi kartice SŽ-EURO<26 ter ponudbo EURODOMINO, ki je še posebej primerna za popotovanja na Hrvaškem. SOLUN, GRČIJA Če pa želite še dlje, se lahko odpravite v Solun in to direktno, vsak dan, brez prestopanja, z vlakom OLYMPUS (Ljubljana 21.05 - Solun 21.32). Iz Soluna se vrača ob 8.10 (v Ljubljani ob 8.32). Za lažje premagovanje potovanja je v sestavi vlaka uvrščen ležalnik. Potniki iz Celja ali Maribora imajo možnost direktnega potovanja prav tako z ležalnikom v vlaku 159/411, ki vozi na relaciji Dunaj-Maribor-Solun/Thessaloniki. Ležalnik vozi ob ponedeljkih od 19. junija do 21. avgusta 2006 (Maribor 19.55 - Celje 20.49), ter vrnitev prav tako z ležalnikom v vlaku 410/158, ki vozi ob sredah od 21. junija do 23. avgusta 2006 (Celje 9.14 - Maribor 10.12). Za potovanje v Solun priporočamo nakup vozovnice po ponudbi CITY STAR SŽ-CH, če potujete v skupini 5 oseb, vozovnice po tej ponudbi veljajo en mesec, potovanja pa so dovoljena vse dni-brez časovnih omejitev. Če potujete posamezno ali v dvoje, če si želite obiskati še kakšen kraj v Grčiji in če ste stari do 26 let, lahko kupite vozovnico EURODOMINO, ki velja en mesec, izbirate pa lahko med zakupom 3, 4, 5, 6, 7 ali 8 potovalnih dni. Za tranzitno potovanje iz katere koli postaje v Sloveniji do meje države, za katero imate vozovnico ED, imate 50-odstotni popust. Za doplačilo je možno potovanje v ležalniku. ČRNO MORJE Če si zaželite odkrivati črnomorsko obalo, ki je mimogrede zadnja leta vse bolj priljubljena med popotniki, se potem lahko odpravite v Burgas ali Varno. V vlaku 411 je direktni spalnik na relaciji Ljubljana-Sofija (Ljubljane 21.05 - Sofija 17.40), naprej pa s kakšnim nočnim vlakom v Burgas ali Varno. Vrnitev iz Sofije je ob 13.10 (v Ljubljani ob 8.32). Za potovanje na črnomorsko obalo vam vsekakor priporočamo nakup vozovnice EURODOMINO za Bolgarijo (doplačilo za potovanje v spalniku). ČRNA GORA In na koncu za tiste, ki imate radi črnogorsko obalo; iz Ljubljane se lahko štirikrat na dan odpeljete v Beograd, iz Beograda pa potem naprej v Podgorico in Bar. ¡NFO: ZELEZNiSKE POSTAJE WWW.SLG-ZELEZNiCE.SiPGTNiKJNFG@SLG-ZELEZNiGE.Si PULJ LL PISE SE LETO 2006 IN OB POMEMBNIH DOGODKIH POLEG SLOVENSKE ZASTAVE ŽE DVE LETI VISI TUDI MODRA ZASTAVA Z RUMENIMI ZVEZDAMI. SLOVENCI SMO POSTALI »PRAVI« EVROPEJCI, OBENEM PA SE VEDNO OSTAJAMO »ZA PLANKAMI«. MEJE MED DRŽAVAMI V EU SO BOLJ PREPUSTNE, MEJ V GLAVAH LJUDI PA ŽAL NE MOREMO KAR TAKO ODPRAVITI. TAKO JE NA MNOGIH PODROČJIH, SLOVENCI PA SMO ŠE POSEBEJ ZNANI PO TEM, DA O TAKSNI ALI DRUGAČNI MOBILNOSTI NOČEMO NITI SLISATI. In ti, si mobilen? Ne sprašujem, če imaš vozniško dovoljenje, svoj avtomobil ali vsaj mesečno vozovnico za avtobus. Tudi tega ne, če imaš v žepu najnovejši model mobilnega telefona. Ali bi ali celo si izkoristil katero od mnogih možnosti za študij ali opravljanje prakse v tujini? Bi bil pripravljen preprosto oditi na delo v drugo državo? Kako pogosto si pripravljen menjati službo? Če o odgovorih nisi ravno prepričan, je morda čas, da začneš razmišljati o mobilnosti in letošnje leto je ravno pravšnje za to. GEOGRAFSKA IN POKLICNA MOBILNOST Evropska komisija je namreč leto 2006 razglasila za EVROPSKO LETO MOBILNOSTI DELAVCEV (http://europa.eu.int/workersmobility2006), namenjeno promociji geografske in poklicne mobilnosti delavcev v EU. Za trg dela EU je značilna visoka brezposelnost v nekaterih regijah in sektorjih ter pomanjkanje spretnosti, znanj in delovne sile v drugih. Letos nas želijo pristojne evropske institucije tako še posebej opozoriti na pravico delavcev do prostega gibanja med državami članicami ter obstoječe možnosti za geografsko in poklicno mobilnost (pri prvi gre za gibanje delavcev iz ene regije v drugo ali med državami, druga pa se nanaša na pogostnost menjave delovnega mesta). Med dogodki je treba omeniti prvi VSEEVROPSKI ZAPOSLITVENI SEJEM, ko bodo 29. in 30. septembra v 100 evropskih mestih potekali zaposlitveni sejmi, vzpostavljen pa je bil tudi nov spletni portal o prostih delovnih mestih v Evropi (http://europa.eu.int/eures). VEČ KOT 10 LET V ISTI SLUŽBI? Gotovo si že ugotovil, kako velik vtis na morebitnega delodajalca naredi omemba študija ali delovne prakse v tujini v tvojem življenjepisu. Delo v tujini, drugi regiji in novih sektorjih delavcem namreč omogoča pridobivanje novih znanj in izkušenj. Tisti, ki večkrat menjajo službo, so bolje usposobljeni za obvladovanje sprememb, razvijejo nove spretnosti in znanja in so ponavadi bolj zadovoljni s svojim delom. Vendar pa številke kljub temu kažejo, da zelo malo Evropejcev dela v tujini, le 1,5 % jih je v zadnjih 30 letih živelo v državi EU, ki ni njihova matična država. In kar se tiče poklicne mobilnosti, je v 9 državah EU kar 40 % delavcev ostalo na enakem delovnem mestu več kot 10 let. Torej ne maramo sprememb? Čeprav podatki res kažejo na to, pa je pravi odgovor drugje: ko kdo vendarle pomisli na študij, delo in življenje v tujini, se hitro sreča s pravnimi, administrativnimi in jezikovnimi ovirami, zapleteno birokracijo in visokimi stroški. Velika ovira za mobilnost delavcev je tudi nepoznavanje informacij in pomoči, ki so na voljo. OVIRE MOBILNOSTI Tudi na slovenskem trgu sta geografska in poklicna mobilnost relativno nizki in ker »na mladih svet stoji«, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS maja pripravilo okroglo mizo o tem (www.gov.si/mddsz). Udeleženci so izpostavili predvsem ovire, kot so postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj, potrebo po večji koordinaciji, težave organizatorjev izmenjav študentov, tudi težave študentov in raziskovalcev, ki po vrnitvi v domovino ne dobijo zaposlitve, in podobno. Mnogi vidijo ovire tudi v nepriznavanju kvalifikacij in delovnih izkušenj, kar skuša rešiti pobuda EUROPASS (www.europass.si) z enotnimi dokumenti, pomembnimi ob iskanju zaposlitve. IN SE NEKAJ STATISTIKE Letošnja raziskava mobilnosti slovenskih delavcev pri iskanju zaposlitve v državah EU (www.ess.gov.si/slo/Eures/Dogodki/2006/27-04-06/27-04-06.htm) je pokazala, da se skoraj polovica od 967 anketirancev ni še nikoli preselila v drug kraj, 70 % jih še ni iskalo delo v tujini, le 16 % pa jih je v tujini že delalo. O selitvi v tujino pogosteje razmišljajo mlajši moški z visokošolsko izobrazbo in samski, saj so partner oziroma družina Slovencem glavni razlog za »čepenje« doma. Ovire so torej bolj osebne narave, seveda pa tudi zgoraj omenjene sistemske ovire mnoge odvrnejo od večje mobilnosti. Bolj aktivni kot mladi delavci so na področju mobilnosti študenti. S pomočjo številnih programov za študij in opravljanje prakse v tujini (www.cmepius.si ali http://srce.kiss.si) letos študira v tujini več kot 700 slovenskih študentov (pred šestimi leti manj kot 100). Trend naraščanja študentskih izmenjav bo morda vplival tudi na večjo mobilnost delavcev v prihodnosti. Za resnično prost pretok delovne sile znotraj EU pa bo potrebno še marsikaj: poenostavitev administrativnih postopkov, primerljiv izobraževalni sistem in predvsem premikanje meja v glavah ljudi. jplanetevropa poletje 20061 CE KDO ZNA ZURATI, POTEM SO TO GOTOVO ŠPANCI. VROČE POLETNE NOČI, PLEŠOČA TELESA, OBČUTEK TROPSKOSTI SREDI EVROPE... VSE TO TI PONUJA ŠPANIJA. IN ČE JE LONDON TISTO MESTO, KJER SE STEKA NAJVEČ KULTUR, JE MADRID MESTO, V KATEREM NAJVEČ KULTUR NAJBOLJE, NAJBOLJ RAZNOLIKO IN NAJBOLJ BREZMEJNO - ZURA. Za Špance je gonilna sila strast. Od nje živijo, z njo dihajo in skoznjo komunicirajo, zato je popolnoma običajno najti dva Španca različnih spolov, ki bosta nadvse (po naših merilih) erotično plesala, na koncu pa se prav prijateljsko potrepljala ali treščila po rami in odbrzela vsak k svojemu partnerju. »Saj je samo ples!