Dopisi. Iz Maribora. (Okrajne volitve.) V soboto 3. jnnija je znani Seidl pozval velike poaestnike na pogo^or zastran 7olite7 7 okrajni zastop. Za predsednika bil je izvoljen g. Girstmayr, za zapiso7alca pa ni hotel nobeden biti, naposled se je nebodigatreba Seidl navzočim ponudil. Pr7i je za besedo se oglasil pogumni naš slo^enski poslanec g. dr. Radaj in je brezobzirno razložil, kar se je zastran te 7olitve nedostojnega zgodilo, namre5, da se je 80 kmeto7 velikih posestniko7 krivično izbrisalo in da se je vpisal Seidl, ki ni veliki posestnik, ne on, pa tadi jego^a žena ne — in da so narodni veliki posestniki vložili protest zoper tako ravnanje. Jasne besede dr. Radaja so vcndar naposled nekatere, med njimi tudi barona Maksa Rasta prepričale tako, da ao dr. Radaju priterdili; pra7 za pra7 bi jih moralo aram biti tijan do trebuba, ker se iz sovraštva in strabu pred Slovenci poalužujejo takih aredstev nemški m.st* jani, ki že itak po volilnem redu imajo 5rezmemo število zastopnikov! Da 80 Seidla beaede dr. Radaja do živega zažgale, to nam bodo sedaj celo tisti verovali, ki mislijo da ima Seidl res medvedovo kožo. Začel se je namreč brauiti in je rekel, da dr. Radaj zavolj njega le preve5 s prabom praai; in 5eravno ne on veliki posestnik, je pa njegova žena velika posestnioa. No, zastran prahu si je Seidl vse sam kriv; zakaj se pa da tako napraiiti, da ga še v 10 letih do 6ista stepsti ne moremo, 5eravno ga precej marljivo otepavamo ? Da bi pa jegova žena bila velika posestnica, to je neresnica ali tudi laž. Katarina Seidl ne plačuje 60 fl. da5e, ampak 58 fl. 46 kr. Seidl se tedaj le vrinjava med tiste velike posestnike, kateri ai ga vrinoti dajo. Slovenci tega ne terpimo in zato 8_o vložili protest in tako rešili svojo 5ast in odkrili sramotna sredstva nemSurjev, 5eravno sedaj nisnio niSesar opravili. C. kr. namestnik je namreS protest tako rešil, da je g. Seederju, okrajnemu glavarju v Mariboru ukazal, voliti dati po nnekorigiranem"zapi8niku to se reče: 80 kmetov velikih posestnikov zgubi takrat svojo volilno pravico in Seidl voli kot veliki posestnik, čeravno plača samo 8 fl. 65 7, krdače. Kaj si kmetje slovenaki o tej odloSbi cesarske vlade mislimo, to izpovedati nam branijo paragrafi tiskovne poetave in pa deržavni pravdnik. Nadjamo se, da bodo naai poslanci o 8vojem 5aau re5 v roke vzeli! Pritrdimo pa ae koneSno g. dr. Radaju, ki je rekel: okrajni zastopi so od ve5,sopredragi,sogled6volilnegareda kriviinpri nas trdnjave nem5urjev, zato re5emo: pro5zokrajnimi zastopi! Volimo samo take zastopuike, ki bodo delali za odstranenje okrajnih zastopov. Ker pa tega v Mariboru sedaj storiti ne moremo — zato ne pojdemo volit. Izid volitev sedaj ne more biti dvomljiv; zopet 3 leta bodo mestjani celemu okraju nalagali in ukaževali okrajne stroške in priklade, kojih blizo */s bodo pla5evali — kmetje! Iz novocerkevske dekanije. V Vojniku je bila 25. maja na Križevo prežalostna sloveanost. Pokopali 80 farmani svojega njim priljubljenega kaplana 5astitega gospoda Antona Kav5i5a bivšega atolnega korvikarja v Mariboru. Kako je rajni V8em, tako farmanom kakor svojim duhovskim bratom priljubljen in drag bii, je pri5alo glasno ogromno število vernega ljudstva, ktero 8e je pri žalostnem sprevodu na pokopališ5e kar trlo in s tem pričalo, da svoje dušne pastirje ljubi in spoštuje. Zbralo se je tudi 28 duhovniakih bratov, med njimi preSast. Konjiški dekan Dr. Jožef Ulaga in iz Maribora profesor dr. Križani5 in pa korvikar Hržič. Slovo od rajnega gospoda Antona je jemal r imenu vseh 5ast. gospod dr. KrižaniS, nagrobnico pa so mu zapeli v cerkvi gospodje u5itelji s pomo5jo mladib dubovnov. Hvala njim! Tudi vojniaki tržani 80 rajnemu svojemu dušuemu pastirju svojo zadajo spoštovanje s tem skazali, da so ga noaili in i gorečimi STečami od