Leto III., štev. 220 V LJubljani, sobota dne S 6. septembra 1922 Poštnina pavSaflran*. Današnja sie%. *iane 7S par IgHafa ob 4 zjutraj. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20"— m Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova. nI. št 64. Telet ft. 36. Podružnico: Maribor. Barvartka ulici št 1. TeL št 22. Celje, Aleksandr. eesta. Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 15. septembra. Vprašanje revizije ustave, ki je bi1 o °no glavnih vprašanj zagrebškega sho da javnih delavcev, je v današnjih časih težkega življenja zelo neaktualna stvar Naša ustava ima vsa potrebna določila da .ie mogoče zakonitim potom reševati vse one pereče --Jd«ne, ki mučijo sedaj prebivalstvo noč in dan. Draginja vseh življenskih potrebščin pa je zlo. ki se je tako razpadlo, da zahteva malone vso pozornost najširše javne.« ti. V zvezi z draginjskim vprašanjem je še cela vrsta drugih, ki jih tudi ni mogoče rešiti brez njega. Sem spada zlasti materijelni peležaj javnih nameščencev. S pesimizmom in skepso je oC prevar izmučena javnost pred nekaj tedni sprejela vest. da se je vlada postavila proti veleagrarni politiki ter mesto uje za počela politiko kruha za pomanjkanje ter draginjo trpeče prebivalstvo. Minister za socijalno politiko dr. Žerjav je komaj pridobil ministrski svet za svoje dalekosežne protidraginjske načrte, že so jih hoteli politični nasprotniki. bodisi iz zavisti, bodisi iz zlobe omalovaževati in diskreditirati. To so storili s tem večjo brezvestnost jo, ker so vedeli, kako težka je vsaka akcija in kako dolgo je treoa. da se iz tira spravljeno življenje zopet približuje normalnemu. Ze danes lahko trdimo, da je bila protidraginjska akcija vlade prav 6Tt'čno usmerjena. Od vseh strani prihajajo potrdila, da je naraščanje cen zaustavljeno. Kdor se spomin}? na val draginje, ki se je začel čez našo državo valiti kakor kolos meseca julija, mora priznati, da znači že sama zajezitev draginje pozitiven uspeh. Naša valuta, se je s smotreno finančno politiko države pričela zadnji mesec konstantno dvigati. Zagrebški tečaj na curiški borzi je poskočil od 1-35 na 3-95. Na zagrebški in beograjski borzi dnevno padajo tuje devize in valute tako, da se je že ustalilo prepričanje, da je definitivno končana baisse-doba dinarja. Pod pritiskom rastoče valute ter pod vplivom dalekovidrte probihitivne izvozne carine na življenske potrebščine, so se zadnje dni zamajale cene v veletrgovini. Zlasti velja to za kolo-nijalno in drugo importirano blago. Sladkor iz domačih zalog je padci do včeraj v veletrgovini do 2-5 Din pri kg Ameriška mast se je v Ljubljani ponujala že predvčerajšnjim od tržaških trgovcev 1 kg po 26 Din, v Splitu je že pred več dnevi padla od 87 na 25 Din. Za prihodnje dni se obeta ameriška moka, ki bo za lVz do 2 Din cenejša od domače. V mali trgovini sicer še niso razlike v cenah pc-selno vidne, vendar pa so se nekateri predmeti zadnji čas pocenili. Z dežele se poroča, da je ponekod padla turli c- na govejemu mesu kar za 2 Din pri 1 kg. Uspeh pri nadrobni prodaji vsakdanjih potreščin bo splošno viden, čim pride na trg tujezemsko konkurenčno blago, kupljeno z boljšo valuto. Iz poročil, ki smo jih danes prijeli fz Beograda, posnemamo, da vlada krepko nadaljuje započeto protidra-ginjsko akcijo. Na predlog ministra dr. Žerjava je finančni komitet sklenil, povišati izvozno carino na surove in neizdelane kože. Dosedaj se je mnogo tega bla^ra izvažalo, domače tovarne usnja pa so morale surove kože uvažati iz Italije. Cene surovih kož so zadnji mesec poskočile na 25 Din in š« višje. Neizbežna posledica je morala biti podraženje strojenr-ga usnja in nečuvene cene obutve. Z ministrskim sklepom glede poviška izvozr/ carine na surove kože. se bo šele v doglednem času doseglo izboljšanje produkcijskih pogojev za obutev, med tem pa je pričakovati, da bo radi zvišane valute omogočen uvoz inozemskega usnia. ustvaril v tem predmetu ugodnejše konkurenčne cene. V ministrstvu notranjih zadev se jP včeraj vršila seja. katere so se udeležili minister notranjih zadev. finančni minister in minister za socijalno politiko. na kateri so se napravili važni sklejri glede izvrševanja predpisov o pobijanju draginje. Pri notranjem ministrstvu se ustanovi poseben oddelek ki bo organiziral sistematično zašle-dovanje deliktov proti zakonu o pobi janju draginje. Izgleda, da J° prodrlo načelo, da je treba zastaviti to prizadevanje zlasti v onih pokrajinah države, ki so za določevanje posameznim potrebščinam najbolj mero-dajne, a se tamkaj dosedaj zakon o Tobijanju draginje sploh še ni Izvajal. Poročila zatrjujejo, (la so tudi beograjska sodišča zavzela v protidraginj-6ki akciji že prav energično stališče. Ljudstvo zasleduje z največjim za Uradniška pragmafika pred zakonodajnim odborom ZAVLACEVALNI POSKUS ZEMLJO RADNIKOV. — NAČRT IZROČEN POSEBNEMU ODSEKU. Beograd, 15. septembra. (Izv.) V prisotnosti 22 članov je danes predsednik zakonodajnega odbora gosp. Trifunovid otvoril 30. sejo zakonodajnega odbora. V otvoritvenem govoru je izjavil, da sta pred zakonodajnim odborom dve važni zadevi, predlog o neposrednem davku in predlog o uradniški službeni pragmatiki. Z^mljorad-nik Joca Jovanovič je vpr-i&il predsednika. ali je zakouc tajni (VU>r kom-petenten za reševanje uradniškega vprašanja: po njegovem mnenju je ta zakon treba predložiti narodni skupščini, ne pa zakonodajnemu odboru. Vsi ostali govorniki so smatrali, da naj to vprašanje takoj reši zakonodaj- ni odbor, posebno z ozirom na to, da je narodna skupščina Da zadnji seji sama izrazila to željo. Na koncu debate je bil sprejet predlog gosp. Šecerova (demokrata), da se sestavi pododbor, ki bo razpravljal o uradniškem zakonu in predložil poročilo plenumu zakonodojneca odbora. Predlog je bil soglasno sprejo« in nato izvoljen pododbor, ki je ;<~st!ivljen iz 9 članov: Reisner. So kič, Cubrcvič (demokrati). Gjuričič, Radenid, Stojko-vič (radikalci), Jovan Jovanovič, Mo-6kovljevič (zemljoradnika). Didibič, Sušnik (klerikalca), Divac («ceijaLni demokrat), Kurbegovid (muslimanski desničar) in Drofenik (SKS). Turki zopef v Evropi? KEMAL PAŠA GROZI S POHODOM NA CARIGRAD. London, 15. sept. Mustafa Kemal paša | POSVETOVANJA ANGLEŠKE VLADE. Pred rešifvifo spora v demokratskem klubu GLAVNI ODBOR SE ODSTOP GG. DAVIDOVIČA IN RIBARJA. — SESTANE V PONEDELJEK. Beograd, 15. septembra. (Izv.) V Beogradu navzoči demokratski poslanci so danes živahno razpravljali o nesporazumu, ki je nastal v Demokrat-skem klubu radi udeležbe gosp. Davi-doviča, predsednika parlamenta drja. Ribarja in nekaterih drugih demokratskih politikov na zagrebškem sestanku. Javna diskusija v novinah je pokazala, da so prireditelji zagrebškega sestanka hoteli v prvi vrsti razdvojiti demokratsko stranko, odnosno povzročiti v sedanji težavni situaciji politično krizo nedoglednih posledic. Med demokratskimi politiki obstoja popolna enodušnost v tem, da je treba ohraniti enotnost in solidarnost kluba. Gospodje, ki so se udeležili zagrebškega sestanka, odločno odklanjajo pojavljajoče se poskuse, da bi se jih zlorabilo proti demokratski stranki, odnosno proti demokratskemu klubu. Da se likvidacija nesporazuma olajša in pospeši, se je gosp. Davidovič odločil, vztrajati pri svoji demisiji kot predsednik kluba. Ni dvoma, da bo klub to njegovo odločitev respektiral. Kot naslednik gosp. Davidovi ca v predeedništvo prihaja v poštev pred- vsem minister notranjih zadev gosp. Timotijevič. Za pondeljek je sklicana seja glavnega odbora Demokratske stranke, kateri bo predsedoval podpredsednik minister Rretelj, Vest, da je dr. Ribar podal dercieijo kot predsednik parlamenta, fe potrjuje. Demokratski klub bc d emisijo nedvomno odobril. Naslednik drja. Ribarja. v predsedništvu zbornico postane najbrž poslanec in bi-Si minister dr. Edo Lukinič. Nekateri beograjski listi so prinesli ve«t-, da bo radi spora, ki je nastal z ozirom na udeležbo na zagrebškem kongreeu, izstopilo iz Demokratske stranke več članov poslancev. Ta vest je, kakor more Vaš poročevalec na podlagi zanesljivih informacij trditi, neutemeljena, kajti v vseh krogih Demokratskega kluha vlada trd na odločitev, vztrajati na skupnem delu in se podvreči večini. Beograd, 15. septembra. (Izv) Minister za vere dr. Krstelj, podpr dsednik Demokratske stranke, bo dospel v Beograd v nedeljo, dne 17. septembra, da prisostvuje pondeljl ovi seji glavnega odbora. Mariborska JDS o zagrebškem zboru Maribor, 15. septembra. (Izv.) Pokrajinsko načelstvo JDS za mariborsko oblast je v svoji današnji seji ob udeležbi poslanca dr. Kukovca razpravljalo o položaju, nastalem po zagrebškem zboru ®javnih radnika« ter o drugih aktualnih vprašanjih. Po večurni izčrpni debati, v kateri se je konstatirala popolna solidarnost, je bila sprejeta sledeča resolucija: «Z ozirom na skrajno žalostne narodne in socialne razmere na severni meji države smatra načelstvo mariborske organizacije demokratske stranke vsako nediscipliniranost v stranki kot narodnim interesom škodljivo. Ne moglo bi v novo pojačanem sporu med srbstvom in hr-vatstvom, ki je bil zopet razneten na sestanku cjavnih radnika® v Zagrebu, zavzeti v interesu obmejnega prebivalstva enostranskega stališča niti za eno niti za drugo stran Načelstvo izraža prepriča- Uspehi protidraginjske akcije Beograd, 15. septembra, (Izv.) Odredbe vlade proti draginji so povsod ustavile naraščanje cen. Izvozniki še vedno upajo, da bo vlada odnehala in popustila pri izvoznih carinah. Po sedanji situaciji pa je prememba socijalno - politične smeri izključena, kajti z vladnemi odredbami so razven vele-agrarnih krogov in najožje skupine g. Veljkovida zadovoljni vsi, ki podpirajo vlado. Po odločilni premembi carinske in devizne politike so potrebni še energični koraki proti kupičenju živil, zlasti v tistih delih države, kjer se zakon o pobijanju draginje doslej ni izvajal. Vsled dospelih ovadb in na podlagi izdanega pravilnika, so sedaj tudi beograjska sodišča začela s kazenskim postopnjem proti draginjskim deliktom ie izjavil dopisniku lista «Daily Mail» v Smirni, da bo zahtevala Turčija vso Malo Azijo, Trakijo do Marice in mesto Carigrad. Zato pa ie pripravljena Turčija dati jamstva za prost promet skozi Dar-danelc. Ce bi se zavezniki branili izročiti Carigrad, je izjavil Kemal, bi bil prisiljen korakati preko Bospora. Kemal bo zahteval tudi izročitev grške vojne mornarice. Dalje bo morala Grčija dati odškodnino za vsa opustošenja v Smirni in ostali Mali Aziji. Turška vlada je pripravljena poslati svoje zastopnike na mirovno konferenco, kjer pa bodo Turki popustili v vsem drugem poprej, kakor v vprašanju Carigrada in vzpostavitve kalifata. RUSIJA PODPIRA- TURČIJO. London, 15. septembra. (Izv.) Angleška vlada je prejela na zaveznike naslovljeno noto ruskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve. V noti trdi ruska vlada, da je noben ukrep zaveznikov v vprašanju grško-turškega spora ne more vezati. Nota poudarja simpatije Rusije do zmagovite zaveznice Turčije in zahteva, naj zavezniške vlade vzpostavijo njeno popolno neodvisnost London, 15. septembra. (Izv.) Z veliko napetostjo pričakovani kabinetni svet se je sestal danes ob 16. uri. Predložena so bila poročila o požaru v Smirni in o turškem masakru nad tamkajšnjim grškim prebivalstvom. Razpoloženje v kabinetnem svetu je bOo pod vtisom teh ve6ti silno razburljivo, vendar pa je bilo sklenjeno, da je t.reba še počakati avtentičnih podatkov. Neposredno pred sestankom kabinetnega sveta je prejela angleška vlada iz Pariza noto, v kameri izjavlja francoska vlada svojo popolno solidarnost z angleškim stališčem, da je okupacijo Carigrada in Tracije s strani Kemalistov treba preprečiti za vsako ceno. Med zavezniki je glede skrajnih mej koncesij Kemal paši že dosežen sporazum. FRANCOSKO STALIŠČE. Pariz, 15. septembra. (Izv.) Listi pišejo k grško-tarškemu sporu, da francoska vlada nikakor ne misli poseči vanj, da pa je mnenja, naj bi obe sovražni državi čim prej ustavili vojno in začeli mirovna pogajanja, in naj bi Turčija čim prej vzpostavila mir z Evropo. Madžarska sprefeta v Zvezo narodov BUDIMPEŠTANSKA VLADA OBLJUBLJA ZAŠČITO NARODNIH MANJŠIN! Ženeva, 15. septembra. (Izv.) Danes popoldne je VI. komisija pod predsedstvom holandskega delegata Emesta Loudona. razpravljala o prošnji Madžarske za spre jem v Zvezo narodov. Predsednik je poročal, da so podkomisije končnoveljav-no sklenile priporočati sprejem Madžarske. Tudi je dal grof Banffv zadostna jamstva zato, da bo Madžartka vestno izpolnjevala zahteve, katere ji je stavila Zveza narodov kot pogoj za sprejem. Grof Banffv je tudi izjavil, da bo madžarska narodna skupščina v najkrajšem času ratificirala zapisnik obveznosti posameznih držav dov Zveze narodov. Prvi je govoril za sprejem Madžarske v zvezo angleški delegat Fisher, ki je poudarjaj, da so z izjavo grofa Banffyja dana tudi jamstva za to, da bo madžarska vlada korektno postopala v vprašanju narodnih manjšin. Presenetila pa je izjava češkoslovaškega delegata Osudske- ga, ki je rekel, da je ravnokar dobil pismo madžarskega oddelka reparacijske komisije v Parizu, v katerem se naglasa, da se Madžarska še upira pristati na nekatere ukrepe reparacijske komisije. Rekel je, da bi bilo preuraojeno, če se sprejme Madžarska, v zvezo, predno ae ta zadeva ni uredila, Marchese Imperiali je nato govoril v prilog angleškega delegata. ki je bil predlagal naj se Madžarska. sprejme, in je ugotovil napram izvajanjem češkega delegata, da dajejo izjave grofa Banffyja zadostno jamstvo, da ee bo madžarska vlada odzvala svojim reparacijskim obveznostim. Francoski delegat Hannotaus je izjavil, da se strinja z angleškim predlogom. Ko sta se tudi švicarski delegat Motta in poljski delegat Askenazis izjavila za sprejem Madžarske, je bila ta per acclamatio-nem soglasno sprejeta. Obrtna razstava v Mariboru Maribor, 15. sept. (Izv.) Danes ob 10. uri je razstavo obiskal g. pokrajinski namestnik Hribar v spremstvu mariborskega župana g. Grčarja, okrajnega glavarja g. dr. Lanjšica ter policijskega ravna- ^orza Zagreb, <■' ' Dunaj 0.10 — 0.101, Berlin 4.45 — -..55, Budimpešta 3.10 — 3.18, Bukarešt 48.55, Milan 320 — 322, London 335 — 338, Newyork 75 — 77, Pariz 545 — 550, Praga 238 — 242, Sofija 42, Švica 1390 — 1405, Varšava 1.08 telja g. Kerševana. Za obisk razstave se ; do 1.12, valute: dolar_74 -_75, avstr. kro-mariborskih šol tudi ne 0.11 - 0.12 češke 232 - 236 funt. 330 — 333, franki 512 — 513, napoleon- je prijavilo poleg večje število okoliških. Današnji obisk je bil radi neprestanega dežja slabejši. Srbski seljaki dori 250 — 300, marke 4.55, švic. franki 1350 — 1370, lire 309 — 311. Trg. obrtna banka 61 — 62. V Ormožu in Pftuiu HrrStSabeskom6p°tnT banka 160 - 165. Ptuj, 15. septembra. (Izv.) Srbski seljaki so se danes na povratku iz Svetinja ustavili pri veleposestniku Lovni Peto-varju. kjer so si ogledali njegove vzorne gospodarske naprave, ki obsegajo vse panoge narodnega gospodarstva. Bili »o ; Slovenska eskomptna banka 170.25. pn tej priliki tudi dobro pogoJčeni. Ob Pri ministrstvu za notranje stvari r-e nje, da bo v narodnem interesu prišlo do j ustanovi poseben odsek, ki bo siste konsolidacije kluba ln da se ohrani sode- matično zasledoval delikte proti zako- . 15 urj CQ u v 0rmož, kier jih lovanje s sedanjo parlamentarno večino nu za pobijanje draginje. pozdravil podžupan Veseli«. V hotelu za rešitev neodložljivih vprašanj, zlasti ^ ^ 1 uradniške pragmatike. V nasprotnem slu-' POSTOPANJE PROTI ŽIDOVSKIM 1 Jadranska banka 400 Jugoslovenska banka 105 — 106. Ljubljanska kreditna banka 220 — 225. Slavenska banka 113. Praštediona 1100 — 1105. v slavnostno okrašeni čaju daie načelstvo svojemu poslancu dr.! V. Kukovcu taktike.» proste roke glede nadalnje PILSUDSKI V RUMUNin. Bukarešta, 15. sept. (Izv.) Predsednik poljske republike Pilsudski je danes dospel v Sinajo. Sprejel ga je kralj s prestolonaslednikom in člani vlade. MAH1NACIJAM Beograd, 15. sept. (Izv.) Članek .Jutra« o tnahinacijah zagrebške tvrdke dvorani skupna večerja, med katero je I mešani zbor prepeval slovenske in srbske narodne in umetne pesmi. Ob pol 23. uri so se pripeljali seljaki ! Srpska banka 150 — 152.50. Narodna šumska industrija 100 — 102 Gutman 350 — 352. Slavonija 115 — 120. Ljubljanske strojne tovarne 195. Trboveljska prem. družba 350. Dunal, devize: Zagreb 268.75—270.25, Beograd" 1070 — 1081, Berlin 51.85 — Bernstein o kupovanju usnja je zbudil tu £ ^ f ■ ™ '», " ^ \ 52.15, Budimpešta 31.95 - 32.05, London spošno zanimanje in se smatra postopa- tiso&lava možica I 3304 ~ Milan 3136 - 3144, New- NAGLA PREMEMBA. Beograd, 15. sept. (Izv.) S 16. t. m d^i eBeogradski dnevnik, nov uredniški t5 tembra> azv.) Pne 22. °Jh?T'Z kJater®r" boJdoDTr'5a^atde;°^ \ scpteinbra bo otvorila družba .Franco-Moša Pijade, Milorad Barajevld in Rojko lodovoru zbrana tisočglava množica sprejela s frenetičnim ploskanjem in vz-klikanjem in jih je pozdravil okr. glavar dr. Pirkmajer. Moški zbor pevskega društva je zapel «?lovenac. Srb. Hrvat» 7PA^VI p"ompt MFn DDtrn _ Množica je spremila goste v mesto, kjer ZRAČNI PROMET MED PRAGO IN so K pred magistratom razdelili in odšli nje te tvrdke kot vzorec, kako postopa nereelna trgovina. Minister za notranje stvari je odredil proti tej tvrdki najstrožje postopanje. BUKAREŠTO. 