« pravijo temperamentni Španci. Iz te množice klubov v evropski prestolnici zabave bomo skušali izpostaviti tiste, ki si zaslužijo največ hvale. BOTELLON Španci niso strastni pivci piva, njihova osvežitev je sangrija. Sangrijo, kakršne ne dobiš nikjer drugje, v Španiji enostavno moraš poskusiti. Predstavljaj si najboljšo sangrijo, kar si jih kdaj pil, pomnoži vsaj s pet in dobil boš najslabšo možno špansko različico. Španci vedo, kaj je dobro in zato so tudi »uvedli« veleslavni botellón. V prostem prevodu pomeni »velika steklenica«, v sebi pa skriva marsikateri pomen. Botellón je navada, ki se je začela širiti v devetdesetih in od takrat njena intenziteta vseskozi narašča. Gre za to, da se mladi v velikem številu zberejo zvečer ob točno določenem dnevu in kraju (na trgih, v parkih, na ulicah ali katerih koli drugih javnih prostorih), preden se odpravijo na velike žurerske pohode po lokalih in diskotekah. Navadno imajo § seboj alkoholne pijače, čeprav je temeljni namen druženje kot »ogrevanje« pred veselo nočjo. Začne se lahko z SMS-om ali emailom prijateljem glede kraja in časa srečanja, l 1 A ki se potem hitro (tako ustno kot elektronsko) razširi med veliko množico mladih. Botellón ni kot majhno druženje po parkcih. V večjih mestih se takole druži tudi do 3000 ljudi, čeprav je npr. v Madridu uradno prepovedan. Eden glavnih razlogov za botellón je tipično študentski - alkohol je v trgovinah veliko cenejši kot v lokalih in diskotekah. Španske oblasti se sicer trudijo, da bi ga omejile, zato je prodaja alkohola omejena, predvsem v poznih urah. Vendar, kot vemo, se tudi temu da izogniti. NAJBOLJŠE ČETRTI Ne bodi presenečen, če boš ob štirih zjutraj naletel na prometni zamašek. Prebivalci Madrida, kot Španci na splošno, so znani po tem, da nikdar ne ostanejo v enem lokalu. Raje se selijo iz enega lokala v drugega - ves čas, vso noč. Tako ničesar ne zamudijo. Največ nočnih klubov je v treh madridskih četrteh - Atocha, Centro, Chamberi. SANTA ANA IN HUERTAS Med Puerta del Sol in Plaza de Santa Ana in predvsem na ulici Calle Huertas lahko spoznaš veliko ljudi. To območje je predvsem pešcem prijazno, saj so vsi lokali, bari, pubi in taverne zelo blizu drug drugega in jih zlahka obiščeš peš. ARGUELLES IN MONCLOA Ti dve postaji podzemne železnice te pripeljeta v središče študentskega dogajanja, saj sta blizu mestne univerze. Najbrž ni treba posebej omenjati, da je tu spet cela vrsta lokalčkov, barov in diskotek. ALONSO MARTINEZ IN BILBAO Tudi to sta imeni dveh postaj podzemne železnice, obe postaji sta prav v osrčju dogajanja. Alonso Martinez je zelo blizu lokalov na Plazi de Santa Barbara, blizu Bilbaa pa je najslavnejša diskoteka v Madridu - PACHA. PASEO DE LA CASTELLANA Posebno med Cuzco in Paseo del Prado lahko najdeš veliko teras, na katerih v toplih poletnih večerih poseda veliko ljudi in le malokaj se lahko primerja z večerom, preživetim pod golim nebom, polnim zvezd. ATOCHA Je območje blizu centralne železniške postaje. Tu najdeš zelo raznovrstne nočne klube. Aqualung ima veliko različnih sob, ki med drugim skrivajo bazen, go-go plesalke, čarovnike in karaoke. Corral De La Morería [www.corraldelamoreria.com) je lokal, v katerem se izvajalci zelo radi sprehodijo med občinstvom, preden se šov začne. Tu lahko vidiš ekstravagantne kostume in neverjetne plese. Po koncu »predstave« ne bodi presenečen, če se bo nekaj ljudi iz občinstva odločilo sodelovati in predstaviti svoje lastne talente. Caracol (www.salacaracol.com) je bil leta najbolj znan flamenco lokal, danes pa se tam odvijajo različni koncerti, od rapa do rocka. V Kapitalu (www.grupo-kapital.com) najdete sedem žurov naenkrat, saj je v klubu sedem nadstropij. Na vsakem »flooru« se dogaja nekaj drugega - tu sta dva disco floora, kjer se ples nikdar ne ustavi, tu je tudi karaoke floor, celo floor za najstnike, ki se zapre ob polnoči! La Lupe pa je eden od najpopularnejših »mešanih« barov na Atochi. Tu najdeš zanimivo opremljen lokal in mnogo zanimivih ljudi. Čeprav se tu največkrat zadržujejo geji in lezbijke, se tu ustavi tudi veliko heteroseksualno usmerjenih ljudi, saj je glasba fantastična - od disca preko salse do rock'n'rolla. Cene so zmerne in če ti je dolgčas, so v lokalu na voljo tudi razne igre. CENTRO Skriva marsikateri zanimiv lokal - vse, kar moraš storiti, je, da malce pogledaš naokrog. Centro je seveda center mesta. Ob čemer ni nujno % . -J^T........ . poudarjati, da se lahko malce sprehodiš in hitro zagledaš kaj zanimivega. In če ti en lokal ni všeč, stopi v sosednjega. Svetovi so tako različni, da ti bo nekaj zelo hitro in gotovo všeč. Davai je bil nekdaj jazz klub, zdaj pa je techno-soul center. Četrtki nudijo pot nazaj v sedemdeseta. El Sol ima dandanes 25 koncertov mesečno, funk, hip hop, jazz... Računaj na to, da boš tam do sončnega vzhoda, saj se zabava zlepa ne neha. Pacha (www.pacha-madrid.com), veriga nočnih klubov, je bila leta 2001 nominirana za najboljši nočni klub na svetu. Madridska Pachá ni izjema. Čez teden lahko žuraš z domačini, čez vikend pa s turisti. Paladium je eden največjih disko klubov v Madridu, s petimi nadstropji in zanimivo opremljenimi prostori. La Leyenda Rock bar nudi rock glasbo v vseh oblikah, ob četrtkih celo z bandi v živo. Palacio De Gaviria se nahaja v avtentični palači sredi mesta, kjer je na voljo več plesišč z aktualno disco glasbo, lahko pa se tudi naučiš plesati tango, salso ali celo cabaret. La Fontana De Oro je dvonadstropni tipični irski pub, v katerem lahko fantastično začneš svoj pohodniški večer. Seveda so tu pogosti koncerti v živo, ob glasbi pa ljudje pogosto poplesujejo dolgo v noč. Med izredno mešano družbo z vseh koncev sveta lahko uživaš ob tapas in pivu. CHAMBERI Arena je bivši kino, ki je zdaj eden najpopularnejših plesnih klubov v mestu. Če prideš, bodi zgoden in ostani pozno, saj bodo DJ-i vrteli plesno disco glasbo. A to ni vse. Včasih gostijo tudi skupine, ki igrajo v živo in imajo glasbene ter filmske zabave ob premierah. rn I !■ I 18'- Galileo Galilei (www.salagalileogalilei.com) - če iščeš salso, je to idealen lokal, saj je eden najprijetnejših in najpopularnejših lokalov v Chamberi. Tu se dogajajo vse vrste zabav in gostijo predvsem domačine, zato je idealen način, da preveriš, kako žurajo domačini. Segundo Jazz je popularen lokal z živo glasbo, s super jazz prireditvami, nočjo šestdesetih (ponedeljek) in tedensko latinsko glasbo ter kantavtorji. Ryscal 11 je tipična španska diskoteka - z mladimi obiskovalci in techno ritmi. -1Ü-L1 i VAMOS A MADRID! Seveda ni daleč, le 2063 km iz Ljubljane. Razen z Adrio se do tja bolj stežka odpelješ z letalom z Brnika. Če pa letiš tja iz Londona (www.wizzair. com, www.easyjet.com) te glede na poceni lete do Londona pravzaprav ne stane veliko, le malo več časa ti vzame. Ker pa se bliža poletje, je izredno popularna opcija tudi Interrail, saj se veliko študentov odloči pogledati Španijo v celoti. V tem primeru si lahko za Madrid vzameš kar nekaj časa in tam pošteno zažuraš. LAHKO NOČ Prespiš lahko v marsikaterem hostlu ali pa »hostalu«. Slednji niti niso tako slabe opcije, so pa malce bolj urejeni in navadno v lasti domačinov, ki nudijo udobne sobe. Na www.madridman.com/ madridhostels.html si lahko ogledaš in izbereš tiste, ki se ti zdijo najprimernejši. Rezervacije vnaprej so priporočljive, saj je poleti mesto precej polno. Zaželeno je, da znaš špansko ali pa se vsaj malo trudiš, saj Španci radi vihajo nos nad turisti, ki se ne potrudijo z njihovim jezikom. ttm Real (kraljeva palača), ki je sama po sebi dovolj mogočna, da ti vzame sapo. Plaza Mayor je polna pešcev in daje vtis razpotegnjene Čopove. Parque Del Buen Retiro je čudovit park, v katerem si lahko spočiješ oči na brezskrbnih domačinih. Estacion De Atocha pa je najverjetneje najbolj prijetna železniška postaja v Evropi. Izgleda kot mala oaza, v kateri je spet polno bronastih kipcev, ki popestrijo dogajanje. EURO<26 Če imaš kartico EURO<26 (ali SŽ-EURO<26), lahko v Madridu (in nasploh v Španiji) uveljavljaš mnoge popuste - v muzejih 50 %, v hostlih 15 %, v skorajda vseh kinih (različno), pri mnogih znamenitostih ... www.euro26.org ★ www.madridesjoven.com VEČ INFORMACIJ www.aboutmadrid.com ★ www.gomadrid.com www.munimadrid.es TOP 3 V Madridu si moraš ogledati Porta Del Sol, na katerem je mnogo malih znamenitosti, ki popestrijo mesto. Mueso del Prado, ki skriva izredno veliko vrhunskih umetnin in Palacio SkOCi PO SÉ ¿ral NA :www.euro26.si h':".