US. številka. I mviIO C> (l«M*f»inl>rn IS99 lV&ij XXIV.. ..EAtaoat" i^hnik 4vakrat tn» 4*h. ružim nedeli iu prKz.nikov, zjutrni in »v^fr 7. uri. O ponedeljkih iti t»o praznikih i*h*ia nl» uri zjutraj. Narodni us« /,n.-i*a : tadanji na leto , . . jtlii. "JI '/.h nhiiio večerno tadanje . .. — 'An pol leta. četrt let« in na meneč mrmerno. Naročnino je plačevati naprej. Nh iih-roČhe hrer. priložene naročnine upravu ne or.ira. Nh drobno se prodajajo v l'ratu »jutranje Številke po 3 nvc. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjiitranje številke po 2 nvč. liven Tr«tH po 1 nv<\ več. Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA IMSTVA „EMOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Atv. H7I). 4 nvc. ^ edinoatl je 111«^ : Offl&st *e rai'-imaio po vr«tuli v |H*iilii. /,a > rix-krntno naročilo « primernim popn»tom. I'iwinni. otiHirrnii'e in inviie z.-iliviile. domači mri:iii itil. "i' runiltnjo lili pogodili, V»i dopiai iuij«e (»oMljajo u rrd ništm. .Net'rmikovaiii doinai ne *preiemiijo. Hok. Vsled tega izida je nastal velik nemir. Potem je govoril Skala, ki jo izjavil, da Cehi ne dovole Claryjevi vladi niti najmanjših potrebščin, dokler ne dosežejo svojih pravic. S tem ho pretrgali debato. Pričeli so govoriti o nujnem predlogu posl. ttchuarza glede preosnove zakona v varstvo otrok. Po kratki debati je zbornica soglasno sprejela nujnost predloga ter ga izročila pravnemu odseku. Prili. seja bo jutri. Budimpešta (>. (Zbornica poslancev.) Začetkom seje je predsednik poklical posl. Barabasa na red zaradi nekega odstavka v včerajšnjem govoru, ki se je nanašal na kralja. V tajni seji je opoziciju protestirala proti temu, da je predsednik klical naknadno na red. — V javni seji so ponovili glasovanje o odgovoru ministra-predsednika glede /.glasanja na kontrolnih shodih ter vzeli odgovor z 180 proti fttt glasovom na znanje. Pl. Szell odgovarja na interpelacijo glede kuge, tla pristane dotični parnik v Trstu ne na Reki. Prihodnja seja bo jutri. Levov ;"). Danes popoludne so v mestnem domu svečano zaprisegli zopet izvoljenega župana dr. Machulo\vskega. P O I) I. I S T K K Plima. Citriuriul i>. Glasom vesti iz Hasone se v sandžaku Mu n teši k punta 15.000 Arapov. Vojna v južni Afriki London f>. (Reuter). Jnuhert je živ in zdrav. Železniški most čez Tugelo je razdrt, brzojav in cestni mostovi so nepoškodovani. 0 deželnem kulturnem sy6tu istrskem. Interpelacija posl. S p inči ća in tovarišev v seji zbornice poslancev dne novembra 1899. Okrajna gospodarska zadruga Materija v Podgradu je v svojem X[ V. letnem sporočilu od 20. avgusta 1899., št. 61, predloženem tudi e. ki1, mi-nisterstvu za poljedelstvo, povdarjala, kako velike važnosti bi bilo, ako bi bilo v Podgradu vsako leto idi vsaj vsako drugo leto premovanje' govedi. Dne I), oktobra 1899. je podgradska zadruga dobila dopis deželnega kulturnega sveta od 30. septembra 1899., v katerem se jej naznanja, da vsled sklepa permanentnega odbora od 4. septembra 1899. ima biti v mesecu oktobru p »jemo vanje prašičev z državno dotacijo 300 gld. Dne !•. oktobra 1899. je zadruga odgovorila deželnemu kulturnemu svčtu, da permanentni odsek deželnega kulturnega sveta — glasom zapisnika seje od 4. septembru 1899. — ni sklenil premovanja prašičev, ampak govedi. Ker je bil čas kratek — ker treba imenovati tri razsodnike, jednega od strani c. k. namestništva, jednega od deželnega kulturnega sveta in jednega od strani zadrug politiškega okraja voloskega (Kastav, Opatija in Podgrad) in je sploh skrbeti za razsežno razglašenje itd. — je podgradska zadruga določila dan 6. novembra 1899. kakor dan razstave, ali poti pogojem, da deželni kulturni svet pritrdi temu, da pravočasno odobri predložena pravila in