15. septembra. (Izv.) Jovanovič. (Cicvarid bo torej pisal sedai za — komuniste. Gre za novoustanovljeni tzv. .Stari beograoski dnevnik*,— *Beo-gradski dnevnik, pa re v rokah g. Para-nosa.) dine korake, ki so posvečeni izboljša nju dosedaj vsak dan bolj obupnih živ Ijens' ih razmer. Naj bi se vsaj v tem prizadevanju našli edini vsi, katerih poštena vloga je, pomagati pomanjka nimaiuem. a tudi z največio nado vla- n« in draainie trpečemu liudetva Rumaine» zračni poštni promet med Pra go in Bukarešto. Prevažala bo dvakrat na teden pošto med obema prestolicama. NOV KOVAN ČEŠKI DENAR. Praga, 15. septembra, (Izv.) Češkoslovaška bo v kratkem nadomestila stare lOvinarske novce z novimi lastnega izdelka, Novi novci bodo vsebovali 32 odstotkov bakra in 8 odst. cinka; prva naklada bo znesla 500 milijonov komadov. Istočasno bo izdelala tudi 600 milijonov novih 5vinarskih norvSanic. svoja prenočišča. Jutri dopoldne se sestanejo seljaki v «Vinariji» in 6i popoldne po obedu v Narodnem domu ogledajo Cučkovo podjetje. Strahote požara v Smirni Pam, 15. septembra. (Izv.) »Chicago Tribune» poroča iz Aten: Požar v Smirni je povzročil smrt do tieoč oseb in okrog 60 milijonov dolarjev škode. Evropski del mesta je popolnoma pogorel. Francoske ladje so vzele nad tri tisoč evropskih beguncev na krov. york 746.25 — 747.75, Pariz 5694 — 5706, Praga 2457 — 2463 Sofija 439.50 — 440.50. Varšava 10.95 — 11.05, Curih 13.985 — 14.015, valute: dolarji 743.00 — 746.00, !evi 403 — 407, nemške marke 52 do 53, funti 329.9 — 330.9, fr. franki 5635 — 5665. lire 3102.50—3117.50, dinarji 1066 do 1070, poljske marke 1075 — 1105, !e-ji 489 — 491, švic. franki 138.90 — 139.50, češke krone 2440 — 2450, madž. krone 31.70 — 31.90. Curih: Berlin 0.37, Newyork 533.50, London 23. 62, Pariz 40.57, Milan 22.50, Praga 17.70, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.95, Sofija 3.35, Varšava 0.8, Dunaj 0.0075, avstr. krone 0.00'/8- Berlin: Italija 6167.50 — 6182.75, London 6441.90 — 6485.10. Newyork 1428.17 do 1461.83, Pariz 11.076.10 — 11.103.90, Švica 26.585 — 27.334, Dunaj 1.95.50 — 1.99.50, Praga 4694.10 — 4759, Budimpešta 58.92 — 59.08. Sofija 848.90 — 85UCL Današnje sfanjfe . grško-turške volne £>a je grški poraz v Mali Aziji katastrofalen, je gotovo. Njega posledice morejo postati vsekakor zelo daJeko-isežne; mogle M prinesti predvsem velike spremembe v grški notranji politiki, piadec kralja Konstantina in vrnitev Venizelosa na politično krmila Vendar se nahajamo glede presojanja vojaško - političnega pomena grškega poraza preveč pod neposrednim utisom katastrofalnega poraza, kakor je to sploh običajno v podobnih momentih. Da je grška armada v Mali Aziji uničena, je očividno; gotovo pa je pretirana bojazen glede možnosti, da »e grško - turška vojna prenese na evropska tla. Treba je imeti pred očmi, da je grška evropska posest ločena od Male Azije po morskih ožinah, Dar-danelah in Bosporu, in po Marmar-skem morju, ležečem med obema. Res da je sedaj glavni turški cilj — okupacija Tracije, toda doseči ta cilj bo mnogo težje, nego je bil prodor do Smirne. Kajti v Tracijo je mogoče priti samo preko morja, morje pa obvladuje grška mornarica, ne turška. Mogel bi nastopiti isti položaj, kakor je bil v zadnjem delu balkanske vojae leta 1912./13., ko je grško brodovje branilo Turkom prevoz na evropska tla. Možnost mornariške obrambe bi bila le takrat dvomljiva, ako bi v grški armadi nastopilo popolno razsulo. ki bi se preneslo tudi na ladjevje. Druga ovira turški okupaciji Tracije so velesile, katerih čete se nahajajo v Carigradu. Angleži, ki so pred vsemi interesirani na vprašanju posesti ožin, bodo zastavili marsikaj, da ne pridejo v posest teh kemalisti. Angleški mornarici bi kaj takega danes ne bilo težko. Na drugi strani se močno precenjuje pomen turške zmage v političnem ozi-ru. To, kar so Turki dosegli z zmago, jim je bilo že prisojeno na konferencah; z najnovejšimi dogodki se bo bržkone likvidacija orijentskega problema le pospešila, ne pa spremenila. Da bi bila turška zmaga eminentnega pomena tudi za izventurške dežele in države, o tem je dvom vsekakor še močno upravičen. Med mirovnimi pogoji kemalistične Turčije čitamo zahtevo po obnovitvi Turčije v on-m ozemlju, kjer biva turški narod. Tu imamo torej opraviti z etnografskim načelom, ne pa morda z zahtevo po obnovi historične Turčije. Evropska Turčija pa v bistvu ne sega preko Male Azije, kajti v Siriji, Palestini in Mezopotamiji biva povsod arabsko ljudstvo, med katerim so Turki le neznatna manjšina gospodujoče uradniške plasti. Turki v Angori zahtevajo tedaj faktično le integriteto Male Azije, ki so si jo bile razdelile evropsko države v interesne sfere, oziroma jo prisodile Grški ter Armeniji. Glede Tracije se morejo na narodnostno načelo sklicevati le deloma; sicer pa_ nimamo do zdaj še prav nobene statistike. količkaj zanesljive, po kateri bi vedeli, ali je tamkaj največ Grkov ali Turkov ali Bolgarov. Kar pa je glavno, — Turki hočejo Tratijo z Odri-nom predvsem v svrho zaščite Carigrada ter Dardanel, kjer bi rodi obdržali gospodujočo vlogo. Da" bi se pa v grško - turško vojno vmešale balkanske države, na to vsekakor ni misliti. politika Kdor se je udeležil včerajšnjega shoda narodno-socialistične .stranke v ljubljanskem Mestnem domu v nadi, da bo kaj slišal o zadnjem zagrebškem kongresu javnih radnika, na katerem so ba- fcsiiofif ftinArTnilr zsl odstrsoite^ težkoč v naši državi, ta se je jako zmotil Enako tudi oni niso prišli na svoj račun, ki bo mislili, da bodo zvedeli, kako naj bi se odpomoglo sedanjemu, v resnici skrajno težavnemu položaju javnih nameščencev. Govora obeh glavnih govornikov, dr. Rostoharja in posL Der-žiča sta bila na nivoju, na kakršnega smo pri narodno-socialističnih shodih že navajeni Skrajna demagogija je bil alfa in ornega vseh njunih izvajanj. Zborovanja se je udeležilo okoli 400 oseb, med njimi mnogo nižjih javnih nameščencev, katerim se predstavljata g. Deržič in Brandner kot — spasitelja! Navzoč je bil tudi češki nar. soc. poslanec Emil Spatnv, ki 6e je pravkar vrnil z jugoslovanskega novinarskega kongresa. Zborovanje je vodil g. Juvan. Kot glavni referent o zagrebškem kongresu je imel g. dr. Mihajlo Rostohar uvodoma nekak zunanje-političen ekspo-z6 o položaju naše države, govoril o neredu o valuti, o izvozu in uvozu in povedal končno tudi, da smo izgubili plebiscit na Koroškem zato, ker smo tam agitirali z Jugoslavijo namesto s Slovenijo. Tudi na Primorskem da vlada bolj razpoloženje za Slovenijo, kakor za Jugoslavijo. Dr. Rostohar je nato mimogrede omenil resolucijo zagrebškega kongresa in prečital tudi definicijo jugoslovanstva. Zahteval je z vso odločnostjo revizijo ustave in zedinjeno Slovenijo in se spom nil pri tej priliki — tudi nesrečnih žrtev Lundra in Adamiča. Centralizem se naj nadomesti z avtonomijo. Sicer pa pri poroča delo in zopet delo in potem se ne bo nikomur bati ne centralizma ne avtonomizma. Posl. Deržič je pojasnjeval, kako naj bi se našla pot iz sedanjega »političnega razsula*. Sedanji ministri, ki nimajo ne morale ne kulture, naj odstopijo. To je edini izhod, ker je vlada na zagrebškemu kongresu sama priznala, da je njen režim kriv vse nesreče. Bavil se je nato obširno z materielnim položajem javnih nameščencev. Najboljše sredstvo za zboljšanje njihovega položaja je vstop v nar. soc. stranko. Ko se še Bolgari pridružijo naši državi, tedaj bo Jugoslavija mogočna in enotna in izvedeno geslo: Balkan Balkancem! Posl. Deržič je imel danes »slab dan». Na ta konto je pač vpisati sledeči njegov izrek: Brez naroda ni socializma (kakor brez moke ni kruha). Jedro včerajšnjega shoda je bilo: Doli s sedanjo vlado in nujna pomoč uredništvu. Kdo pa naj v slučaju padca sedanje vlade reši uradniško vprašanje, tega seveda nista povedala niti Rostohar niti Deržič. -}- Zanimive izjave gosp. Pašida. Zastopnik »Prager Presse* je imel priliko v Marijanskih Lažnih se razgo-varjati z našim ministrskim predsednikom Pašičem o najaktualnejših političnih zadevah. Glede Male antante je gosp. Pašič izjavil, da ima svoj postanek zahvaliti diktatu potrebe. Prevzeti je morala del evropskih brig, da njeni sosedje, predvsem premagane države, izpolnijo obveze, sprejete z mirovnimi pogodbami. Mala antanta je posta la močan in odločilen organizem. Pridružila se ji je tudi Poljska, v kolikor se ji pač približujejo njeni interesi; jedro pa tvorita Češkoslovaška in Jug<> slavija, kajti nedavni popolni sporazum med njima — ne le glede politične, temveč tudi gospodarske vzajemnosti — jima zagotavlja odločilen diplomatski vpliv. Glede Rusije se je g-Pašie izjavil, da je naše stališče dovolj znano: nimamo povoda, da se vmešavamo v njene notranje zadeve, da ga udari z neznosno draginjo, drugim mestom pa še kolikor toliko prizanaša. In * točno poročilo o novo nastali situaciji* bosta podala nar.