<< Si . n ob BEsEDi NEBoTiCNiK NAs NAJBRŽ vECiNA NAJpREJ poMisLi NA žELEzoBEToNsKEGMoTE,KiKRALJuJEJo VPOSLOVNiHSREDiŠCiH vEčjiH MoDERNiH mest. A NOVODOBNE VEČNADSTROPNE uMETNiNE LE Niso TAKo NovA poGRuNTAvšCiNA AMERišKiH VELEMEsT, kot Bi si VEČiNA MisLiLA. V odročnem puščavskem predelu današnjega Jemna, ki pozabljen od sveta kraljuje na jugu arabskega polotoka, leži pokrajina Hadramawt. Istoimenski vadij (dolina s strmimi robovi, kjer ob sila redkih deževjih celo teče voda) pa skriva v svojem osrčju neverjeten zaklad. Na trdi skalni podlagi se sredi doline na dobri polovici kvadratnega kilometra stiska kar 500 nekaj stoletij starih nebotičnikov, zgrajenih iz blatne opeke. Prizor je z eno besedo veličasten in ne dopušča ravnodušnosti pri sicer sila redkih zunanjih obiskovalcih. STARODAVNI NEBOTIČNIKI Večina hiš v mestu je danes starih preko 400 let, sama zgodovina mesta pa sega v tretje stoletje našega štetja, ko naj bi ga za svojo novo prestolnico postavil kralj Shibam Bin Haritb Ibn Saba. Redke rodovitne doline so sredi nepreglednih puščavskih širjav pomenile pomembno trgovsko pot, kjer so karavane proti severu prenašale dragocena kadila starega sveta. Na račun carinjenja bogatih karavan je tako ob celotni poti zraslo nekaj pomembnih, močno utrjenih mest. L * K, \ 'VUfl BREZČASNOST Večina hiš v mestu ima danes od 5 do 7 nadstropij, najvišje pa se dvigajo dobrih 30 metrov nad živahnimi ozkimi ulicami in trgi. Približno 7000 ljudi še vedno živi v tem starodavnem mestu, kjer se, razen redkih novosti, vsakdanjik le malo razlikuje od tistega pred nekaj sto leti. Vlogo mestne komunale še vedno zadovoljno opravljajo številne koze in ovce, ki vestno predelujejo večino odpadkov. Močno utrjena mestna vrata so edini vhod v mesto, kjer življenje še vedno teče z bolj prijazno hitrostjo. Po vseh trgih otroci nabijajo napol prazne žoge, moški pa v umetnosti brezčasja posedajo na tleh ob čaju in vodni pipi, igrajo sila priljubljene domine ter žvečijo sveže zelene liste lokalnega poživila kat. Posebnost mesta so s filigransko natančnostjo izrezljana vhodna vrata, ki jih zaklepajo z lesenimi ključi; le-ti še najbolj spominjajo na velikanske lesene zobne ščetke. Pritličja so v večini namenjena domačim živalim, višje so shrambe, sledijo jim moški prostori, kuhinje, ženska nadstropja in nazadnje mafraj. Le-ta je najlepše opremljen, saj je namenjen druženju in skupinskemu žvečenju kata. Ponekod so ženski prostori sosednjih hiš med seboj celo povezani z zaprtimi mostnimi hodniki. Gostoljubnost do tujca je tu zakon in pravilo. Tako me prijazni in zgovorni Abdullah povabi v svoj visoki dom. Po močno sladkanem čaju, ki je po okusu že bolj podoben sirupu, se zapleteva v zanimivo dvojezično arabsko-slovensko debato, kjer je besede še najbolje nadomestilo kriljenje z rokami in mimika obraza. Po dolgi vljudnostni debati o kaj pa vem čem vse, sem se povzpel še na streho Abdullajeve hiše; ravno takrat so se z vseh minaretov v mestu skoraj sočasno začeli klici k večerni molitvi. Čas se nenadoma ustavi, a pravljica pred mojimi očmi živi in diha naprej. Res neverjetno mesto, si ponavljam sam pri sebi in se sprašujem, kaj bo ostalo od naših slavnih nebotičnikov čez 400 in več let. 1 1 II KH I \ M P i začele z velikim zmanjšanjem izpustov, medtem ko slednje zahtevajo, da države v razvoju omejijo svoje izpuste in pomagajo reševati problem, ki ga niso povzročile. In tako vsi čakamo na čudežno rešitev, medtem pa vse bolj veselo kurimo fosilna goriva (nafto, plin in premog), za katera že začenjamo skrite vojne, in potiskamo planet proti točki, s katere ni povratka. ukre-panje se vedno prepoca sno iN premalo AMBicio-zNo. medtem ko se ljudje ne moremo DoGovoRiTi, KAKo zACETi RESEvATi svoj pLANET, sE izTEKA DRA-GocENI iN oMEJENi CAs, Ki Ga i mamo na voljo za reševanje podnebja. CO2 NA MEJI Pred industrijsko revolucijo je bila koncentracija CO2, glavnega toplgrednega plina, v ozračju 280 ppm oz. 280 delcev na milijon. V letu 2003 je koncentracija dosegla 375 ppm, danes pa je ocenjena že na 380 ppm. Kaj to pomeni? Po raziskavah znanstvenikov je pri koncentraciji med 400 in 450 ppm še mogoče upati, da bomo ohranili razmeroma stabilno in varno podnebje, medtem ko lahko koncentracije od 450 ppm dalje povzročijo nepričakovane in izjemno hitre spremembe v podnebju, ki so lahko katastrofalne. Današnja koncentracija CO2 je že precej blizu nevarni meji, tja pa se premika z vse večjo hitrostjo. Zato znanstveniki ocenjujejo, da se lahko katastrofalne spremembe podnebja zgodijo veliko hitreje, kot so napovedovali. Veliko si o pričakovanih in nepričakovanih posledicah spreminjanja podnebja lahko prebereš na spletnem portalu www.focus-ngo.org (podnebne spremembe). točka brez povratka Kaj pa medtem počnemo ljudje? Iščemo rešitev, ki bi bila prav vsem. Reševanje podnebja je globalna naloga. Čeprav so prekomerne izpuste topiogrednih plinov povzročile razvite države, tudi države v razvoju (npr. Kitajska, Indija, Brazilija) niso več ravno nedolžne. Res je, da bi morale biti za godljo, ki ji rečemo spreminjanje podnebja, krive razvite države. Žal pa je tudi res, da tudi če razvite države močno zmanjšajo svoje izpuste topiogrednih plinov, to še vedno ne bo dovolj, če bodo emisije držav v razvoju rasle tako hitro, kot rastejo danes (kar 4 % letno). Mednarodna pogajanja, v okviru katerih se vodje držav dogovarjajo, kako rešiti globalni problem, se tako že nekaj let vrtijo v začaranem krogu: države v razvoju čakajo, da bodo razvite države V »J Čudežno rešitev bo težko najti, a jo vseeno iščemo. Fokus društvo za sonaraven razvoj je na svoji spletni strani pripravilo anketo (www.focus-ngo.org/ index.php?node=164), preko katere lahko posredujete svoje mnenje o tem, kako reševati podnebje na globalni ravni. Pomagajte nam! Namesto da bi čakali, lahko vsak od nas naredi kakšno stvar. Tudi majhne stvari, kot je npr. ugašanje luči, kadar je ne rabimo, imajo lahko velik učinek, če nas veliko dela tako. Številne nasvete, kako narediti majhne spremembe, ki lahko prispevajo veliko, najdete na www.focus-ngo.org (potrošništvo) ali pa v priročniku »Vzemite manj. Imejte več.« (www.gov. si/mop/publikacije/drugo/vzemite_manj_ imejte_vec.pdf). Tisti, ki že počenete veliko majhnih stvari, pa lahko greste še korak dlje: spodbujajte ljudi okoli sebe, da prav tako pomagajo zmanjševati izpuste toplogrednih plinov, ali pa pokažite politikom, da vas skrbi za podnebje. Politiki svoje napore ponavadi vlagajo v cilje, ki so dosegljivi v štiriletnih mandatih, kamor pa stabilizacija podnebja ne spada. Prav tako so politiki pogosto pod močnim vplivom (ali celo na plačilnih listah) fosilnih in avtomobilskih lobijev, ki organizirano skrbijo za to, da vlade podpirajo nadaljnjo rabo fosilnih goriv. Zato je potrebno politikom začeti sporočati, da imamo tudi 'navadni državljani' skrb za podnebje, in da jih bomo raje ponovno izvolili, če bodo spodbujali varčevanje z energijo ali rabo obnovljivih virov energije, kot pa če bodo začeli z gradnjo nove elektrarne na fosilna goriva. Torej: spreminjanje podnebja nas bo pri-zadelo bolj, kot je prizadelo naše starše. Ker nam njihova generacija ne bo zagotovila varnega podnebja, se moramo boja lotiti sami. Ker se čas izteka vse hitreje, mora vsak od nas začeti po svojih močeh reševati podnebje že danes! ¥ \\ V kdo smo MLADi? LJuDJE, Ki JIM MANJKA izKuSENJ, ZivLJENJsKE MoDRosTi, samostojnosti? ali smo ljudje, ki so v obdobju oblikovanja, iskanja samih sebe, na razpotjih pomembnih življenjskih poti. pomemben je marsikateri dejavnik, od vrstnikov, družine, izgleda, tja do samozavesti in temeljev, ki smo jih dobili z vzgojo. malokdo je zares zadovoljen s TEM, KAR počNE, KAR JE, KAKo GA DoJEMAJo DRuGI. IN TuKAJ vstopi beg. romantiki so bežali v domišljijski svet, mladi pogosto bežimo v svet alkohola in še dlje, v svet drog. MLADI pa postajajo vsE MLAJŠI, pRvo izKuŠNJo z ALKoHoLoM v povprečju doživijo malo pred dvanajstim letom. Kljub raznim akcijam v smislu »Z glavo na zabavo« so mladostniške zaba razvpite in predvsem zapite. In tako se zgodi, da javni protest, kot je bila 19. aprila Črna sreda, postane pijanski shod, zaradi katerega se sredi belega dne vleče po Ljubljani horda pijane mladine. In ta dogodek ni edini. Študentski žuri pogosto postanejo vsesplošna zloraba alkohola in še česa drugega, sledi jim vandalizem na mimo stoječih stavbah, lučeh in prometnih znakih in to ne glede na to, kako od vsepovsod rohni »Z glavo na zabavo«. Ljudje smo narejeni zelo zanimivo, v družbi nas pograbi čredni nagon in kamor gre čreda, gre posameznik. In posameznik lahko pristane rahlo preveč pijan na izpiranju želodca. / dobr ive vzG' roko v roki tudi s povečanim eksperimentalnim in rednim uživanjem tobaka in marihuane. In da ne govorim o tem, koliko vse to stane našo preljubo državo. Verjeli ali ne, alkohol jo oškoduje kar za 16 milijard tolarjev na leto. Hm, le koliko se z alkoholom zasluži? Dejstvo je, da opojna pijača pogosto povzroča agresivno vedenje, pa naj bodo to navijači na stadionih, člani vaše hišne zabave ali pa