pridnih deklet lepo ovenčano trugo 8 truplom rajnega k pogrebu spremljali. Bil je rajni še le komaj 31 let star, gore5 in nevmadeževan duhoven, ki je že kakor otrok bolebal pa svoje dobre stariše neprenehoma prosil, naj ga dajo v šole za duhovua se u5it. Rekel ,je večkrat 8vojim domačim: namestnik božji hočem postati, če bi tudi dalje 5asa ne bil, kakor en teden. Zares za zdajšni 5as prelep pa redek izgled božjega poklica! Kakor je bil rajni gore5 duhoven, tako je bil pa tudi vrl narodnjak. Delal je za blagor svojega ljudstva posebno v Slov. Bistrici in pa na Vranskem. Trpel je rajni veliko, ker je Vojniika fara velika. Silil se poaebno v prete5enem adventu! Naj zavživa zdaj v nebeški domovini placilo svojega delovanja! Iz Runč pri Velikinedelji. Blagor in sreča je za hišo, kder ima pridnega Boga boječega in v vseb rečeb dobrega hišnega o5eta. Tem bolje bi vsakej občini bilo želeti, da bi imela dobremu bišnemu o5etu podobnega predtaojnika, ki se spreten in ves5 in dober pokaže ne aamo v besedi, temuč tudi v djanju. Take moževe bi si naj srenje volile za predstojnike, ue pa takib, kakoršen je na primer naa Runčki župau J. Lab, o katerem ae re6i pripovedujejo, ki niti v Sasnike prav ne aodijo. Omenimo le, da je že jedeukrat svoje posestvo na ime svoje žene prepisati dal, a potem zopet na sebe nazaj vzel, da bi kot odbornik v srenjski zastop zlezil. Pravijo, da mu je k tej časti tudi vinska kaplica pomagala in naposled na stol srenjskega predstojnika posadila. Mogo5e, kajti ou je krčmar in da -stirke" vina včasib ve5 izdajo, kakor vso druge zaaluge in dobre laatnosti, to je itak znana re5. Kakosen krčmar da je ta Lah, to si lebko sam domisli vsak, kedar poizve, da jo imel letos igro in plea na pepelnico, potem 17. raarca celi den in no5 in še drugi den in naposled veliki pondeljek. Tudi z g. učiteljem ima svoj ravs in kavs, kder pa se utegne zgoditi po znani prislorici: kdor drugemu jame knplje, pade «am v njo! Iz murskega polja. (Podgane.) Na lepcra murskem polju je veliko perutnine. Vsaka gospodinja si prizadeva rediti znatno »tevilo vsake vrste in sorte perutninske, najve5 pa gosi. Mnogo perutnine od nas izvozijo ali iznosijo v trge in tnesta in dobijo za njo lep denar; največ izvozijo kopunov. Naaa perutnina je poslednja leta dobila iz Azije budega sovražnika, grdo, veliko, sivo, potovalno podgano, ki dela veliko škodo. Zdržavlja se najrajae blizo hia in pri rodah, katere so blizo hramov, da laglje naredi ve5 ikode. PoRobno v spomladi, kedar se mlada perutnina voli in izlega, morajo gospodinje mo5no paziti, dajim nadležne podgane ne zamorijo vse zalege. Ge jim je le mogoče do jajca priti, ga brž prekrbnejo in mladiče izvlečejo, že izvaljena pi.ščeta pa hitro vsa pogrizejo, bodi po dneri ali po noči, ter jih v kak kot zavlečejo in poakrijejo. Sedaj morajo gospo- Politični ogled. Avstrijske dežele. Mali obrtniki in rokodelci Sedalje bolj 5utijo nemili upljiv fabrik na njihov zaalužek. Začeli so se tedaj pogovarjati med seboj, kako bi ai pomagali. Na 8. 9. in 10. den septembra so sklicali velik zbor v Gradec. — Gaailna druatva so na sebi dobra, a ni prav da se skoro po vojaški uredujejo in pri spiejetju novincev terja slovesna zaveza, da bodo se borili za avobodo, človekoljubjeinnapredek. To so prazne beaede, ki zakrivljejo frajmaurerstvo, katero se gasilcev priličuo poalužuje. Skoro povaod ao poveljniki gaailcev — frajmaurerji. — Na Tirolskem se ljudstvo mocno braui in varuje pred krivimi nauki liberalizma; po vseh meatih in tergih in ve5jib vaseb se sedaj obbajajo shodi kat. politiSnih društev. — Cebi so avojega slavnega Palackv ja sijajno pokopali, vise 100,000 ljudi se je pogreba ndeležilo; ulica v Pragi, kder je rajni stanoval, je dobila ime: ulica Palacky-jeva. — Mesto Huaijatin na Galiakem je pogorelo. — Nacijonalna