-eoc. poslanca Mariborčanom, tako zatrjuje »Bankoslavija*, ki tudi prav ctočno* poroča o dogodkih. -f- Disciplina v socialdemokratski stranki. Mariborski socijalisti so očitali g. Etbinu Kristanu, ki je postal izseljeniški komisar naše države v Ameriki, da se je od svoje stranke kar po francosko poslovil. »Naprej* piše sedaj o sodrugu Etbinu Kristanu zelo simpatičen uvodnik, na čegar koncu pristavlja: »Seveda tudi nam ni všeč, da gre. Potrebno in koristno delo ga čaka tam. vendar se nam zdi delo v parlamentu še pctrebnejše. Najhujše pa se nam zdi to, da se ni smatral dolžnega, vprašati stranko prej, nego zapusti važno mesto, ki mu ga je poverila. Seveda, če smejo 4 poslanci delati, kar hočejo (Golouh, Kopač, Tokan in Kisovar. ki niti po celjskih sklepih z 29. junija niso storili svoje dolžnosti), potem si sme tudi on do voliti nekaj samolastnosti. Toda ni prav to!» — Iz »Napreja* je videti, da je v socialdemokratski stranki disciplina na zelo visokem višku. -)- Republika, glasilo slovenske republikanske stranke (Novačarcve). k' je dosedaj izhajala kot priloga Radi-čevega * SI obodnega Doma*, je pre-nebila tudi v tej polusamostoini obliki, ker je poštna uprava računala za njo posebno poštnino. Od sedaj prinaša «S1. D.» le še nekatere slovenske članke iz peresa drja. No. n taca. srečni pa bi fffi, ako K fiidi Rnei samfTne, režim si je izbral ramo Maribor. čim preje omogočili, da se vpostavijo J------A-- normalne zveze, običajne med nami in mogočno Rusijo. O notranji politiki meni gosp. Pašid, da je prometno vprašanje najbolj važno. Ne le ena. najmanj štiri proge nas morajo vezati z Jadranom. Treba samo potrpljenja. »Jaz verujem v bodočnost naše države,* je končal gosp. predsednik. »Naše hitro napredovanje na« uverja, da so vsi tresljaji le prehodni in da nikakor ne morejo preprečiti prirodnega razvoja naše novo ustvarjene države.* -f- Češko - poljski odnošajL Eden izmed najrazveseljivejših pojavov ^slovanskega življenja je sprava češko-poljska, ki prehaja tu pa tam v prijateljstvo. Razpoloženje centralne poljske vlade in vladnih krogov v iztočnih poljskih pokrajinah se razvidi iz sledečega: V Volinju je od nekdaj naseljenih mnogo Cehov, del teh čeških koionij je pripadel Poljski. O teh čeških kolonistih poroča češki zbornik narodnega sveta češkoslovanskega, »Naše zahraniči* (1 II. zv. 3.): Brž ko se je Volinj pripojil k Poljski 1.1919, so Čehi prosili za češke šole; njih prošnjam se je vseskozi ustreglo, dasi je število čeških dijakov majhno in ni bilo čeških učiteljev. (Bilo je to takrat, ko je bil spor za tešinsko Šlezi-jo jako oster!) . . . sploh uživajo pri vseh reformah češke šole popolno ray-nopravnost s poljskimi, poljski jezik se poučuje v njih od tretjega leta dalje po 6 ur tedensko . • •» Tako kaža Poljska svoje Slovanstvo napram Čehom. + «Jutro». Kdor ne ve. kaj je »Jutro*, najde povsem zanesljive informacije v včerajšnji »Bankoslaviji* »Jutro* je glasilo ljudi, ki imajo v uredništvu pod podom skrito veliko vrečo zlata, nakradenega in prigoljufanega iz raznih bank, podjetij, vladnih korit in drugih virov. Kljub temu se pa v Sloveniji šo najdejo ljudje, ki vzamejo ta list, »Jutro* namreč, še v roke, pa jih ni prav nič sram! »Ali ni v našem ljudstvu res nobenega kriterija za poštenje in nepoštenje, čast in sram?* — Zdi se, da je v slovenskem ljudstvu še prav mnogo ljudi, ki imajo ta čut za poštenje in nepoštenje, ker bi sicer »Bankoslaviji* ne bilo treba tarnati za izgubljenimi naročniki. Baš ker je v Sloveniji še dovolj tega čuta. nikdo ne veruje jadranskemu bančnemu »tiskovnemu oddelenju za javno častikra-jo» pod znanim generalnim ravnateljstvom, s sotrudništvom Terzitovim in pod odgovornim uredništvom Fakina, ki nikdar člankov ne bere in nikdar ne nastopi dokaza resnice, — ker ga ne more. Ali mislite, da mora naša javnost kar tako verjeti, kar dekretirajo razni Peskovi nasledniki in Kamena-rovičevi podkupljenci? Ce je »Bankoslaviji* res za moralo in poštenost, zakaj pa vsaj enkrat ne svetuje Kame-naroviču, naj gre v Trst k preiskovalnemu sodniku? Samo enkrat naj bo »Bankoslavija* tako pogumna, pa jej garantiramo, da se število njenih dosedanjih 2400 naročnikov in odjemalcev pomnoži za najmanj en tucat, — tudi če bi mi sami morali seči v svoj najnovejši petmilijonski fond ... Če si pa tipa odgovorni urednik »Banko-slavije* nastopiti dokaz resnice za svoj včerajšnji članek, mu iz istega fonda obljubljamo en milijon,_ (ia si ž njim nabavi svoj lasten »revolver*. + Ubogi Maribor! Narodni socijalisti bodo imeli v Mariboru shod, na katerem bodo govorile znane veličine o zagrebškem shodu, o draginji _ in drugih vprašanjih. Posebno o draginji, ki je v Mariboru najhujša — po krivdi režima, seveda! Socijalistična občina ni nič kriva na tem, da je danos Maribor najdražje mesto v državi — iS (Radi poštne stavke na Poljskem zakasnelo.) Lwow, 6. septembra 1922. Ewow je imel včeraj svoj veliki dan. Otvoritev vzhodnega sejma v Lwowu (Targi Wshodnie), ki se je vršila včeraj dopoldne, je bila za Lwow praznik. Vse mesto je v veselem razpoloženju, čeprav vreme malo nagaja. Velike množice hitijo na razstavni prostor v parku Kilinske-ga, da prisostvujejo slavnosti, h kateri so dospeli poleg mnogih tujcev kot zastopnik poljskega ministrskega predsednika Novaka minister dela Darowski, vodja trgovinskega ministrstva dr. Strassbur-ger, diplomatski zbor iz Varšave, zastopniki vojaških oblasti itd. Naše poslaništvo v Varšavi je zastopal tainik Pavle Be-ljanski. Tudi jugoslovanski novinarji niso hoteli zamuditi prilike ter so se udeležili svečanosti. Prisotni so bili poleg že omenjenih oseb tudi vojaški ataše pri našem poslaništvu v Varšavi Nenadovid, znani poljski general Haller ter francoska trgovska misija. Kot prvi je govoril župan Lwowa Neu-mann. nato minister dr. Strassburger, predsednik sejma Turški, ki je posebno pozdravil jugoslovanske novinarje in francosko trgovsko poslanstvo, in državni svetnik Tirman. Svečanost se je končala z živahnimi vzkliki poljski republiki jti njenemu poglavarju Pilsudskemu. Množica se je nato razpršila po ogromnem razstavnem prostoru, kjer je poljski narod v ličnih večjih in manjših paviljonih razstavil produkte svojega dela. Najbolj zastopana je težka železna industrija, ki napravi s svojimi ogromnimi izdelki naravnost imponirajoč vtis. Vsekakor nam dokazuie semeni. , da eden omh narodov, ki so za svetovne vojne trpeli največje škode, vrlo napreduje v konsolidaciji svojega gospodarstva. Našim trgovcem, ki so doslej iskali importna središča po večini v deželah z visoko valuto, ie le priporočati, da obračajo že z ozirom na stanje poljske valute večjo pažnjo poljski trgovini in poljskemu gospodarstvu. Jasno je, da se živahni trgovski odno-šaji med obema državama ne morejo vzpostaviti od danes do jutri. Mnogo je predpogojev, ki se morajo izpolniti, da pridemo do redne izmenjave blaga med Jugoslavijo in Poljsko. Predvsem ima ve-iiko nalogo naša država sama. Kakor se je poročalo, odide še ta mesec naše trgovinsko odposlanstvo v Varšavo, da prične pogajanja s poljskimi zastopniki glede sklepa trgovinske pogodbe, kateri mora slediti prometna pogodba, ki bi omogočila direktni promet med obema državama. Slovanski narodi Srednje Evrope morajo postati odločilen faktor ne samo v političnem, temveč tudi gospodarskem oziru. Medsebojne trgovinske zveze morajo enkrat za vselej odpraviti ekonomsko odvisnost slovanskih narodov Srednje Evrope od tujcev. Naši novinarji so bili na vseh prireditvah, katerih so se udeležili, predmet prisrčnih ovacij. L\vowski listi jih prisrčno pozdravljajo kot predstavnike bratskega naroda ter prinašajo številne članke o naših razmerah. »Gazeta Lwowska» ie priobčila podlistek «Wraženje Jugoslovanske* (Vtisi iz Jugoslavije), v katerem razpravlja o naših političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah. Drug list zopet razpravlja v posebnem članku o vzrokih, zakaj se dosedaj med obema državama ni moglo razviti bolj živahno gospodarsko občevanie ter izraža uDanie. da Po svetil — Prebivalstvo sovjetske Rusije. Moskovska vlada je izdala pred kratkim statistiko o ljudskem štetju ki je bilo izvedeno dne 21. avgusta 1920 v 43 provincah evropske Rusije, izključivši ozem Ija novih republik Estonske, Letonske in Litvinske, kakor tudi ozemlja republik, ki so zaveznice sovjetske Rusije. Po tej statistiki je bilo leta 1910 v imenovanih 43 provincah 75,490.400 ljudi, leta 1920 pa 68,975.752. Prebivalstvo je padlo torej za 6,514.648 oseb, to je 8.6 odstotkov. Naravnost strahotne so tudi številke o propadanju nekdaj tako cvetočih obeh prestolic. Petrograda in Moskve. Dočim je štel Petrograd leta 1910 nad 2.-100.000 prebivalcev, jih je imel leta 1920 samo še 705.908; Moskva lete 1910 nad 1,850.000, deset let pozneje pa 1,028.218. V prvi polovici lete 1920 je v Petrogradu na tisoč oseb umrlo 89.5, rodilo pa se jih je samo 15, v Moskvi umrlo 46.2, rodilo pa 21.9. Od leta 1920 dalje so se razmere še poslabšale, ker je že dve leti razsajajoča lakota v 18 gu-bernijah zahtevala na milijone žrtev in je v posameznih okrajih prebivalstvo sploh popolnoma izumrlo. — Grški poraz. Angorska vlada izdaja uradno poročilo o grškem porazu:. Celokupna grška armada iz 12 divizij je ; popolnoma uničena. 