starši. Zanimivo je to, da je uporaba kanabisa v Sloveniji prepovedana. Ta naj bi bil manj škodljiv, poleg tega pa je pri tej vrsti zlorabe agresivno vedenje bolj izjema kot pravilo. Država travo torej prepoveduje, alkohol je, sicer omejeno, dovoljen. Čemu le? Morebiti gre to pripisati dejstvu, da se z alkoholno industrijo precej o služi, še sploh, če ji dovolimo sponzorirati vse po spisku. maček ni najhujše zlo ^^ Ok, eno pivo, dve, ni hudega, dokler te prijaznejši svet, v katerem si lepši, pogumnejši, bolj priljubljen, ne zapelje v odvisnost. Telo se navadi, zahteva redne in večje odmerke, kot pri drogi. Po definiciji doktorja Ruglja smo tako ali tako vsi zasvojeni. Pretirano. Pa vendar. V Slovenji naj bi bilo zasvojenih oseb 170.000. Tudi brez zasvojenosti ima opitost hude posledice. Vse to je znano, večkrat prebrano in slišano. Vseeno, bolje preventiva kot kurativa. Maček, tako navadni kot moralni, ni nič v primerjavi s prometnimi nesrečami, razpadlimi družinami, prezgodnjo smrtjo, boleznimi, kot je ciroza jeter in najhuje, alkohol vse preveč pogosto vodi do prvih izkušenj z drogo. Te nemalokrat ne ostanejo samo prve izkušnje. Povečano pitje alkohola gre z goja, vzgoja, vzgoja. Za konec lahko zamoraliziram, kako pomembna je vzgoja za odraščajočega človeka. Pa ne moralna in ne vem še vse kakšna vzgoja, s katero nas razsvetljujejo v šolah, mislim na tisto vzgojo, ki postavi temelje. Tisto na začetku, kar pomeni, da bo otrok, bodoči mladostnik vedel, kdaj reči ne. Ne, s tem ne mislim takoj, ko bo kdo pred njega postavil zamašek ali mu pokazal cigareto. Mladostništvo je učenje in poskušanje, vendar ima mejo. In ne glede na to, kako smo neizkušeni, se grozovito obnašamo, se opijamo vsakič, ko imamo priložnost (tako vsaj pravijo), moramo vedeti, s čim se igramo in da kaj hitro lahko prestopimo priporočljivo količino uporništva in bega v prelepe svetove. ★ www.aa-drustvo.si/ ★ www.misss.org/ ★ www.prostovoljstvo.org/ ★ www.cpm-drustvo.si/ ★ www.mbmina.org/vodnik/ ★ www.mb.sik.si/preventiva3.htm ★ www.petra.sottdata.si/mladiin.htm ★ www.viva.si/clanek.asp?id=249 ★ www.karitas.si/40dni/40dni.doc isKANJE prve zAposLiTvE JE vEDNo zANiMiv pRoJEKT. CE še nimaš delovnih izkušenj, si svež s fakultete ali srednje šole, nisi preveč privlačen za delodajalce. vedno pa obstajajo delovna mesta, na katera lahko delodajalec zaposli novopečene iskalce zaposlitve. kot sveži iskalec dela imaš nekaj prednosti pred ostalimi iskalci, delodajalcu jih moraš le ustrezno predstaviti iN GA tako prepričati. Ko te delodajalec vpraša, zakaj bi zaposlil tebe namesto kakega drugega kandidata, imej pripravljenih nekaj razlogov. Predlagamo jih pet. DELAL bom zavzeto, lahko tudi za manjšo plačo Kot neizkušen kandidat ne moreš pričakovati velike plače, kar je tvoja prednost. Podjetje bo raje vzelo tebe kot bolj izkušenega kandidata, če mu dokažeš, da lahko hitro obvladaš naloženo delo. Prihranek zaradi nižje plače bo za podjetje le dodatna stimulacija, da te zaposli HiTRo se uCiM, bolj sem domač z novimi tehnologijami. V svetu hitrih sprememb in vsepovsod prisotnih novih tehnologij je za podjetje pomembno, da so njegovi sodelavci sposobni sprejemati in uporabljati nove tehnologije. Starejši, bolj izkušeni kandidati imajo včasih problem z novostmi, tvoja prednost je, da nisi obremenjen s starimi postopki in se zato hitreje prilagodiš novim načinom dela. lahko se bom bolj posvečal delu. Starejši kandidati imajo več problemov z balansiranjem dela in zasebnega življenja. Mladi kandidati brez družine se bodo lažje posvetili delu in podjetju. NABIRANJE PRAVIH IZKUŠENJ - KLJUČ DO USPEHA Izkušnje so ključ do uspeha pri iskanju zaposlitve. Kako do njih, če si študent ali iskalec prve zaposlitve? Najprej moraš razumeti, da izkušnje niso nujno povezane s plačanim delom ali zaposlitvijo. Vodenja projektov se lahko recimo naučiš tudi prek prostovoljnega dela, dela v študentski organizaciji ali pri organizaciji koncerta. Delodajalca zanima, če imaš določeno spretnost ali veščino; kako in kje si jo pridobili, niti ni tako pomembno. Izkušnje lahko nabiraš na različne načine: preko študentskih praks, delovnih obveznosti študijskega predmetnika, dela prek študentskih servisov, kot delavec na posojo, preko brezplačnih praks. Če si res želiš osvojiti določena znanja, ki jih drugače ne moreš dobiti, se s podjetjem, ki te zanima, dogovori za začasno brezplačno delo, kjer boš nabiral zate dragocene štartne delovne izkušnje. PRiNASAM SVEŽE, SODOBNO ZNANJE Kandidati, sveži s fakultete, s seboj prinesejo najnovejša znanja, ki so se jih naučili. Lahko jih implementirajo v podjetju, prevetrijo ustaljene po-stopke dela in dosegajo boljše rezultate dela. PODJETJE PREJME UGODNOSTi i ob zaposlitvi iskalca prve zaposlitve. Zavod za zaposlovanje v nekaterih primerih podjetjem, ki zaposlijo iskalca prve zaposlitve, omogoči različne ugodnosti, kot so npr. oprostitev prispevkov za plače tega kandidata v določenem obdobju. Na Zavodu preverite, če bo delodajalec ob vaši zaposlitvi deležen teh ugodnosti. Povzeto po zaposlitvenem portalu www.MojeDelo.com, kjer lahko preverite aktualno ponudbo prostih delovnih mest in še več nasvetov za iskanje zaposlitve in razvoj kariere. gjlEaa RIERA IN TO S POPUSTOM ZA VSE IMETNIKE KARTIC EUR0<26 Postanite naročnik revije M.D. in stopite na Svojo karierno pot S pravimi informacijami NAROČILNICA Prvi zaposlitveni priročnik, pisan na kožo slovenskim iskalcem novega dela! PODATKI NAROČNIKA: Vs^m, ki izpuJnjeno naročilnico vrnete najkasneje do 30,6,2006, bomo za naročilo kompleta omogočili kar 40% popust! ¡ÄHÄ01 IpoWi®*™* \08Q 13356) Naročam komplet revija M,D. + priročnik Kako uspešno iskati zaposlitev? (s 40% popustom) priročnik -4- Ti ir,ts«na naroiniiH na kanprnonevijn M.D. z s sam o 5.034 S IT (21,0(1 i) [redna «na S.iM SIT Q pjiroinik 4- 24 mcw Är> da s® Xete^' toodo l0to\rarta se Wed PeSCe .oadai0 , ro\a«e' v - upoca ^^qUS . a» sai ^ % ^ " te «tO- , da s° ,uat cmo\o Ï5 je 2006 FESTIVAL LENT 23. junij - 8. julij 2006, Maribor Multikulturni mariborski festival Lent z več kot 400 različnimi prireditvami in množičnim obiskom se uvršča med največje festivale te vrste v Evropi. Dravsko nabrežje se bo spremenilo v živahno kulturno in družabno središče, na več kot dvajsetih festivalskih prizoriščih pa se bodo izvajali koncerti klasične, jazz, popularne in etno glasbe ter gledaliških, plesnih predstav, delavnic za otroke, športnih prireditev, pouličnega gledališča ... Skratka, zadostna mera razlogov za obisk. EVROPSKI DAN - 29. junija bo AEGEE Maribor že drugič zapored pripravil Evropski dan na Festivalu LENT. Študentje iz okoli 15 evropskih držav bodo v središču Maribora predstavili kulinarične specialitete svojih držav in predstavili tudi svoje države iz turistične strani. Program bodo popestrile tudi odlične glasbene vsebine, prilagojene državam, ki jih bodo predstavljali. http://lent.slovenija.net REGGAE LAKESPLASH 2006 29. junij - 2. julij 2006, Ravne na Koroškem, Ivarčko jezero Iz majhnega, »underground« festivala je Reggae Riversplash v dobrih petih letih zrasel v enega izmed največjih in najodmevnejših domačih festivalov, hkrati pa je postal tudi eden izmed vidnih poletnih reggae dogodkov v Evropi. Tokrat se bo namesto v Tolminu dogajal na drugem prizorišču - na IVARČKEM JEZERU na Koroškem. Organizatorji obljubljajo veliko dobre reggae glasbe in tudi veliko osvežilnih aktivnosti ob jezeru. www.vinyln TRNFEST avgust 2006, Ljubljana V vrhuncu poletja, natančneje v drugi polovici avgusta, bo Trnovo zopet oživelo, saj prihaja eden najbolj priljubljenih poletnih kulturno-umetniških dogajanj. Tudi letos obeta kvaliteten in žanrsko raznolik program, tako z domačo kot mednarodno udeležbo izvajalcev z različnih področij glasbe, gledališča, plesa, literature, filma, likovne in vizualne umetnosti, manjkalo pa ne bo niti izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic. Trnfest se bo kot vsa leta prej dogajal na prostem pred KUD-om France Prešeren, brez vstopnine. www.kud-fp.si/trnfest FESTIVAL SAJETA 30. julij -5. avgust 2006 , Tolmin - sotočje Festival Sajeta bo letošnje poletje na Sotočju v Tolminu družil kreativce iz različnih vetrov. Gostil bo gledališke, glasbene in kiparske delavnice ter koncerte. Namen Sajete je povezati različne umetnosti v enotedensko poletno-počitniško druženje, glasbeno pa ponuditi program sodobnih godb, neozirajoč se na glasbene zvrsti, temveč predvsem na umetniški izraz gostujočih glasbenikov. www.sajeta.org NJOKI SUMMER FESTIVAL 6.