Vestnik za učiteljiščnike. —u Pevski zbor Ijubljanskega državnega učiteljišča priredi na Belo nedeljo, dne 23. t. m. popoldanski izlet na Vrhniko, ki ga združi s koncertom v Sokolski dvorani. Čisti dohodek je namenjen dijaškemu podpornemu skladu obeh učiteljišč. Pevski zbor šteje okoli 80 mladih navdušenih pevcev in je lep umetniški uspeh koncerta skorajda zagotovljen, ker zbor z redko požrtvovalnostjo vstrajno vadi pod vodstvom svojega glasbenega učitelja E. Adamiča. Vlak odide na Vrhniko ob 13.18. ob 5. uri je koncert, nakar izletniki odidejo pe§ na postajo Verd od koder se vrnejo v Ljubljano ob 21.52 zvečer. Na izlet in koncert opozarjamo v prvi vrsti učiteljstvo. katerega dolžnost je, da vzpodbuja v idealnem delu svoje bodoče tovariše, na to pa vse, ki žele preživeti v krogu mladih pevcev nekoliko veselih ur. ORATORI.T ASSUMPTIO. so proizvaiali dne 1. aprila na svoiera IV. velikem liudskem koncertu gojenci in goienke mariborskega raoškega učiteliišča pod vodstvom prof. H. Druzoviča. 180 oseb broječi zbor. spremljan od celotne ! vojaške godbe, ogromna Gotzova dvorana, v Dravem pomeriu besede nabito polna občinstva. med katerim se je nahajal tudi skladatelj H. Sattner, to je bila zunanja slika tesa lepo uspelega večera. Lepo jih ie bilo gledati, naše bodoče tovarišice in tovariše, njih lep nastop in vztrajnost. s katero so zdržali gotovo ne brez napora preko dve uri na odru. Človek ima lahko v koedukaciii svoie mnenje, a glede petia se ie sijaino obnesla. Želeti je, da najde g. prof. Druzovič tudi takrat. ko bo postalo moško učiteljišče res spet samo moško, neki modus, ki mu bo omogočil, to vclikopotezno delo nadalievati. V osebi proi. Druzoviča je res narava šrečno združila veliko metodično spretnost in učiteljsko skropuloznost v najboljšera pomenu besede z ono globoko zasidrano umetniško potenco, ki ji ni do hipnega efekta. temveč zida počasi, a na širokem temelju. Četrti koncert je letošnji in kaka razlika v programu med prvim in letošnjim. In vendar ne pomeni IV. koncert nemogočega skoka, sai je tvoril lansko leto »Povodni mož« in težke ruske pesmi nar_aven prehod k »Vnebovzetju«. Res je! Dirigentu Druzoviču se pozna, da ubijajo profesorja Druzoviča tiste neznosne ure začetnega instruinentalnesa pouka in niu jeinlje.io elan, ki Ka zahtevamo od dirigenta. A resnica ie. da rau ie ravno le zato. ker se že leta ;n leta peča s nroblemom pouka petja inog<>če ustvariti s tako raznolikitn materijalom kakor so goienci, zbor, ki obvlada oratorii. Komu se nai bolf čudimo. pevovodji, ki jc. s svoiim smotrenim delom dosegel tako krasne uspehe, ali gaienceni! ki so s svojlm nastopom pokazali. da so tudi mladi ljudje zmožni velikega, če se le najde spretna roka. ki iih vodi. Koristi, ki jih imajo od učenia in proizvaianja, se gotovo niti ne zavedajo. V zadnjo vrsto ne smemo postaviti velikega pomena absolutne discioline, brezpogojnega prilagodenia posameznika celoti, ki jo zahteva zborovno netje in ki bo navaialo naš na.raščaj tudi zunai v življeniu k strogi disciplini in sistematičnemu prosvetnemu delu. O oratoaju samem in o proizvajanju ne bom izgublial mnogo besedi. Pri poslušanju oratorija gleda človek nehote razvoi slovenske glasbe. vidi. kako pomemben predelek tvori skladba v črti navz^or in spozna, da to ni eksperiment, ni skok, temveč velika stavba, ki ni samo za posameznike-izvoljence, temveč za Ijudstvo. In ljudstvo-občinstvo bi se navduševalo na tej skladbi mnogo bolf kot se je, če ne bi vladale v Mariboru v tem pogledu tako čudno prečudne razmere. o katerih pa hočem spregovoriti raje na drugem rnestu. Orkestru se je silno ooznalo. da ]e imel z zborom sam.o dve skupni vaii. Že iz pietete do našega naivečjega muzikalnega dela bi moralo biti več skupnih vaj in nesrečno denarno vprašanje ne bi smelo biti odločilno. Zbor ie pel od začetka do konca tako sigurno, da je bila divota. Moški zbor je bil zelo nipčen. vendar mu ie manjkalo včasih fundamenta v basih in uglajenosti v sredn.fih legah. Ženski zbor je zelo ugajal. a nailepše so se razvijali elasovi v mešanem zboru. Ce povdarjam že navedeno dejstvo, da sta bili le dve vaji z orkestrom. je bila tudi dinamik.a dobra. Glede solistov moram ugotoviti, da ie nastop baritona (g. Štamcar). zelo kvarno vplival' na končni efekt. Bil je zelo indisDoniran. to ie res. pa kljub ternu se moram vprašati. ali je imel prof. Druzovič srečno roko pri izbiri. Pri takih priložnostih je najboljši solist ravno še dovol.i dober. Bolj sta ugajala tenor (g. dr. Ašič) in sopran ge. Druzovičeve kot Marija. Čuden kolorit njenega glasu je bil tokrat v lepem skladu z ulogo. briljirala ie s sv.ojo gotovo ne majhno telmiko, vendar primanjkuie vokalom jasnosti in tonu srčne topline. Mislim. da rtti letos ni treba izraziti želje. naj g. prof. Druzovič vztraja na jasno začrtajji in težavni ooti. ker sem^mnenja, da so uspehi. ki jih žanje. pač naiboljša vzpodbuda k nadaljniemu delovsnju. R. Rakuša.