5 armijskih poveljni-1 kov z vrhovnim poveljnikom Tripupisom s štabi je v ujetništvu; od moštva je uje- ; tih dve tretjini. Turki niso imeli večjih izgub; 30 njihovih divizij je še popolnoma nedotaknjenih. se bodo odpravile težkoče, ki ovirajo gospodarsko zbližanje. Vsekakor so naši novinarji dobili vtis, da se merodajni poljski faktorji trudijo za razvoj medsebojnih gospodarskih od-nošajev. Tako n. pr. so imeli priliko govoriti z ljubeznivim predsednikom Iwow-ske trgovske in industrijske zbornice g. VViniarzem, ki jih je sprejel v krasni zbornični palači. V razgovoru se je pokazalo, da imamo v Jugoslaviji mnogo stvari, ki bi jih mogli izvoziti v Poljsko, predvsem kože za kožuhe, materijal za strojenje kož, suhe slive, južno sadje, zlasti dalmatinske fige. Poljska bi mogla k nam uvažati parafinske Izdelke, čeprav je konkurenca Rumunije precej velika. Naši trgovci naj ss vsekakor obrnejo na mej avtorjeve domovine, m znova Tolste-poljske trgovske in industrijske zborni- j ga znamenita drama v šestih dejanjih ce ki jim bodo šle v vsakem oziru na »2ivi mrtvec*. Tekom sezone namerava roko ter preskrbele gospodarske zveze. ! drama vprizoriti od domačih avtorjev po Lwowske oblasti in občinstvo samo so I dolgih letih zopet Antona Medveda trage-naoravili vse potrebno, da ie bilo biva- j dijo v petih dejanjih »Za pravdo m srce*, nie naših novinarjev v tem lepem mestu i Etbina Kristana socitalno dramo »Kato kar najprijetr.ejše. Zupan lwowski Neu- j Vrankovid*. dr. Ivana Preglja novo za mann jih ie v ponedeljek povabil k ve- LJUBLJANSKI GLEDALIŠČI. Gledališka sezona 1922—23 se prične začetkom oktobra. Artistično osobje je ostalo v pretežni večini isto kakor lani. Izmed novo angažiranih moči omenjamo i v drami režiserja in igralca g. Milana Skrbinška, v operi pa našega rojaka, slo-večega basista in dozdaj člana dunajske drž. opere g. Julija Betetta, g. tenorista Marija Šimenca, operni pevki gospo Katt-; nerjevo in gospo Matačičevo, g. kapelni-ka Lovra Matačiča in režiserja g. Seva-stjanova, bivšega ravnatelja petrogradske j »Muzikalne drame*. Zavedajoč se svoje naloge, vzgajati, pospeševati in gojiti domačo gledališko umetnost, je angažirala uprava tako za dramo, kakor za opero ! več mladih nadarjenih moči, od katerih utegne postati ta in ona važna opora naših odrov. Za prvi čas bodoče sezone se pripravljata dve Cankarjevi drami, in sicer kot noviteto zanimivo mladostno delo »Romantične duše* in njegova znana drama »Hlapci* v novi režiji in opremi. Nadalje Čeha Karla Čapka kolektivna drama »R. U. R.», ki ie zbudila takoj ob svojem rojstvu izredno senzacijo tudi daleč preko Wyspianskl z enodejanio »Warszawian-ka». Od angleških avtorjev navajamo Galsworthyja, znanega našemu občinstvu s svojo socijalno dramo »Borba*. Vprizori se dvoje njegovih dramskih del? ♦Golob* in »Srebrna tobačnica*. Dalje so v načrtu: Shaw (»Cezar in Kleopatra*, »Črna dama sonetov*), Ibsen (»Gospa z morja*, »Hedda Gabler*), Ro6tand (»Cy« ranno de Bergerac*), Maeterlink (»Čudež sv. Antona*), Shakespeare (»Othello*, »Macbeth*, »Kar hočete*, »Julij Cezar*, »Hamlet*), Schiller (»Kovarstvo in ljubezen*, »Turandot*), Gokkmi (»Mirandoli-na»), Hebbel (»Judita*) L dr. Po možnosti se vprizori tudi ena starogrška drama. Opera bo gojila slovenski in slovanski repertoar, pri čemur pa nikakor ne bo prezrla priznanih oper tistih velikih skladateljev, ki sicer niso Slovani, katerih dela pa si je osvojil ves kulturni svet Skušnje za prihodnjo sezono so tudi v opernem gledališču že v polnem teku. Osobje je študiralo Smetanovo tridejan-sko komično opero »Tajnosti*, ki je pri nas še neznana, in češkega skladatelja Janačka tridejansko tragično opero »Pastorka Jenufa*, zdaj študira Arriga Boi-ta učinkovito delo »Meiistofele*, čegar libreto je vzet iz Goethejevega »Fausta*, ter Rossinija znano ljubko komično opero »Seviljski brivec*. Od slovenskih oper se z novo režijo in z novimi močmi spet oživi Foersterjev »Gorenjski slavček*. Znani skladatelj Risto Savin je spisal novo opero »Gosposvetski sen*. Njega snov je deloma simbolična ter vzeta iz življenja koroških Slovencev. Izvajala se bo v prvi polovici bodoče sezone. Naše Narodno gledališče je še dolžno proslaviti sedemdesetletnico skladatelja Miroslava Vilharja. Oddolžiti se mu hoče s posebnim slavnostnim večerom. Morda se vprizori jubilantova opera v treh dejanjih »Lopudska sirotica*. Od slovanskih avtorjev pride na vrsto poleg že navedene »Jenufe* in »Tajnosti* še Dvorakova komična opera »Vrag in Katram. V reper-toamem načrtu sta še Dvorakovi operi »Jakobin* in «Trde palice*, češkega skladatelja Fibicha opera <*Hedi» ter Hrvata Hatzeja enodejanka »Povrataks, katere dejanje se vrši v Dubrovniku. Namerava se izvajati eno delo \Vagnerja (Tannhau-ser), eno delo Mozarta, troje del Verdija (Maškaradni ples, Traviata in Aida), po možnosti tudi Catalanijeva »Wally». Iz minule sezone ostanejo poleg tega na repertoarju mnoge glasovite opere. Nanovo se inscenirajo Čajkowskega »Onjegin* ali eventualno »Pikova dama* ter Dvorakova «Rusalka». Na podlagi tega repertoarnega načrta, katerega bo skušala z najboljšo volje uresničiti, razglaša gledališka uprava abonmane za prihodnjo sezono. Letnih abonmanov bo pet, in sicer A, B, C, D in E. Vsak abonma obsega 24 opernih in 24 dramskih predstav. Cene priobčimo prihodnjič. Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem. Dne 13. septembra je obiskal razstavo pokrajinski namestnik minister g. Ivan Hribar s soprogo in se jako laskavo izrazil o prireditvi — V nedeljo, dne 17. septembra ob 2. uri popoldne se vrši splošno dostopno vodstvo po razstavi po znižani vstopnini (2 Din). Razlaga prof. V. Steska. Vodstvo za delavstvo se bo vršilo v nedeljo dne 24, septembra ob 2. uri popoldne. Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je precej dobro obiskana Kdor si je še ni ogledal, naj to stori .e dni. Razstavili so naši domači umetniki brez razlike na organizacijo, tako da nudi razstava res pregled sedanjega stremljenja naših aktivnih umetnikov. Sr.eg v dvorani Borisa Godunov^ Pariški gledališki list »Comedie* poroča, da se je pripetil pri predstavi tudi pri nas znane ruske opere »Boris Godunov* nenavaden maler. Ko se lažni Dimitrij vrača v Rusijo, sneži na odru, ki predstavlja log na poljsko-ruski meji in sicer v hudi zimi. Na pariški operi aa se je upravlja« stroja za sneženje zmotil ter je zato začelo na gosto snežiti v prizora Borisove smrti — v dvorano moskovskega Kremlja. Sneg v najbolj dramatičnem prizoru sredi dvorane je izzval vzlic umiranju carja med publiko bučen smeh. Spori čerji, nakar so prisostvovali slavnostni predstavi v opernem gledališču. Igrali so D'Albertovo opero »Mrtve oči* po besedilu nemškega pisatelja H. H. Ewersa. Pred začetkom predstave so se svirale himne vseh pri otvoritvi sejma zastopanih držav, med njimi tudi naša himna. Po predstavi se je vršil rout, kateremu je prisostvovala elita Lwowa. Pozno v noč se je zaključila ta lepa prireditev s plesom, pri katerem smo mogli občudovati krasne poljske narodne plese. Težko smo se ločili od naših ljubeznivih gostiteljev, da se vsaj nekaj ur odpočijemo za pot v Boryslaw in Drohobycz, kamor smo odpotovali prihodnji dan. O teh interesant-nib industrijskih mestih crihodniič. T. Z. loigro »Azazel*, priobčeno v »Dom in svetu* leta 1921., in po možnosti še več drugih slovenskih dramskih proizvodov. Sroohrvatske avtorje bodo zastopali predvsem Petrovič z veseloigro »Ploha* in z dramo »Mrak*, Nušid s komedijo »Narodni poslanik*. Nadalje so v reper-toarnem načrtu dela Vojnoviča, Begoviča in drugih. Od ruskih avtorjev se nameravajo vprizoriti Cehova »Črešniev vrt*, Andrejeva »Črne maske*, Dostojevskega dramatizacija romana »Idijot*, in če bo na razpolago dovolj sredstev, tudi Ostrovskega pomladna pravljica »Snegulčica*. Od poljskih avtorjev pridejo v tej sezoni v poštev: Fredro s komedijo »Maščevanje*, Przybiszewszki z dramo »Za srečo* in Rokomet v Ljubljani. Službena objava rokometne sekcije Športne zveze: Vsled prostovoljnega odstopa S. K. »Slavije* od tekmovanja za prvenstvo se vrši edina in obenem finalna rokometna tekma med kluboma »Ilirija* in »Jadran* v ne-delio dne 24. t. m. ob 16. uri na prostoru »Ilirije*. Sodnik g. Pretnar. Načelnik. S. K. Primorje. Prihodnja redna seja poslovnega odbora se vrši dne 19. t. m. ob 20. uri v gostilni pri »Novem svetu*. Vsled zelo važnega dnevnega reda se morajo iste udeležiti vsi načelniki, oziroma namestniki posameznih sekcij in blagajnik. V soboto dne 16. t