-17. junij 2006, Ajdovščina Že drugič! Dvodnevni festival v športno rekreativnem centru Pale, ki bo poleg dobre glasbe (Edo Maajka, Moveknowledgement, Elvis Jackson, Dubioza Kolektiv ...) ponudil tudi bogat kulinarični (pestra izbira njokov) in športni program (street ball turnir, rokomet, skate contest, board contest) ter računalniške igre, predavanja in delavnice (ples, glasba, grafiti, umetnost). Posebej zanimivo bo državno prvenstvo v Fourcrossu (4x), saj je proga v neposredni bližini - gre za tekmovanja s kolesi, kjer se na strmi progi z atraktivnimi skoki navzdol podajo štirje kolesarji naenkrat, cilj pa bo na festivalskem prostoru. Poskrbljeno bo za brezplačno kampiranje. www.njokifestival.com ANA DESETNICA 28. junij - 2. julij 2006, Ljubljana Mednarodni festival uličnih gledališč bo tudi letos zabaval v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Kranju, Kopru, Kamniku, Celju in Šoštanju. Uživali bomo lahko v različnih oblikah uličnih umetnosti tako uveljavljenih in vrhunskih avtorjev kot tudi še neznanih, a zanimivih artistov. www.anadesetnica.org •k PIŠE SE LETO - Ribja Čorba, Bajaga & instruktori, Partibrejkers - 16.06.2006, Ljudski vrt, MB ★ SISTERS OF MERCY - 19.06.2006, Gospodarsko razstavišče, LJ ★ JARARAJA - 20.06.2006, Križanke, LJ ★ COLONIA - 24.06.2006, Hotel Kongo, Grosuplje -k NOGOMETNA ZABAVA - Zabranjeno pušenje, Psihomodo pop, ... - 28.06.2006, Gospodarsko razstavišče, LJ ★ ROCK OTOČEC 2006 - 07.07.2006, Otočec ★ JOSE LUIS CORTES y ng La Banda / MANOLIN - salsa koncert - 13.07.2006, Križanke, LJ ★ CAETANO VELOSO - 14.07.2006, Križanke, LJ ★ WHITESNAKE - 16.07.2006, Križanke, LJ ★ METALCAMP 06 - 21.07.2006, Tolmin - Sotočje •k SIMPLY RED - 06.08.2006, Križanke, LJ •k 50 CENT - 19.06.2006, Budimpešta, HU * GOTAN PROJECT -22.06.2006, Varšava, PL * TOOL - 22.06.2006, Bologna, I -k STING - brezplačen koncert! - 23.06.2006, Piazza del Duomo, Milano, I ■k URBAN RAPUBLIC - 23.06.2006, Tabor, PL * TOOL - 24.06.2006, Katowice, PL -k CREAMFIELDS 2006 - največji festival elektr. glasbe - 01.07.2006, Wroclav, PL ■k FRANZ FERDINAND - 04.07.2006, ŠRC Šalata, Zagreb, CRO * MORRISSEY - 05.07.2006, Budimpešta, HU -k ROTOTOM SUNSPLASH FESTIVAL - 07.07.2006, Udine, I * ERIC CLAPTON - 10.07.2006, Verona, I / 22.07.2006, München, D * JOE SATRIANI -11.07.2006, Budimpešta, HU * BILLY IDOL -13.07.2006, Budimpešta, HU * NUKE Festival - 14.-15.07., St. Pölten, A * PIXIES - 16.07.2006, Zagreb, CRO * COSMIC TRIP OPEN AIR - 22.07.2006 Teplice, CZ * DAVID GILMOUR - 27.07.2006, Klam, A / 29.07.2006, München, D / 05.08.2006, Benetke, I * MONSTERS OF ROCK FESTIVAL - 01.-9.08.2006, Varna, BG * MADONNA - 06.08.2006, Rim, I * SZIGET FESTIVAL 2006 - 09.08.2006, Budimpešta, HU * FM4 FREQUENCY Festival 2006 - 17.08.2006, Hof bei Salzburg, A * ROCK AM SEE - TOTO, STATUS QUO - 20.08.2006, Gradec, A VAN MORRISON - 30.08.2006, Dunaj, A WIRELESS FESTIVAL * Anglija, London (Hyde Park) * 21. - 25. junij 2006 V petih dneh se bo zvrstilo veliko zanimivih koncertov, med glavnimi pa bodo nastopili The Strokes, David Gray, Massive Attack, James Blunt in Depeche Mode. www.wirelessfestival.co.uk DONAUINSEL FEST ★ Avstrija, Dunaj * 23.-25. junij 2006 Na 19 otokih Donave in 16 odrih bo več kot 2000 sodelujočih ustvarilo živahno atmosfero z open-air koncerti in predstavami. www.donauinselfest.at cornetto free music FESTIVAL ★ Italija, Milano/Rim/Neapelj ★ 23., 25. junij/2. julij 2006 Trije brezplačni koncerti znanih izvajalcev na prostem - letos bodo glavni Sting in Black Eyed Peas. www.cornettoalgida.com PARIS GAY PRIDE ★ Francija, Pariz ★ 24. junij 2006 Živahna, pisana in razkošna pariška Pride parada se lahko kosa s podobnimi večjimi paradami po Evropi. Vzporedno potekajo tudi drugi dogodki, debate in plesi v maskah. www.gaypride.fr PARKPOP ■k Nizozemska, Haag ★ 25. junij 2006 Največji brezplačni festival pop glasbe v Evropi - letos z The Kooks, Melanie C, Infadels in Kelis. www.parkpop.nl CELTRONIC 2006 * severna Irska, Derry ★ 28. Junij - 3. Julij 2006 Glavni irski festival elektronske in plesne glasbe - clubbing, delavnice, seminarji, filmi ... www.celtronic2006.com CARDIFF FESTIVAL ★ Wales, Cardif ■k 29. junij - 6. avgust 2006 Največji brezplačni festival na prostem v Veliki Britaniji nudi poulična gledališča, koncerte, predstave in vsesplošno zabavo. www.cardiff-festival.com ROCK WERCHTER ★ Belgija, Werchter -k 29. junij - 2. julij 2006 Eden največjih in najboljših belgijskih glasbenih festivalov, ki ima tudi dovolj prostora za kampiranje. Letos bodo nastopali Franz Ferdinand, The Red Hot Chili Peppers, Kaiser Chiefs, Eels, Depeche Mode, Arctic Monkeys, Manu Chao, The Streets, The Who ... www.rockwerchter.be ROSKILDE FESTIVAL * Danska, Roskilde ★ 29. junij - 2. julij 2006 Bob Dylan, Guns N'Roses, Morrissey, Franz Ferdinand, The Strokes, Arctic Monkeys, Kaiser Chiefs, The Streets ... na enem od najboljših letnih evropskih rock dogodkih. Prostor za kampiranje je zagotovljen. www.roskilde-festival.dk ESTIVAL JAZZ ■k ŠVICA, TlCINO ★ 30. junij - 8. julij 2006 Znana jazzovska imena v osrčju Lugana, s koncerti na prostem in to brez vstopnine! www.estivaljazz.ch RhEINKULTUR ★ Nemčija, Bonn ★ 1. julij 2006 Največji evropski brezplačni glasbeni festival na prostem, ki skuša slediti izvorni ideji o nekomercialnem festivalu, ki ponuja visoko kvalitetne vzhajajoče glasbene skupine, ne da bi se pri tem zanašali na velika imena. Potekala bodo tudi skating, streetball in BMX tekmovanja. www.rheinkultur-festival.de exit music festival ■k Srbija, Novi Sad -k 6. - 9. julij 2006 V Petrovaradinski trdnjavi se bodo med drugim zvrstili Morrissey, Franz Ferdinand, The Cardigans in Billy Idol, napovedujejo pa še The Cult, Pet Shop Boys, Kelis, HIM in Suzanne Vega ter vrsto znanih DJ-jev. http://eng.exitfest.org SEASPLASH REGGAE FESTIVAL ■k Hrvaška, Pula ★ 20. - 22. julij 2006 Tridnevna non-stop zabava z znanimi DJ-ji in koncerti v živo iz različnih koncev sveta. www.seasplash.net REGGAE FESTIVAL OF WALES -k Wales, Haverfordwest ★ 7. - 8. julij 2006 Festival bo potekal v spomin na 25. obletnico smrti Boba Marleya. Nastopili bodo Rita Marley, Iration Steppas, Aba Shanti, Levi Roots ... www.reggaewales.com LUCCA SUMMER FESTIVAL ★ Italija, Lucca ★ 7. - 30. julij 2006 Malo mesto Lucca vsako leto pritegne nekaj velikih imen glasbe -letos pridejo Eric Clapton, Santana, Tracy Chapman, Placebo, Simply Red ... www.summer-festival.com T IN THE PARK -k Škotska, Kinross ★ 8. - 9. julij 2006 Več kot sto skupin se bo zvrstilo na glavnem škotskem glasbenem festivalu - Red Hot Chilli Peppers, Franz Ferdinand, The Who in The Strokes je samo nekaj velikih imen, ki bodo nastopili letos. Prostor za kamping je pripravljen. www.tinthepark.com ROCKWAVE FESTIVAL ★ Grčija, Atene ★ 11. - 12. julij 2006 Najboljši letni glasbeni dogodek v Grčiji, letos vključuje rock imena kot so Franz Ferdinand, The Dandy Warhols, Twisted Sister in WASP. www.didimusic.gr SUMMERJAM ★ Nemčija, Köln ★ 14. - 16. julij 2006 Največji evropski reggae festival z več kot 40 nastopi v treh dneh, med drugim Jimmy Cliff, The Gladiators, The Mighty Diamonds, Damian "Jr Gong" Marley, Ziggy Marley, Apache Indian and Orishas. www.summerjam.de LOVEPARADE 2006 ★ Nemčija, Berlin ★ 15. julij 2006 Berlin's Loveparade is back! Milijoni rejverjev, DJ-ji in klubi zagotavljajo, da bo dogodek obdržal svoj sloves največje ulične zabave na svetu. Tudi letos brez vstopnine! www.loveparade.net MOTOVUN FILM FESTIVAL ★ Hrvaška, Motovun ★ 24. - 28. julij 2006 Več kot 1 00 filmov se poteguje za prestižno nagrado Propeller, poleg odličnih filmov na prostem pa lahko obiskovalci uživajo v enkratni atmosferi starega mesta. www.motovunfilmfestival.com ★ VENEZIA SUONA ★ Italija, Benetke ★ 29. - 30. julij 2006 V okviru evropskega Fete de la Musique dneva bodo na vseh trgih v Benetkah organizirali brezplačne koncerte od rocka do ljudske, klasične in jazz glasbe. Celo mesto bo polno glasbe. www.veneziasuona.it STOCKHOLM PRIDE ★ Švedska, stockholm ★ 1.-7. avgust 2006 Največja Pride prireditev nordijske regije. Program vključuje razstave, debate, filme, seminarje, zabave in veliko sobotno parado. www.stockholmpride.org EDINBURGH FRINGE FESTIVAL ★ Škotska, Edinburgh ★ 6.