KMETIJSTVO
Čeprav se število kmečkega prebivalstva v naši ob-čini stalno zmanjšuje, je odstotek še vedno nad slo-venskim povprečjem. Razpoloiljha kmetijska :em-Ijišča so v pretežni meri v zasebni lasti. Samoupravno povezovanje in združevanje dela in sredstev se pre-počasi uveljavlja, da bi lahko bolje in hitreje izkori-stili naravne pogoje za kmetijsko proizvodnjo. Za-sebnaproizvodnjajeprevečrazdrobljena.Sprejetih je bila že vrsta sklepov, a ti se v praksiprepočasi ali pa celo ne uresničujejo. Zato bomo nujno morali poi-skati ustreznejše oblike organiziranosti kmetijske de-javnosti znotraj občine s ciljem enotne politike in hi-trejšega razvoja. Tako bomo povečali trfno proi-zvodnjo, zniiali stroške in izkoristili notranje rezer-ve.
Osno vne naloge v ok viru kmetijske zemljiške poli-tike, s katerimi se ukvarja kmetijska zemljiška skupnost so: varovanje kmetijskih zemljišč pred zazidavo, izboljšanje zemljišč z agrarnimi operacijami in skrb za pravilno rabo in obdelavo zemljišč. V preteklosti, zlasti pa v zadnjem času, je bilo na teh področjih ve-iiko storjenega , vendar še vedno premalo. Tako še vedno ostaja 245 ha zemljišč slabo obdelanih; neka-tera med njimi so popolnoma neobdelana in jih zar rašča grmovje irt borovd. Po podatkih gozdno go-spodarskih načrtov za zadnjih 20 let je prešlo v gozdne površine zaradi opuščanja kmetijske obde-lave 400 ha kmetijskih površin. Poleg tega pa je ve-liko površin, ki niso še registrirane kot gozdovi. Ta proces zaraščanja se v zadnjem času delno zmanjšu-je.
Velik del proizvodnje predstavlja živinoreja. Na-črti za letošnje leto kaiejo precejšen napredek na tem področju, predvsem pri mleku. Toda še vedno premalo deluje pospeševalna služba. Kmetovalci ob pogovorih povedo, da je na terenu premalo pospe-ševalcev, ponekod jih sploh ni, rsekakor pa zaradi preobremenjenosti ne utegnejo posameznikom po-svečati večje pozornosti.
To je le nekaj paberkov iz pestre kmetijske pro-\blematike, kijim moramo posvečati vse večpozomo-fsti. Dovolj hrane je namreč eden osnovnih ciljev za preiivetje. Zatojeskrb vseh nas: kako   pridelativeč hrane? Z dogovarjanjem in odgovornim delovanjem ter pomočjo vseh bomo našli prave odgovore.
Odgovorni urednik Ivo Brečič