m. se vrši i v naveden: gostilni v Prešernovi sobi ob 20. uri sestanek vseh članic ženske sekcije. Dolžnost članic je, da se iste gotovo udeleže. — Tajnik. Službena objava L N. P. Danes ob 20. se vrši v Narodnem domu, soba Športne zveze, seja kazenskega odbora. — Tajnik II. Mednarodne zračne tekme. Na švicarskem vojaškem letališču v Diibendorfu se je vršila 12. t. m. velika mednarodna tekma v zraku. Med 15 tekmovalci je odnese! prvo darilo Švicar Ackermann, na tretje mesto se je plasiral pilot Ježek iz Češkoslovaške. Domače vesti * Naša upravna sodišča. Ministrstvo pravde je razpisalo natečaj za mesta predsednikov in sodnikov šestih upravnih sodišč, in sicer: v Celju za Slovenijo s Prekmurjem; v Beogradu za Srbijo in Vojvodino; v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo z Med jim ur jem; v Sarajevu za Bosno in Hercegovino; v Skoplju za Južno Srbijo in v Dubrovniku za Dalmacijo in Črno goro. Za predsednike in člane upravnih sodišč 6e smejo imenovati samo oni, ki imajo diplomo o dovršeni pravni fakulteti in ki so prebili, in sicer: za predsednika najmanj deset let, za sodnike pa najmanj osem let uradniške službe v sodni ali upravni stroki ali kot javni pravni zastopniki. Leta, ki so jih prebili v raznih službah, se seštejejo. Predsedniki in člani upravnih sodišč imajo plačo in doklade, ki jih imajo predsedniki apelacijskih sodišč po srbskem zakonu o ustroju sodišč. Prošnje s potrebnimi listinami naj se pošljejo ministrstvu pravde do 25. septembra 1922. * Načrt novega kazenskega zakona. Ministrstvo pravde je izdalo službeno izdajo načrta novega kazenskega zakona, ki se v kratkem predloži narodni skupščini. * Mlada Srbija za Jugoslavijo. V Kragujevcu se je dne 11. in 12. septembra vršilo veliko zborovanje tamkajšnje demokratske omladine. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, s katero se zahteva, da se naša država sJužbeno imenuje Jugoslavija. * Statistika vojnih vdov in sirot. Po statistiki ministrstva za socijalno politiko, je v Sloveniji 9407 vojnih vdov s 15.007 otroci, sirot brez očeta in matere pa je 2012. V tej statistiki pa niso še vštete one rodbine, za katere še ni urejena invalidska podpora. * Vojaška služba osmošolcev brez mature. Ministrstvo prosvete je od vojnega ministrstva zahtevalo, da se turli dijakom, ki niso napravili mature, a so dovršili osem razredov, prizna skrajšani dijaški rok vojaške službe. Vojno ministrstvo je tej zahtevi ugodilo. * Ruski list v Zagreba. Kakor poroča splitska že dvakrat prineslo iz Kočevja dopise, v katerih se je grajalo postopanje okrajnega glavarstva v Kočevju, češ, da ne nakazuje stanovanj v zmislu zakonitih določb, ampak da postopa nepravilno in v kvar Slovencem. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da niste bili prav nič poučeni, kajti po informacijah, ki smo jih dobili od zanesljive strani, je postopanje stanovanjske oblasti v Kočevju korektno in zakonito in zlasti g. okr. komisarja ne zadene nobena krivda, če ne more ustreči vsaki želji strank, kajti pri velikem pomanjkanju stanovanj, kakršno je tudi v Kočevju, stanovanjsko obla-stvo pač ne more delati čudežev. Specialno omenjamo glede na zadnji dopis, da so se dodelila stanovanja, ki so tam omenjena, le na izrecno željo in prošnjo vseh prizadetih strank, in da torej stanovanjska oblast pač ni mogla delati nikomur krivice, če je prošnjo stranke ugodno rešila. Nasprotno bi morali dvomiti o objektivni stvarni razsodnosti take stranke, ki najprej prosi za dodelitev gotovega stanovanja, potem pa, ko se ji zaprošeno stanovanje nakaže, naredi re-kurz, češ da ji zaprošeno stanovanje ne ugaja itd. Nočemo nikomur krivice delati, zato odklanjamo javni poduk stanovanjskemu referentu, ki ga je morda kdo drugi bolj potreben. Originalna misel o ligi proti bacilom je morda res na mestu, vpraša se le proti katerim. * Nečedno postopanje jeseniškega hotelirja. Z Jesenic nam poročajo: Znani velenemški hotelir Paar, ki je pred kratkim izvršil ženijalno valutno transakcijo z amerikanskimi dolarji, zaradi Sesar teče zoper njega sodno postopanje, išče pelat dva topovska strela. Polastila te ga je strašna panika in je vse zbežalo na ulice. Obe delavnici sta bili popolnoma uničeni in znaša škoda več milijonov lir. • Železniške nezgode vsled deževja. Kakor poročajo iz Mostarja, se je vsled dolgotrajnega deževja na železniški progi pri Ravnem sesul velik del hriba na železniški tir. Vlak, ki odhaja zvečer iz G niža v Sarajevo, je zavozil v kamenje in prst, vsled česar sta lokomotiva in službeni vagon skočila s tira. Vlakovod-ja Andrej Duka je postal žrtev nezgode. Ostal je na mestu mrtev. Med potniki je zavladala panika, vendar ni bilo druge nesreče. Podobna nezgoda se je pripetila pri Dubravici, kjer pa ni bilo človeških žrtev. LJubliansfca porota Detomor. Včeraj je predsedoval porotnim razpravam g. dr. Kaiser, votanta sta bila gg. dr. Levičnik in okrajni sodnik Mera-la. Javno obtožbo je zastopal državni pravdnik g. Ogoreve. Pred porotniki se je zagovarjala Ana Tacar, posestnikova hči iz Srednjih Ga-melj. Državno pravdništvo jo toži, da je dne 29. julija 1922 svoje dete ženskega spola po porodu umorila. Obtoženka svoje dejanje skesano priznava. S svojim 61 let starim gospodarjem N. je imela ljubavno razmerje, katerega posledica je bil umorjeni otrok. Ves čas svoje nosečnosti se je Tacarjeva izgovarjala, da je vodenična. Hotela je tako prikriti svetu nosečnost, iti v bolnico in tam na skrivaj poroditi. Porod pa jo jo prehitel in porodila je doma, na kar je neela otroka v hlev ter ga nato zadavila. Otroka so kmalu našli v zemlji zakopanega. Zdravniški izvedenci so ugotovili, da je otrok umrl vsled zadušenja. Ves zagovor obtoženke zveni v to, da se je bala svojega strogega očeta ter je umorila dete. dasi je imela od nezakonskega očeta dovolj sredstev na razpolago, da bi mogla vzdrževati otroka. Njen zagovornik dr. Šubic je naglašal, da je obtoženka bolna, da jo često napada trenutna omotica in je polagal važnost na to, da ye svoje dejanje storila v silni razburjenosti Porotniki so z ozirom na detomor Gospodarstvo vedno novih virov za svojo nenasitno j stavljeno jim vprašanje potrdili, nakar blagajno. A mož ima včasih vendar-le smolo. Tokrat je bila stvar sledeča: Kupil je za rdečico bolnega prašiča in ga zaklal. Ravno ko so ga devali iz kože. je prišel v bližino neki carinski uradnik, ki je takoj poklical okrajnega živinozdravnika, kateri je potem preprečil, da bi bil Paar serviral 6vojim slovenskim je senat prisodil obtoženki 3 leta težke ječe. Požig iz ljubosumnosti. Nato se je zagovarjala Neža Gobec SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA V MARIBORU. Štodij v inozemstvu je danes tako otežkočen, da je treba iskati doma prilike za višje izobraževanje. To velja za vse stroke in tudi za kmetijsko stroko. Če smo dobili Slovenci univerzo v Ljubljani in srednješolske zavode za trgovino in obrt, je opravičena zahteva, da dobimo tudi srednjo šolo za kmetijstvo v Sloveniji. Za ustanovitev srednje kmetijske šole se je začelo zanimanje takoj po preobratu, ko je prišla tedaj nemška vinarska in sadjarska šola v Mariboru v naše reke. Od takrat niso utihnili glasovi po potrebi take šole, ki naj bi se ustanovila v Mariboru. V resnici ima mariborska vinarska in sadjarska šola tako ugoden objekt in tako ugodno lego za namene srednje kmetijske šole, kakor ga nima noben drug kraj v Jugoslaviji. Ze ta ugodna prilika za ustanovitev srednjega zavoda in po drugi strani potreba, da se tudi za napredek kmetijstva kaj več stori v naši uje-dinjeni državi, so napotile oddelek za kmetijstvo, da se je takoj lotil realizacije tega vprašanja. Nastale so v tem času razne kombinacije in razni projekti za osnovo srednješolskega pouka v kmetijstvu, v vinarstvu in sadjarstvu pa tudi v gozdarstvu. Nazadnje je prodrlo nazi-ranje, da kaže za sedaj ustanoviti srednjo šolo, ki se bo ozirala na vse potrebne kmetijske stroke, na sedežu sedanje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Srednja šola naj bo triletna in naj obsega vse kmetijske stroke, ki so važne za naše razmeTe, in naj se ji doda še četrto leto za teoretično in praktično spe-cijaiizacijo v vinarski in sadjarski stroki. Taka bodi njena uredba. Tako bo služila šola najbolje vsem zahtevam našega slovenskega kmetijstva, pa tudi potrebam drugih krajev, pa naj jo obiskujejo kmet-ski sinovi, ki se imajo posvetiti domačemu gospodarstvu, ali pa sinovi, ki imajo iskati službe po raznih pospodarskih podjetjih ali na večjih kmetijskih obratih. Ministrski svet je potrdil ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru na sedežu sedanje vinarske in sadjarske šole — po izgledu take šole v Križevcih na Hrvatskem. Potrebni krediti za pričetek delovanja so odobreni. Šola se ima otvo-riti meseca