-28. avgust 2006 Največji umetniški festival na svetu - nastal je pred skoraj 60 leti kot kontroverzna, odštekana različica edinburškega mednarodnega festivala. www.edfringe.com AMSTERDAM PRIDE ★ Nizozemska, Amsterdam ★ 4.-6. august 2006 Ena največjih gejevskih in lezbičnih festivalov v Evropi. Med drugim se bo zgodila tudi svetovno znana kanalska parada z 80 okrašenimi in ozvočenimi ladjami. www.amsterdampride.nl SZIGET FESTIVAL ★ Madžarska, Budimpešta ★ 9.-16. avgust 2006 Najboljši glasbeni festival na Madžarskem. Teden glasbe na 15 različnih odrih, medtem ko se bo na ostalih 45 prizoriščih izvajalo več kot 1000 gledaliških in filmskih predstav. Letos so najavljeni Radiohead, Franz Ferdinand, Natacha Atlas, Coldcut ... Na voljo je prostor za kampiranje in športne aktivnosti. www.sziget.hu/fesztival ZÜRICH STREET PARADE ★ Švica, Zürich ★ 12. avgust 2006 Več kot 30 "lovemobile-ov", opremljenih z glasnimi zvočniki in pol milijona žurerjev na ulicah Züricha. www.street-parade.ch NOTTING HILL CARNIVAL ★ Anglija, London ★ 27.-28. avgust 2006 Največji evropski ulični festival, ki se ga udeleži več kot pol milijona ljudi. Na izbiro je veliko število različnih glasbenih dogodkov na več prizoriščih, med drugim nekaj velikih imen glasbe igra v živo - brezplačno! www.thecarnival.tv kult_ t ití INFO, INFO, INFO PUNKT je prostor, kjer posredujemo informacije in svetujemo mladim, omogočamo brezplačen dostop do interneta, časopisov in drugih informativnih publikacij, prospektov ter preko lastnih internet strani dostop še do drugih relevantnih informacij. PUNKT je namenjen druženju mladih, neposrednemu pristopu do informacij za mlade, predstavitvam in izobraževalnim dejavnostim, kar se omogoča tudi vsem drugim civilno družbenim organizacijam v okolju. Tukaj so na voljo tudi informacije o dogajanjih v ostalih mladinskih organizacijah v Posavju - Klub posavskih študentov, Društvo študentov Brežice, Dijaška skupnost Posavja, Mladinski center Brežice, Mladinski center Krško, Mladinska športna zveza Posavja ... PUNKT pa se ukvarja tudi z različnimi področji informiranja in svetovanja - izobraževanje, štipendiranje, zaposlitev, priložnostno delo, šolske in obšolske dejavnosti, stanovanjska problematika, pravno svetovanje, prosti čas, turizem, šport in rekreacija, kultura, pomoč pri osebnih stiskah in težavah ... Če še nisi dopolnil 27 let (tudi če si brez statusa), ti v Agenciji za mlade PUNKT izdelajo mladinsko kartico EURO<26, s katero lahko uveljavljaš več kot 100.000 popustov po Sloveniji in Evropi. Vse popuste si lahko ogledaš na spletni strani www.euro26.si ali www.euro26.org. I NA SPLETU Če te brskanje po svetovnem spletu zanese na spletno stran www.punkt-on.net, si lahko ogledaš aktualne novice o dogajanju v Posavju in Sloveniji, na voljo pa so tudi povezave na druge spletne strani po zgoraj navedenih rubrikah. V PUNKT-u lahko kupiš bone za študentsko prehrano (samo v Brežicah), si izdelaš katero od mladinskih izkaznic, vplačaš turistični aranžma, si izposodiš šotor, kupiš vstopnico za koncert ali kakšno drugo prireditev, kupiš obrazce za štipendijo, študentske domove, obrazce za vpis v višje in visoke šole, se dodatno zdravstveno zavaruješ, prideš kaj kopirat ali narediti vezavo, plastificirat, tiskat ... vse na enem mestu - v PUNKT-u. PRISOTNI SMO TUDI * na raznih prireditvah v Posavju •* na Športno rekreacijskem centru v Brestanici * v Mladinskih centrih KUL(TURNI) DOGODKI ZA MLADE 2006 Mladinski kulturni festival 2006 - 9. in 10. junij 2006, staro mestno jedro Krškega * Festival za mlade - ŠROT - 17. junij 2006, bazen Brestanica * Brežice moje mesto 2006 - 23. - 25. junij 2006, na ulici mestnega jedra Brežice * Kapele 2006 - 30. 6. in 1.7. 2006 * Poletni športni vikendi - vsako soboto v juliju na različnih lokacijah v Posavju * Bazen Brestanica - voda, zabava, koncert ... - junij, julij, avgust 2006 m Agencija za mlade PUNKT ★ Krško: Cesta krških žrtev 37 / 07 4905 480 / info@punkt-on.net / www.punkt-on.net + Brežice: Cesta prvih borcev 46 (kmalu na Černelčevi 3) / 07 4966 116 + od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00, sobota od 9.00 do 12.00 ce SiH^ £ .^nsp^tztor^ ■I ROW«) \8+ »IGRANJE IGRIC JE FIZIČNO NEAKTIVNO POSEDANJE PRED RAČUNALNIKOM.« - »VSE NAJBOLJ PRILJUBLJENE VIDEOIGRE VKLJUČUJEJO POBIJANJE IN STRELJANJE.« - »OBSEDENOST Z VIDEOIGRAMI POVZROČA NEDRUZABNOST IN ZAPIRANJE MED LASTNE ŠTIRI STENE.« NE VEDNO! ARKADNI PLES, KI NIMA NIKAKRŠNE ZVEZE S PLEČNIKOM, JE HKRATI ZABAVA, TELOVADBA IN DRUŽABNA AKTIVNOST, OB VSEM TEM PA ŠE VEDNO VIDEOIGRA. OKUZBA Večina mladih v Sloveniji se z arkadnim plesom prvič sreča na kakšni zabavi. Kvadratni meter velika pisana preproga in utripajoče puščice, ki drvijo prek pripadajočega zaslona se od daleč zdijo skorajda neopazne. Začne se z glasbo, najpogosteje elektronsko ali kakšnim tehnom, ki je na nenavaden način privlačna in praktično takoj zleze v uho. Ampak pravo privlačnost igre spoznaš šele, ko stopiš na podlago in pričneš loviti puščice. Razodetje za vse, ki se jim je preganjanje možiclja po zaslonu vedno zdelo dolgočasno, ker bo tokrat računalnik preganjal njih in ne obratno. Ime izvira iz prve oblike igrice, ko se je pojavila v japonskih igralnih lokalih, imenovanih tudi 'arcades'. Zadeva je silno preprosta. Vse, kar potrebujete, je računalnik, ki je vaš učitelj in partner, in plesno podlago, ki je nanj zvezana. Po tej se nato premikate po navodilih, ki v obliki puščic drvijo prek zaslona. Glede na to, kako natančno jim sledite, ste tudi ocenjeni - vsak korak posebej. Od 'zgrešeno' do 'odlično'. Arkadni ples se najpogosteje širi od ust do ust, od zabave do zabave. Plesna podlaga na praznovanju hitro postane center pozornosti in čez nekaj dni jo bodo vsi obiskovalci hoteli imeti doma. Prednost pri tem je nedvomno, da je poleg podlage za igro povsem dovolj navaden osebni računalnik, sicer pa obstajajo tudi različice za malodane vsako igralno konzolo. Medtem ko so osnovne stopnje arkadnega plesa namenjene predvsem seznanjanju z obliko igranja ter učenju 'branja' puščic, so višje stopnje vse od lažje aerobike do umetelnih vragolij. Najprej pridejo zmrznjene puščice, pri katerih samo stojiš na isti tipki dlje časa, nato skoki, menjava ritma in seveda vedno večja frekvenca korakov oziroma vseh prej naštetih elementov, ki vključujejo ne več le noge, pač pa tudi roke (razen za tiste, ki premorejo več kot 2 nogi). Poleg običajne igre, ki pomeni poseganje po vedno težjih stopnjah in tehnično popolnost, obstaja še 'freestyle' verzija, kjer igralci predpisanim korakom dodajajo lastno koreografijo. Tak način je zelo uspešen v dvojicah, kjer igralca izmenjujeta položaje na plesni podlagi. Ko si enkrat prek začetniške stopnje, te začne hitro vleči v družbo, kjer se lahko plesalci pomerijo med sabo. Kar se tega tiče, smo bili v Kokoški plesalci do nedavnega odvisni predvsem od lastne iznajdljivosti (in potrpljivih sosedov), končno pa je tudi k nam prišel pravi plesni igralni avtomat, investicija vredna pravega avtomobila. Vsi zagnanci so jo lahko do onemoglosti testirali na majskem ljubljanskem sejmu. ŠPORT ALI IGRA? Čeprav smo doslej govorili o igri, je treba povedati, da je arkadni ples na Norveškem že registriran kot uradni šport in tudi pri nas s pomočjo Plesne zveze Slovenije poskušajo plesalci doseči enako. Prav tako so študije v ameriških srednjih šolah pokazale, da je telovadba na plesnih podlagah otroke vzpodbudila k telesni aktivnosti in izboljšala njihovo kondicijo. Poleg tega pa bo letos poleti v Nemčiji potekalo prvo svetovno prvenstvo v arkadnem plesu in zelo možno je, da bo med tekmovalci tudi Slovenija. www.machinedance.nl www.lasergames.si/index.php?id=4 http://slohomeddr.hobby-site.com aj E o a .fihp^rtvČkfi MARCA LETOS SEM SE BOLJ PO NAKLJUČJU PRIJAVIL NA NATEČAJ ZA ŽIRISTA NA FESTIVALU RISANK IN BIL - NA MOJE RAHLO ZAČUDENJE - SPREJET. FESTIVAL SE JE IMENOVAL CARTOONS ON THE BAY, ODVIJAL PA SE JE DESETIČ. JUBILEJ, TOREJ. NALOGA EURO<26 JE BILA ZAGOTOVITI MEDNARODNO MLADINSKO ŽIRIJO, DA PODELI "EURO<26 NAGRADO". SEVEDA NISEM VEDEL NITI KAJ, NITI KAKO BOM MORAL OCENJEVATI. BILA PA JE PRILOŽNOST, DA OBIŠČEM JUG ITALIJE. IN TAKO SEM ŠEL. Z VLAKOM NA ZABAVO (PRIPOROČAM LETALO, JE CENEJE). Zalivska risanka (če malo poslovenim) se je odvijala v Positanu, od 5. do 9. aprila. To je majhno mestece v majhnem zalivčku pod stometrskimi pečinami na amalfijski obali - slabo uro oddaljeno od Neaplja, če se