banka ima sedaj med ljudmi bankovcev za 278 milijonov, najve5 po 10 fl.; država pa za 333 milijonov. — Vojni minister Koller je odstopil, na njegovo mesto pride general Benedek. — Za na5elnika geueralnemu atabu je postavljen general Schcenfeld, ker je general John umrl. — V našem ustavovernem ministeratvu se pripravljajo nevažne apremembe: Lasaer ho5e breme ministrovanja odložiti, znani Strcraayr nameni miniateratvo za nauk prepustiti ministru Ungerju, rodom Judu, toda miniaterstvo bogo5astja pridržati in ob enem poslovati kot miniater notranjib zadev. — Delegacije v Bndapeatu ao sklenjene. Vojakom se za zboljšanje hrane ni dovolil poldrugi milijon. — Nadvojvoda Albrebt je na Ogergkem r Požunu ogledoval vo jake. — Za izsuienje Lonjskega polja na Hrvatakeni bo treba potroaiti 5]/t milijona. Vnanje države. Turški sultan Abdul-Azie ni bil samo odatavljen, temu5 tudi umorjen. Na flednika aultana Mnrada V. so že V8e evropake vlade priznale in mu cestitale k nactopu vladarstva, kar ni ravno preve5 lepo za kršSanake vlade. Murad V. je se krvav od krvi svojega stfica,- katerega je po ubojatvu iz preatola zbil, da se je 8aru nanj vaedel. — Ruaki car je poklical v Ern8 konferencijo evropskih poalancev, da se ž njimi posvetuje, kaj bi bilo storiti zastran Kristijanov na Turškem. — Praska NemSija da trd- njave Kolin, Maintz in Wesel mo5no orožati; v Maiutzu je tudi fabrika, kder se kolje, kuba in pe5e živež za 200.000 mož. — Belgijaki kralj je odpotoval v London angležkih ministrov tolažit, naj se ne sprejo do krvavega z Ruai, brž5a8 zastonj. Augleži se bojijo, da nebi Rus Turka požrl in potem po angleaki Indiji mabnil in tako angleako gospodstvo v Aziji uničil. Zato pomagajo Angleži Turkom, zato so sodelovali pri odstavljenju nezmožnega, starega sultana; zato so v Dra5 v Albaniji Turkom poslali mnogo kanonov in 8treljiva, zato so Muktar paai pomagali 8 300.000 fl. in zato išSejo sedaj zaveznikov zoper Ruee. Najrajae bi dobili nas Avstrijance, da bi se mesto Angležev dali od Rusov klati, kar se pa menda ne bo zgodilo, 5eravno nemski in magjarski Turki kaj takega gorko želijo iz samega atrahu in sovraštva do Slavjanov, in pa lakote po angleakih zlatih. "iSi~n* '^na ouwm • ¦¦•'¦•¦ '¦ - ¦ '¦ ' 5?»i Jngoslavjanska vojska zoper Turka. ^,, Vataš Golub je v Buzimu vjel 2400 Turkov in avatrijsko vlado poprosil, naj jib ona aprejme črez mejo, sicer jih da V8e poaekati, ker jih rediti ne more. Isti Turki so sedaj na Avstrijskem zaprti. Ker so Turki v Pridoru 300 Kristijanov po no5i nmorili, je vstas Golub naskoSil turško mesto Bjelaj in vse Turke, stare in mlade, žene in deco poklal. Ali-paaa se je 8 5000 Turki napotil, da Kriatijane prežene iz Germec in Risovac-planine. Toda težko bo kaj opravil. Kajti od preja ga čaka vstaš Babi6 pri Grahovem s 2400 moži in od zaja se mu bližajo stbski prostovoljci, ki so udarili crez Drin. Črnogorski knez je prevzel višje povelje 5rez Hercegovino, vsa Črnogora je na nogab; v Cetinje je prišlo 30 usmiljenib sester in ve5 zdravnikov, da bodo za vanjene skrbeli; ob jednem je doalo črez morje 6000 pušek oatroguš (Hinterlader) in ve5 milijonov patron. Peko PavleviS se je s 600 moži podal Muktar-paši za hrbet, Sočica in Simoni5 pa stojita s 5000 vstaši pri Banjanu. — Srbi so 8vojo vojsko poslali na mejo. V Bulgarijo vhaja od vseb strani dobro orožanih prostovoljcev. Na avstrijski parobrod na Donavi, kojemu je ime Radecki, je na vecib štacijah atopilo 250 potnikov. Ko se nekaj 5a«a peljejo, odprejo svoje škrinjice — in hipoma bili so vsi orožani, stopijo z revolverji pred kapitana, ki jib je sedaj prisiljen na Turakem izbarkal. Z _živijo" klici ao ti bolgarski proatovoljci atopili na kopno, turške straže postrelili in mahnili proti Balkanu. — V Klisuri ao Turki v bolgaraki učilnici posekali 120 otrok.