novembra. Ravnateljstvo razpisuje prav te dni sprejem učencev v prvo šolsko leto. Sedaj je na nas, da pomagamo novemu zavodu do razvoja in posestnikova hči iz ZetaL Slučaj je od ,do ^pešnega dela. Srednja kmetijska So- celjske odstopljen ljubljanski poroti. Državno pravdništvo v Celju toži obdol- I ženko, da je dne 4. julija 1922 zažgala la v Mariboru bo poleg srednje kmetijske šole v Križevcih druga srednja šola te stroke v naši kraljevini in nedvomno za- zalom je sedaj zabranjeno pOfiferrln^S t! p red borz nem času. Kakor poročajo i* Zagreba, se na tamošnji borzi diring še ni udomačil in traja vsled tega vedno dolgo časa. vendar se ie opaža, da je zelo primeren za naše razmere. Vse se vrši javno in so možnosti nenaravnega vplivanja na kurze izključene. O tečajih odločnje količina blaga in ko5&-na povpraševanja. = Nabava semen za jeaetrtko Jeter. Ministrski svet ie odobril kmetijskemu ministrstvu 8 milijonov dinarjev posojila za nabavo semen za jesensko eetev. Seme se bo nabavilo v onih krajih naše države, ki niso bili prizadeti od slabe lej tine. = Osnovanje oblastnih finančnih inšpektoratov. Na osnovi ČL 8. in 107. za-> kona o organiziranju finančne kontrole in čl. 220. finančnega zakona za leta 1922—23 je finančno ministrstvo odredilo. da se takoj osnujejo oblastni inšpektorati finančnih kontrol v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju in Cetinju. = Potujoča dalmatinska razstava o!], bo posetila Sarajevo, Zagreb, Ljubljano, Maribor, Novi Sad, Osijek, Subotico in druge kraje naše države. = Nova delniška družba. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo Francu Lahovniku in Valentinu Stampa-chu, industrijcema na. Prevaliah, da usta novita delniško družbo z imenom «Ko-rotan>, lesna industrijska delniška družba s sedežem v Prevaljah. Družba se bo bavila z vsemi trgovskimi in industrijskimi posli, ki spadajo v stroko trgovine in lesne industrije. Osnovna delniška glavnica znaša en milijone Din in je razdeljena na 10.000 delnic po 100 Din. = Nadomestni živinski sejmi se vršijo dne 19. septembra v Trebnjem, ine 3. oktobra v Veliki Loki, dne 12. oktobra v St. Lovrencu. = Oskrba Beograda z bolgarsko moko. Aprovizacijski odbor beograjske občine je poslal v Bolgarsko dva svoja delegata, zaradi nabave moke. Kruh iz te moke bi baje stal 18 kron 1 kg. = Letina v Baranji V Baranji, ki ju obenem z Bačko, Banatom in Sremom žitnica naše države, je bila letos 2etev nekaj slabša, nego lani. Ta primanjkljaj pa bo nadomestila koruza, ki je letos zelo dobra in s katero je letos pretežni del polja posajen. Vinogradi v Baranji stojijo povoljno in bodo dali zadovoljivo vinsko trgatev, če ne bo deževje, ki traja že dolgo časa, napravilo preveč škode. Potrebno bi se bilo par solnčnih dni. letina v Baranji ni bila prida prašiča. Opozarjamo na to okoliščino, če hoče gospod Paar prodajati meso bolnih prašičev, naj to dela v svoji ljubi Avstriji, pri nas mu tega ne bomo pustili. To naj si zapomni! Za naše slepce. Poročajo nam: Tvrdka Anton Janežič v Ljubljani, Sv. Flori- zenKo. aa je ane 4. junja ircz zazgaia : - ; Sadna _ gospodarska poslopja Matevža Petroviča | jfj^j"^'Stala mlXa Krme pa je dovolj in je ne bo primanj-merodajno oblast v Le5ju. obč. Zetale. Tekom dveh ur je požar vpepelil do tal s slamo krito večjo in manjšo hišo, gospodarska poslopja ter razno orodje v skupni vrednosti nad 220.000 kron. Predzgodovina je sledeča: Posestnikov sin Anton Petrovič je imel s obtoženko ljnbavno razmerje, končno jana ulica 14. je s Podpornim društvom sta si tudi obljubila skloniti zakon. Dne slepih v Ljubljani sklenila pogodbo gle- 24' aPrl,a lanskega leta je obtoženka ro- de šolskih zvezkov. Tvrdka izdeluje šol aprila lanskega ieta je obtoženka rodila dečka, ki pa je kmalu umrl. Dne 4. ske zvezke vseh vrst z znamko v'korist ob nri Ponocl * Pri?el Petrovič iz vseh strani naše države. Zavodu samemu pa želimo, da se krepko in uspešno razvija! TRŽNA POROČILA. kovalo. V splošnem je baranjsko prebivalstvo z letino zadovoljno in so vse vesti o zelo slabi letini v Baranji neistinite. — Dobava ovsa. V intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubliani se bo vršila dne 27. septembra ob Zagrebški žitni trg. Dne 14. t m. so 110" nri dopoldne pismena ofertalna lici- notirali v kronah za 100 kg postavno ba-ška in vojvodinska postaja: pšenica (okoli 76 kg) 1660 — 1760, rumena koruza 1460 — 1500, rž (71 kg) 1400 — 1500, ječ- Podpornemu društvu slepih. Zato prosi- k obtoženki. nakar je prišlo med obema men za pivovarne 1700. za krato 1500, __ mo vse trgovce kakor tudi vse šoloob- ^ P^P^; pn_katerern je obtoženka po- 1 oves L200 _ 1400 p,sam fižol 1500 -vezne, da ™s™ no toh rvezkih in n.t sedala Petroviču, da je z njun zopet no- , loOO, bel: fižol 1600 - 1 00 moka št. 0 = tacija glede dobave 1,500.000 kg ovsa za garnizije Ljubljana. Celje, Maribor. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, pogoji pa pri divi-zijski intendanturi v Ljubljani na vpo- vezne, da posegajo po teh zvezkih in na _ . „.-,,-. - , , . , ~Arin „ LrrcA v^nik eeča in mu oredbaeivaJa, da ima on ran- 2500, st. 2 2(00, st. 4 2600, st. 6 2400, za Bohoričeva ^nacm^jo^ ^najbed- ^ f drugimi de!Jet, Ro je Petro- , krmo ^otrobi fini 900 - 950, debeli nejsim. brot.nikom v Ljubljani, Wolfova ulica 12. * Drobne vesti. Na progi južno železnice med Zalogom in Rakekom je bil i Robertu MiiUerju v vlaku ukraden kov- i ček, vreden 8000 kron in moški klobuk. Podporno društvo "slepih :Vi5 od?e!" *> obtoženka, začela razmišlja- . 1000 - 1050. Tendenca r.ekaj živahnejša., ! ti o svoji usodi Ln je naposled sklenili, 15 .uničiti imetje svojega ljubimea. Sklep je isfo jutro uresničila; v-eia je vžigalice in se napotila proti Petrovičemu posestvu. Tam je ufakni'a gorečo žveplen- Avstrijska notna banka. Z Dunaja poročajo: Spremembe statutov nove Not ne banke so bile te dni predložene poslancem. V spremembah se nahaja med ProduMna borza v Novem 5adu..drugim .;cdcea dolo5ba: «0d bankine Na Ipu so tatovi vlomili v podstreh y_*5amnat° streho, ki se je takoj vnf. (14. t. m.) Pšenica baška 424.5 Din; ječmen sremski zaključek 375: ba-ški, ponudba 370; oves baški, ponudba ! 307.5; sremski. ponudba 320; koruza ba- j , . . . ... „ fic*. ponudba 370; moka št. 0. ponudba ^ dev.zah vsak čas efeUrmo « * « h r»\c\in?fU 525: po-'^" Avstrije*. Domneva se. da narodni svet sprememb statutov ue bo spre- i^torine se mora držati vsaj vplačani delniški glavnici enak znesek v kovani ali nekovani žlahtni kovini, inozemskih 625; št. 2 600; št. 6 zaključek 52 nudba 3S6 Din. Donarjih pri Škofji nekdo ponoči streljal skozi okno v stanovanje posestnika Franca Cofa. katerega pa. takrat, na srečo, ni bilo doma. Orožniki so aretirali nekega moža, ki je osumljen zločina. * Tragična smrt skrbne matere. Iz Skoplia poročajo: V Skoplju se ja pripetil te dni tragičen dogodek. Dijak Astan Fejzal je prišel precej vinjen domov. V st.-novanju je bila samo njegova mati Nečika. Dijak je vzel revolver in šel z njim na ulico. Boječ se, aa se mu kaj ne pripeti, šla je mati za njim na ulico ter mu skušala izviti revolver iz rok. Pri tem se je revolver sprožil in krogla je smrtno zadela mater, ki se je zgrudila na tla. i Astan je vrgel revolver od sebe ter po- I kleknil poleg umirajoče matere. Prišli so | sosedi in policija, ki je prepeljala mater v bolnico, Astana pa v zapor. Mati je Za; rebški tedenski sejem. (M. t. m.) jif1; lahk» Padec kabineta vo v pjamenu. Obtoženka naglasa, da je svoje dejanje storila zgclj iz jeze in maščevanja, ker jo je Petrovič pred nekaj dnevi v gostilni udaril ia ker ni vedela ali jo bo poročil, ali ne. Porotniki so stavljeni jim vprašanj glede hudodelstva požiga in škode v znesku nad 40.000 kron, soglarao potrdili, rakzr je sledila razsodba, glaseča se ca 5 let težke ječa. 1 Promet prilično živahen. Zlasti mnogo je i hf!o s vin"?. Korj je bilo malo. Cene za ks i Seipe;. = Avstrijske zlate carine. V dobi od žive teže v kronah": voli II. 24 - 35. TUJll- d-> 17. septembra se bo zaračunavala IS — 21 krave ' ^8 — 30 l! " — '7 !ena zlata krona za lo.200 papirnatih K. >n 15*- 20, svinje najboljše 92 -100/ - FoljsfeS nakup lokomotiv v Avstriji mršave 80. Seno se ie tržilo po 800 do Poljsko železniško ministrstvo e nakn-t AArt ,00 !r rajšnji naslov, katerim se takoj naznani cena. vec) onemu, ki odda ali preskrbi eno ali dve sobi s kuhinjo ali brez iste takoj. Najemnina po dogovoru in se plača za eno ali več let naprej. Pouudbe pod »Dobro-voljao na upravo »Jutra«. „Univerzal" 3154 konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28, ima za prodati več malih posestev v okolici Maribora. „Univerzal" 3157 konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28, ima la prodati trgovske hiše od enega in pol do osem milijonov kron. „Unlverzal" 3159 konees. prometna pisarna za nakup iu prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28, ima za prodati hišo v Zagrebu. „Univerzal" 3157 konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28,1 ima za prodati več vinogradov v okolici Maribora. Dva mlada gospodina s visokom naobrazbom žele dopisivati s umiljatim go-spodjicama na franeuskom, engleskom, njemačkom ili srbohrvatskom jeziku. Ne-auoaimne dopise slati pod »Automne« na uprava ,Jutra'. 