človek pelje z norim taksistom. To je tista obala južno od Neaplja, ki slovi po velikih limonah in visokih pečinah. In norih taksistih, očitno. Mestece je svojo zgodovino začelo kot počitniška vila nekega bogatega Rimljana, nadaljevalo pa kot leglo saracenskih gusarjev. Pohvali se lahko z dvema ravnima površinama: mestnim trgom, ki meri celih 40 kvadratnih metrov, in plažo. Festival je bil na plaži. Plaža je večja od mestnega trga in tudi festival je bil večji, kot sem mislil, da bo. Sumim, da so odre in podobno pripeljali kar z ladjo. SEJEM RISANK S CELEGA SVETA Festival je bil v bistvu zelo mednaroden. Sodelovali so glavni risankarski studiji s celega sveta: Evropejci, Američani, Azijci. Disney, Pixar in Cartoon Network so imena, ki jih vsak risankofil prepozna. Celo Roy E. Disney, nečak očeta Miki Miške, je bil tam. Razsežna zadeva, res. Toda "proizvajalci" risank so bili le polovica zgodbe, druga polovica pa so bili predstavniki televizij. Festival je namreč namenjen v prvi vrsti animiranim filmom za televizijo. Na plaži je torej potekal velik sejem risank, kjer so televizijske mreže na drobno in debelo kupovale kratko in dolgometražne risanke in serije. V bistvu tržnica in prilika za marketing. LABORATORIJ RISANK Zanimiv dodatek "tržnici risank" je bil del, ki sem ga poimenoval laboratorij. Namreč, italijanski mladež v starosti od približno treh do trinajstih let je imel plačane počitnice - pod pogojem, da si je ogledoval risanke. Ta mladež je torej predstavljal poskusne zajčke oziroma morske prašičke za odziva željne studije in televizije. Bili so testna publika za nove risanke. In med drugim so podelili tudi tri nagrade - pač razdeljene glede na starost podeljevalcev. MLADA EURO<26 ŽIRIJA Kaj pa je imel EURO<26 pri vsem tem? Bilo nas je pet, ki smo sestavljali mladinsko EURO<26 žirijo - trije Italijani, jaz Slovan in Finka. Midva sva torej imela nalogo dati italijanski žiriji tisto "mednarodno" začimbo, da je imela končna žirija dovolj evropski priokus. Tam so nas lepo pogostili, mi smo se do sitega nagledali risank in izbrali eno. Ko so zadnji večer delili nagrade, so nas spravili na oder, pokazali 30 sekund izbrane risanke (ki so jo v rednem sporedu celo pozabili predvajati zaradi tehničnih napak) in nas nato odslovili. Sumljivo, ni kaj, ampak čisto v italijanskem stilu. Je bilo pa vsaj zabavno - čeprav sem se risank za nekaj časa prav prenažrl. ŠE NEKAJ POPOTNIŠKIH NASVETOV Sem pa še nekaj odkril, kar mislim, da mora vsak popotnik po Italiji vedeti. Spomladi, verjetno vsako leto v aprilu, je v Italiji kulturni teden. To je kot naš Prešernov dan, le da traja, pač, en teden. En teden je obisk vseh muzejev in ruševin širom Italije brezplačen. To pomeni, da je obisk Italije v tem času več kot ugoden, sploh glede na italijanske vstopnine, ki se za študente običajno gibljejo od deset evrov dalje. In še to: južna Italija je spomladi celo zelena. Doslej sem jo videl le poleti, a tudi če jo ne vidim več ožgane in rumene, mi ne bo prav nič žal! kultONY je tudi uradno naznanil svoj prihod v svet digitalnih zrcalno refleksnih fotoaparatov. Na osnovi tehnologije, ki jo je odkupil od Konica-Minolte, bo izdeloval serijo digitalnih zrcalno refleksnih fotoaparatov pod oznako Alpha - a, ki bodo povsem združljivi z Minoltinimi objektivi. www.luminous-landscape.com Stran fotografskih zanesenjakov za fotografske zanesenjake z obilico uporabnih nasvetov o tehnikah fotografiranja, fotografski opremi in programih za obdelovanje fotografij. Malo bolj komercialna fotografska stran, ki pa ima zelo kvalitetne članke profesionalnih fotografov in novice iz sveta fotografije. foto ra2stave 5n prred Matjaž Krivic: SVETIŠČA ZEMLJE Razstavljenih bo 53 panoramskih fotografij velikega formata iz vseh koncev sveta. Na fotografijah bodo prikazani kraji različnih kultur, mest obredov in razmišljanj, ki jih je ustvarila narava ali ljudje sami. Razstava bo na ogled 24 ur na dan na Jakopičevem sprehajališču. Tivoli v Ljubljani / 1. junij - 31. julij 2006 / www.krivic.com RAZPIS ZA RAZSTAVO ČRNO BELIH IN BARVNIH FOTOGRAFIJ K sodelovanju na 43. slovensko pregledni razstavi so vabljeni vsi člani foto klubov, društev in krožkov ter vsi ostali ljubitelji fotografije. Kategoriji sta dve: črno bela in barvna fotografija. Tema: prosta. Otvoritev razstave bo 28. julija 2006 v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah in v zgornjih prostorih Kosove graščine. www.fzs-zveza.si/razpisi.html FOTOGRAFIRAJ.BLOKE.SI Tretja iz serije štirih foto delavnic na temo zima, pomlad, poletje, jesen bo potekala od 12. - 13. avgusta 2006 na Blokah. http://fotografiraj.bloke.si 3 J • • (MSIMIM MORJE, pLAZA IN DOBRA KNJIGA - pREcEJ sTEREOTipiČNO vzdušJE, KAJNEDA? GLEDE NA MODNE sMERNicE JE LETOs NEKOLIKO DRuGAČE. TipiČNO posEGANJE pO bestsellerjih (uspešnicah) je to poletje »out«. namesto tega priporočamo prebiranje starejših, pa vendar odličnih knjig. in kako se definira starejšo knjigo? to je vsaka knjiga, katere ne krasi lanska oz. letošnja letnica. lemony sncket: EAPORBDJfc M&SR&GMmoPRGOD Te nenavadne serije zgodb s črnim humorjem pripovedujejo o nesrečno-zabavnih prigodah Baudelairovih: Violeti, Klausu in Sunny - dveh sestricah in bratu, ki postanejo sirote. Hkrati pa so tudi dediči bogastva, ki je navsezadnje krivo za njihovo nesrečo. V prvi knjigi, imenovani Slab začetek, izvemo, da so po tragični smrti svojih staršev dodeljeni v skrb svojemu daljnemu sorodniku grofu Olafu, katerega interes je le bogata zapuščina. Otroke izkorišča in se jih na vsak način hoče znebiti oziroma po legalni poti priti do premoženja. Vse to spretno preprečijo otroci sami - Violeta je izumiteljica, Klaus veliko bere in si vse zapomni, najmlajša Sunny pa ima ostre zobe. Kombinacija se večkrat izkaže za zelo uspešno. Zbirka zgodb je polna črnega humorja in nenavadno zabavnih prigod, ki jih avtorjev oster in ciničen jezik še dodatno začini. ★Lemony Snicket: ZAPOREDJE NESREČNIH PRIGOD - Soba plazilcev Nadaljevanje nesrečnih prigod Baudelairovih - tokrat zanje (nesrečno) skrbi njihov stric Monty. ★Lemony Snicket: ZAPOREDJE NESREČNIH PRIGOD - Veliko okno Baudelairove sirote najdejo zatočišče pri teti Josephini, a le za kratek čas. stephen kin®:. CHRSTINE Lahko rečemo, da gre pri tej knjigi za nenavadno ljubezen. Fantova ljubezen do avtomobila, natančneje Plymouth Furya '58, ki je poimenovan Christine. Poosebitev sama niti ni tako napačna - izkaže se namreč, da Christine poseduje nadnaravne moči. Sama se popravlja, sama se vozi naokoli in celo končuje življenja vseh, ki ji stopijo na pot. Mogoče se vse skupaj sliši nekoliko trivialno, vendar je zgodba sama vse prej, kot to. Zaplet in potek je odlično strukturiran in na zanimiv način opremljen s citati rockovskih pesmi, kar je tudi značilno za Stephena Kinga. Navkljub svoji debelini knjiga nikoli ne postane dolgočasna, še več - zabeležene so možnosti večkratnega zaporednega branja. O okultnem pisatelju je bilo napisanega že veliko. Znan je po svoji ljubezni do domačega kraja, internetni noveli, ogromni količini knjig in tudi po tem, da je svoje knjige podpisal bralcem, če so mu jih le-ti poslali na dom. Slednjega žal ne dela več. ★Stephen King: MAČJE POKOPALIŠČE Srhljiva in nenavadna - knjiga, ki je zlepa ne spustiš iz rok. ★Stephen King: DARK TOWER Kingov magnum opus v sedmih knjigah. Poslastica, ki še čaka na slovenski prevod. GLASBA V KNJIGI jacke kay TROBENTA Mogoče malce resna knjiga, pa vendar je precej katarzična, ko obrnemo zadnjo stran. Dogajalni čas zgodbe je postavljen v čas po smrti jazz glasbenika Jossa Moodya, za katerega se odkrije, da ni bil spola, za katerega se je izdajal. Pripoved se odvija skozi oči njegove žene, njunega posvojenega sina in drugih ljudi. Kako se spoprijeti s smrtjo osebe, ki je bila hkrati mož, oče, prijatelj in še kaj. In tudi, kako se spoprijeti z dejstvom, da je bila ta oseba v bistvu ženska. Avtorica spretno preklaplja med pripovedmi različnih oseb - vsaka ima svojevrsten slog, ki odraža pripovedno osebo. Knjiga je še posebej zanimiva zaradi svojega umirjenega jazz sloga. Res je - knjiga dejansko spominja na jazz glasbo in tako še dodatno poudari svojo zgodbo. ★Nick Hornby: 31 SONGS Knjiga je zbirka 26 esejev o pesmih in predvsem o čustvenem pomenu teh pesmi za avtorja. Odlično delo odličnega avtorja. » poletje 2006 kult Luisl [ Hijh H»rt BC1TB : ■ ■ ¿¿£tj SOUth L-. .- : .: I »J.iîitiUB l.he ÏJixjiirï tUT*?1 Ail A' ïîÏQIJE vioib-;< ' : - LTW MilialHot* [cast 1)1:1 ndnesï1 1. ] j'i-H et ai t to cdlMiti »t s. .. ^LAitliU LKQ Ofd* LEAVES »It.BKT..>I> tn^ïlhj. fout vl^Hii has P1FAPPEW1T-. . . *: ffanaiHjot> !«*lt) 111 ¡1 :■> ; ■ ■I^Ltznm lhk XrjuquiTi Ori:', l-L-MUI'J i barl.-d ÎÉniJ, i- srtndin^ h-i.-. EMITS! ît east, south, west ■■ * - CfiH ff-in a j Jto t > [cast DISPKL EVIL' l-'OITC«] ïou start t» Î-jnisntcat=. .. on. ,-.- you cal) ■: Elbtr»Vh, "Ijeilfnm tTwt ^vqAi Dre* IhlVirt in : tinii ïoui iit[^m[>t to stab 1 Uit.: um tha Zuugur-ï Of C falli. ■: UPW Mana i Hot 'Lolk^uui tht ïaugurï Qtc* : r i ti-.- :■ [cast DlBPcL DHL* L.'ore') YOU a 14ft tO M[l-«[lt! '"ommndorfl his 1 from the KAET rldln-i a pirt ho rs s. ■ mm lof* leaver ■. , ,VKST.. Ln- » paofc ti : -. 3ilaiar has ■ - ■■:■ frcn t h« jnsi r ; iin^ a wartv?rs^. ECrydfir hat J ; . fnrfc thi HKET r idil)? i nrtKTtt> MTj|Ui.iHMj lili.bp".' fill £Ah fconirs Cunnertoni ïtew Ërcfeirncis Help • El D D Ρ3 idjj 1* i * TMJTSEDîiHijjlifli nj'j- M îplBujti NnTtt« si i ù«u: i t «iî |H ipS dm J g?! Nu it bt i s" irjt, nrm i i n hnJih*d In j jir.j [L> lfcn"] Htw »nrritin jMiufcd |Pi htï) Cimitf (Mil k> (If m iinbLthrd _ FI'ÙHkI CM!!»«!!!! U Uftll Pf UtaLlfUt] TAK JE PONAVADI POVRATNI ODGOVOR VPRAŠANJE, KI GA DOBIM, KO LJUDEM POVEM, KAKO PREŽIVLJAM SVOJ PROSTI ČAS. PAČ IGRAM ONLINE IGRO Z MALCE ČUDNIM IMENOM ... TO PA NITI NI NAJBOLJ NENAVADNO PRI TEM. NEVSAKDANJA JE IGRA SAMA. MUME je kratica za »Multi User in Middle Earth« in spada v kategorijo iger, ki se imenujejo MUD. Tudi to je kratica, in sicer za Multi User Dungeon. V poplavi komercialnih računalniških iger je ta zvrst dokaj nepoznana, čeprav pogosto preseneča z velikim številom uporabnikov in tudi različni variant iger samih. Pri teh igrah gre za negrafični pristop. Tako je, prav ste prebrali - MUD so igre brez grafičnega vmesnika. Besedilo nadomesti vse, kar poznamo iz modernih iger. Igre bi lahko primerjali s knjigo - vse, kar v igri obstaja in se dogaja, lahko preberete. Sem spadajo opisi sob: predmetov, oseb, likov ... Igre združujejo elementa IRCa in elemente iger, v katerih igramo vl (role play games). Igralci komunicirajo med seboj in z okoljem virtualnega sveta z različnimi ukazi, ki jih vpisujejo neposredno v igro. MAGIČNI SREDNJI SVET Tako delujejo tudi MUME. Igra se dogaja v Srednjem svetu, kot ga je opisal J. R. R. Tolkien v svojem delu Gospodar prstanov. Ko kreiramo svoj karakter, s katerim sejemo strah in trepet, se lahko odločimo med šestimi rasa in posledično izberemo, za katere spretnosti bomo specializirali naš lik. Lahko ima spretnosti tatu, bojevnika, čarovnika in klerika. To so samo osnovni razredi - možna je tudi kombinacija le-teh, vendar je to kar komplicirano in bi za razlago potrebovali nekaj strani več. In kakšni so cilji te igre? Lahko preprosto raziskuješ raznovrsten in ogromen fantazijski svet, lahko se odpraviš na posebne naloge, se boriš s pošastmi, ustvarjaš zgodbo svojega lika in se boriš za pozicijo na lestvici. Verjetno najbolj zanimiv del je boj proti drugim igralcem - boj med dobrim in zlim. Z izborom rase tudi določiš, ali bo tvoj lik pripadal dobrim ali slabim fantom. MUME SKUPNOST UME aktivno igra kar nekaj ljudi (okoli 3500) s celega sveta. Število je seveda precej manjše števila igralcev masivnih online iger (grafičn seveda). Z manjšim številom igralcev pa praktično vsak pozna vsakega in MUME na nek način postanejo skupnost. To je dobro vidno na forumih - igralci se zabavajo, pogovarjajo in tudi prepirajo, kot da se poznajo že celo življenje. Prav prijateljstvo pa poskrbi, da se ti igralci vsako leto srečujejo na tako imenovanih MUME meetingih. V bistvu komaj čakamo na tak dogodek - zanimivo je dejansko videti človeka, ki ga poznaš samo po imenu. Prijetno se je družiti in se pogovarjati v živo - čeprav tema velikokrat ni drugačna od tistega, kar nas druži. Bili smo že na dveh srečanjih: v Avstriji in na Češkem. MUME V SLOVENIJI MUME skupnost se je tokrat odločila, da poleti obišče malo deželo pod Alpami. Res je, da bi lahko slovenske igralce prešteli na prste obeh nog, ampak kljub temu kar uspešno zastopamo naše barve. MUME meeting bo potekal od 29. julija do 6. avgusta. Igralci pridejo s celega sveta: Estonije, Švedske, Češke, Nemčije, Avstrije, ZDA, Avstralije, Kanade in Velike Britanije. Vabljeni pa ste tudi vsi, ki vas zadeva zanima - oddeskajte na spletno stran MUME srečanja v Sloveniji in si poglejte podrobnosti (http://robert.creatoor.com/mume_meeting_2006). Se vidimo! I SE NAVDUŠUJEŠ NAD POTOVANJI, PA NE VEŠ, KJE BI ZAČEL? NASLEDNJE STRANI TI BODO PREDSTAVILE TA RAZNOLIKI KONTINENT IN ŠE MNOGO VEČ! TU NAJDEŠ PRAKTIČNE INFORMACIJE O TEM, KAKO NA POT IN KJE POISKATI NASTANITEV, NAMENJENE PA SO TUDI TISTIM, KI ŽELIJO POTOVATI KOLIKOR SE DA POCENI. KAM PO SVETU? Vodnik po državah, kjer najdeš kratek pregled potovalnih informacij, informacij o letališčih, o zanimivostih in družabnem življenju, zemljevide, informacije ... www.columbusguides.com ZA POPOTNIKE Z NAHRBTNIKOM Za vse, ki potujete z nahrbtniki, je to najboljši osnovni vodnik po Evropi. Tu najdeš informacije o prevozu, destinacijah, festivalih in mladinskih hotelih po Evropi. www.bugeurope.com POTOVANJE PO EVROPI Tu najdeš natančne informacije o dokumentih, ki jih potrebuješ za potovanje po posameznih evropskih državah in veliko informacij o komunikacijskih sistemih, o zdravju, o kulturnih dogodkih ... http://europa.eu.int/abc/travel BREZPLAČNA NASTANITEV Te strani ponujajo možnosti za brezplačno nastanitev po vsem svetu pri drugih članih te skupnosti, vendar le v primeru, če tudi ti ponudiš svoj dom drugim članom te mreže. www.globiwalk.chwww.hospitalityclub.org KAMPIRANJE V EVROPI Na teh spletnih straneh so na voljo nasveti za kampiranje in pohajanje. Klikni na državo in si oglej kampe, ki so na voljo v posameznih državah. www.interhike.com www.eurocampings.net MLADINSKI HOTELI Mladinski hoteli so najboljši način, da z najnižjimi stroški spoznaš neko državo. Naslednje spletne strani vsebujejo ogromno informacij o mladinskih hotelih po celem svetu. Nudijo tudi vodnike za posamezne regije, zemljevide, možnosti za rezervacijo preko spleta in uporabne nasvete za potovanje. www.hihostels.comwww.europeanhostelguide.com www.hostels.comwww.experienceparadise.com www.hostels.net www.europeanhostels.com AVTOBUSNI PREVOZI PO EVROPI Če želiš potovati po Evropi z avtobusom, potem moraš obiskati to stran! Oglej si različne destinacije in urnike. Zakaj ne bi rezerviral vozovnic kar preko spleta? www.eurolines.com CENOVNO UGODNE LETALSKE DRUŽBE Želiš potovati, ne da bi bankrotiral? Oglej si to stran, ki vsebuje seznam cenovno ugodnih letalskih družb v Evropi in izven nje. Tu najdeš tudi podatke o potovanjih, vključno z vodniki po posameznih mestih in povezave do drugih iskalnikov po ugodnih vozovnicah. www.lowcostairlines.org ■ t r I EVROPSKI POPOTNIŠKI PORTAL Ta portal ponuja povezave do uporabnih spletnih strani po vsej Evropi in po vsem svetu. www.itravelnet.com EURAIL ŽELEZNIŠKE VOZOVNICE Če načrtuješ potovanje po več različnih državah, lahko prihraniš nekaj denarja z nakupom Eurail železniške vozovnice. Poišči kombinacije, ki najbolj ustrezajo načrtu tvojega potovanja. www.europeonrail.com/railpasses/youthpasses.asp EVROPSKE ŽELEZNICE Stran za vse ljubitelje vlakov - vrata k spletnim stranem železnic evropskih držav. www.raillaneurope.net MEDNARODNE TRAJEKTNE POVEZAVE Uporabne informacije za načrtovanje potovanja s trajektom v Evropi. http://routesinternational.com POTUJMO SKUPAJ - Z AVTOM Ta stran ponuja popotnikom priložnost, da potujejo v avtomobilu skupaj z drugimi popotniki, ki potujejo bodisi le do sosednje vasi, mesta ali pa v drugo državo. www.mylilts.com Predstavili smo samo nekaj pomembnejših "bližnjic", bolj razpredene in posodobljene informacije pa najdete na http://europa.eu.int/youth. * O Ji ro [ vse no enem mestu J N n^oč^vi og; aio: Domencc d.a.o. miMovidxeii www,mimovrste.com ^¡^ Sodeluj v nagradnem foto/video natečaju! V spletni galeriji na prenovljeni spletni strani www.euro26.si objavi svoje fotke ali kratke videe in se poteguj za privlačne nagrade - mp3 predvajalniki iPod čakajo! Število objav v rubriki 'iPod natečaj' ni omejeno, fotke/videe pa lahko objavljaš do 1. avgusta 2006. Po tem datumu sledi glasovanje za naj fotko/video, ki se zaključi 1. septembra 2006. V akcijo!