3173 Zvonček, Tulipan ln Nageljček žete, da jih utrgajo nežno roke. Dopise na upravništvo »Jutra« pod »Veselo izne-nadenje«. 3174 — To vam je tiček, takle igralec! je odvrnila svetnica smeje. — Medtem ko gleda ona s solzami na njegovo prazno mesto, leta on z igralkami po gorah . . . Jaz bi na vašem mestu vzela še niegovo sobo ter ga zapodila, da bi ne onečaščal hiše! Saj ne veste, gospa . . . mogoče je. da pripelje nekega dne še kako damo s seboj, in potem doživite šele pravi škandal. — Ne vem še, kaj naj storim — je odgovorila umikajoča se Tuska. Začela jo je boleti glava. Doma, na cesti Warecki, jo je včasih dušilo zi-dovje hiš. kakor da je zidovje ječe; prav tako jo je tudi tukaj začelo_ du-šiti nekako tesnobno ozračje, ki jo je kakor visok nasip ločilo od solnca in zraka. — Morda bi šli malo na izprehod, je predlagala gospa Warchlakowska. Toda Tuski se je mahoma pristudilo to vljudno izprebajanje po gladki cesti z obrazom distingirane dame. — Hvala gospa! je odgovorila ter silila svoje lice k prijaznemu nasmehu. — Boli me glava. — Potem bi vam izprehod še prav dobro storil. Pa kakor hočete. Jaz grem. Dvignila je svoje ozko granatno-barvno krilo iz alpakovega blaca. ampak samo tako visoko, da se je spodobno dotikalo tal. in je dostojanstveno odracala po beli cesti. Tuska je ostala sama. Pogledala je bledovijoličasto razglednico, potem se je ozrla po gorah, ki so se v stoterih barvah lesketale v večerni zarji. In polotilo se je je čudno čustvo. Tu Obidow?ka. ki biga s svojimi solznimi očmi po gorskih vi- šavah in srebrnih potokih, a druga daleč tam gleda skozi solze na prazno mesto človeka, ki je izginil v teh gorskih višavah in preko srebrnih potokov — in . . . potem ona sama. ki s svojim pogledom hiti za njegovim sledom . . . Kako čudno je bilo vse to! Kako novo in nepričakovano! In predvsem: kako nepotrebno! . . . Kaj io briga!? In vendar! Briga jo! xm. Minul je teden. Ali kako se je vlekel! Vreme je bilo krasno; kljub temu se Tuska in Pita nista počutili dobro, dasi sta bili od ranega jutra skoraj neprestano pri Warchlakowskih. Tuska je namenoma zahajala tja, da bi se ubranila mislim, ki so jo nadlegovale. Bila je večkrat na izprehodu z gospo Warchlakowsko. dvakrat pri »Morskem očesu* na kavi. ogledala si je čipkarsko šolo ter je šla tudi k maši. In posedala je z gospo svetnico na verandi, ter se pogovarjala na dol go in široko o možu. otrokih in poslih. Gospa Warchlakowska je temu repertoarju pridejala od časa do časa še kako pikantno anekdoto iz življenja igralcev in igralk. Bila je nenavadno dobro informirana o tajnih zakulisnih historijah. Zgra žala se je nad njimi, ali videti je bilo. da uživa ob pri[K>vedovanju teb histo-rij. Tuska je poslušala pozorno, a ni razumela, čemu jo pri tem objema neka čudna bolest. — Zakaj mi niste povedali, da poznate Poržickega? je nepričakovano vprašala Warchlakowska. ■ ^ Jaz? — Da, vi! Vem — vem, da so romali neki bonbončki semintja . . . Tuska je skomizgnila z rameni. —■ Ta gospod je dal Piti bonbončke, a jaz sem jej ukazala, naj mu te bonbone vrne. To je vse. — Izvrstno ste napravili, gospa- Jai na vašem mestu bi bila poklicala svojega moža. Ta bi ga že naučil mani-re . . . Dajati sladkorčke! Prosim vas, kaj si tak človek misli'.? Mari ste kaka igralka? Kaj takega! — Gospa svetnica je bila zelo ogorčena. Prsi, tesno opete z velvetom. so burno valovile, s tolstimi rokami je vihrala razdraženo semintja. — Dobro sem ga zavrnila, je mirila Tuska, — in odt"daj se vede jako dostojno. — Toda čutila je, da jej gosp3 Warchlakowska ne veruje popolnoma marveč jo opleta s celo mrežo sumni-čenj. Ločili sta se nekoliko hladno... Na večer se je docela nepričakovano vrnil Poržicki. Pripeljal se je bled, utrujen, prečut in vidno slabe volje. Tuska je stala pri oknu. in ko ga je zagledala tako hitro, je bila kakor oslepljena. Skrila se je za zastor. vendar je videla, kako je pritekla k njemu Obidowska in ga začela izpraševa ti po svojem možu. — Šel je še dalje v gore! je odgovoril igralec jezno, medtem ko je jemal iz voza svoj suknjič, gorsko palico in druge malenkosti. — Zakaj se ni vrnil z vami? — Ne vem; pustite me v miru. Utrujen sem . . . Prinesite mi mleka! Ali ni nikakega pisma zame? Šel je v svojo sobo. (Dalje prihodnjič.) * Proda se hiša z lepim vrtom tik okrajne ceste v Trbovljah, Loke št 269, primerna za i vsako obrt Cena 125.000 Din. Več se poizvč pri Ivanu Orešniku, zaloga pive „Union", Trbovlje. 3188 S V S L A modni nakit, vse potrebščine za Šivilje in krojače Modni atelije pn A. K. sms «/m LSubijana, Mestni trg 19. Ljubljana, Kongresni trg 4 zopet otvorjen L Sprejemne ure od 10H2 in od 3—6 —— ■■ rmwm i pS§T~ Kupimo „TTniverzal" 3158 konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28 ima za prodati mlin in žago na Dolenjskem. „Unlverzal" 3154 konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28, proda več hiš v Mariboru od poi milijona do tri milijone kron. Visoko nagrado 3143 t blagu ali denarju da Jugoslovanski dobro volj ac (trgo- Prodam dve hlSi, kupec dobi takoj sta .ovanje z dvema sobama ter pritik-linami. Hiši se nah jata na nekem zemljišču v Zagrebu. Cen?, za obe K 2,800 000. M. Zugee, Duga ulica št. 13. Zagreb. 3133 Dva gospoda, 3177 28 let stara, s stalnimi službami v lepem kraju, želita znanja z gospodičnami v starosti od 18 do 24 let, iz boljše hiše in z nekaj premoženja. Poroka ni izključena. Le resne ponudbe s slikami pod »Vož-bač 322« in »Agatnek 522» poštnoležeče Dobrava-Vintgar, Gospodični, 3181 državni uradnici, iščeta dela v prostem času, eventuelno sprejmeta delo tudi na dom. Zmožni sta tudi strojepisja, — Pouudbe pod »Vestnost«, poštnoležeče Ljubljana. I Gradbeno podjetje f ing. Bukič in drug | Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. | | se priporoča za vsa v to | g stroko spadajoča dela. | mm steklenice od konjaka vseh vrst „ALK0", veletrgovina žganja, dražba z o. z., Ljubljana (Kolizej). 3113 za dame, gospoda in tieco priporoča trrdka A. & E. Skabes?ne, Ljubljana, Mestni trg St. 10. nb Učenca poštenih staršev, zdravega, močnega, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v veletrgovini Ivana Ravnikarja v Celja. 3082 Instrnkolje 3191 ljudskošolskih otrok sprejemata dve gospodični. Ponudbe pod šifro: »Napredek 9« na upravo »Jutra«. Stavbeni tehnik s prakso, dober risar, se takoj sprejme v stalno službo. Pismene ponudbe pod »Risar« na upravo »Jutra«. 3190 Kompanjon s 250.000 K se išče za podjetje, ki nosi dnevno 250 Din. Naslov povč: Oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 2tf09 »rvovrsten pšenični zdrob, valjan Ješprenjček ppodaja 3180 NAKUPOVALNA ZADRUGA, Dunajska c. 33. Istotam se k".puje po najvišji dnevni ceni ajida. proso in Jatm^c&toolip*??. pasterizira s, polnomsstno z okroglo 3'5 •/« tolSfis, posteri irana, aolmastna z okroglo 1*5 3 o telsče, dalje 3182 joghurt, kefir, presno I maslo in sir USEh WSt I f dostavljamo no željo v mesečne* ; abon mentu strankam na dom. j Naročila nsj se javijo pismeno j ali ustno v pismi oddelka \ OanfljsSo cesta Z9/L j Gospodarska zvezaj Mleliersftl oiideleli. v LJubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, SentJanSki m trboveljski premog vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska pod etja in razpečava Ia čehoslovaški m angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, orni premog in jjajčne brikete. Naslov 16 Prometni zava; za nremsg, d. d. v iju&iiani, ISiSiosičeva c. 15/11. a a »X K V .O !\V it* i* i.« a Ki n 4.% ^ p L ubtiana. Urih3rtO¥a yH«* 25. # h* Stavbeno in ninetna tesarstvo, stavbeno sssl norno *ana in lesna industrija. IJ> a J ■ £2) mizarstvo, parna žaga in lesna industrija. | Telefon št. 415. Poštni čekovni zavod št 11.428. s« Parna in električna gonilna sila. i-J 1'revzamem p danih, kakor tudi lastnih načrtih v različnih stavbenih slogih 9 "°-radbo mostov. Jezov, ixlš, vil, gospodarske In industrijske 3 .°avbe, stolpne strehe, kupole, oarkv-sna ostrešja, Dalkone, vr^-ae utlce, verauda ter razna druga vrtna arhitektonicna deli. itopnloe dekorativne strope, dekorativne stenske opaže, vrata, okna Itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvorane in razstavne zgradbe onotarjam po mojem sistemu zgrajene mrežaste nosllnioe za v-čje razpeti ne od 12 do 40 m. i&f- 3 3 3 a iBi