program in da naznani svojega zastopnika v razsodišču. Na to ulogo gospodarska okrajna zadruga ni dobila nikakega odgovora od deželnega kulturnega sveta. Dne o. novembra 1899. pa je v«prejela dopis o. k. okrajnega glavarstva v Voloski od dne oktobra 1899. št. 14(>36, ki je bil občrtan modro v znak nujnosti — z objavo, da je e. k. uamest-ništvo (kulaj ?) okrajnega živinozdruvnika v Volo-r skem imenovalo členom razsotlišča, in s pozivom, tfn^ć naznaniti nemudoma, ob kateri uri bo začetek razstave dne l>. novembra 1899., in predložiti program. A čudno je to, da je bil ta dopis okrajnega glavarstva naslovljen na »šolsko vodstvo« v Hru-šiei, da-si voditelj šole ni niti člen odbora zadruge in sploh niti člen zadruge ni. Po teh mahinaeijah, ki so razburile ne le hvalevredno delavno predstojništvo podgradske gospodarske zadruge, ampak tudi prebivalstvo razstavnega okraja, in ki tem bolj padajo v oči, ako primerjamo posamične datume, se umeje ob sebi, da ni moglo biti govora o kaki razstavi govedi v Podgradu dno ti. novembra 1891). in sploh, radi pričakovanih — ali prav za prav ženastopiv-ših vremen, ne do bodoče spomladi. Na podlagi tega in z ozimni na uotorieno strankarsko postopanje od države subvencioniranega deželnega kulturnega svetu v Istri, nasproti kateremu vedenju se e. k. vladni organi v Primorju tili vedejo pasivno, ali pa je celo podpirajo, si dovoljujejo podpisani staviti nastopno vprašanje do njegove ekseelenee, gospoda m n istra za poljedelstvo : 1. Ali je njegova ekscelenea pri volji, storiti kraj jako škodljivemu, nedostojnemu rovanju deželnega kulturnega sveta"? 'J, Ali je njegova ekseelenea pri volji, naložiti vladnim organom v Primorju, ne le da ne bodo podpirali strankarskega rovanju deželnega kulturnega sveta istrskega, ampak da se mu postavijo po robu z vso energijo? Stanetinski. •lasni dan je umiraj . . . Proti večeru se jo bilo nebo pooblačilo. Kakor strašni zmaji se podijo oblaki, grde pošasti z dolgimi repovi in široko odprtimi žreli. Vedno več zmajev. Kako se tlačijo in izpodrivajo! Oči jim odsevajo v zadnjih solnčnih žarkih. Iz globokih žrel, med ostrimi zobmi in tenkimi jeziki jim šviga rudeči ogenj . . . Luna hodi nocoj po daljnih potih. Nobene zvezdice na nebu. Povsod črna noč. Kako more vesel dan, poln solnea in svetlobe, umreti v tako grdi noči. Tako se je vpraševal Ivan. Sedel je — sam — na pusti skali ob morskem bregu, daleč od šumnega mesta. Spominjal se je dogodkov zadnjih dni. Tako nekako se je godilo tudi žnjiin. Jasen dan je bil v njegovem srcu. Le nekaj kratkih uric sicei', malo trenutkov, kakor se mu dozdeva ... A sedaj ? Kako je le vse prišlo? Zakaj ga je zapustila ? Zakaj je dala vzevesti v njegovem srcu upe, da jim je potem skrila luč in gorkoto? Zakaj ni i mila nežnega cvetja z neusmiljeno roko, ko je poganjalo prve kali? Igrala se je žnjim, to je jasno. Zanimiv slučaj ji je bil, to je vse. Mož v tridesetih, pa bolan od ljubezni, ha, ha! Res je, bila bi nenaravna zveza, mesalinnea. Ona mlada, lepa, duhovita, obdana z zarjo mlade pisateljske slave. Bodočnost leži pred njo I \ al(< ir travnik poln cvetja. A on ? Bolehen, navaden človek, brez tistih zakladov duha in — žepa, ki jih sme zahtevati nadepolna mladenka od svojega druga. »Vetsiichskaniucheu!« Da je vežbala moči svoje zapeljivosti, da je secirala bolno dušo, edino v to ji je služil ... — Grda anatomistka' In vendar ga boli, da jo je izgubil, kakor ga ni še skelela nobena zguba. »Kismet!« Kar koli se go li, najbolje je tako storjeno! Ali ves fatalizem, s katerim se je našznauec ponašal tako rad, mu ni dal pravega leka. Kaj sedaj ? ('rita noč., . Ali to nebo nad njim se zjasni zopet. Njegovemu srcu pa ne zasveti več novo solnce ... < Ali naj nosi nadalje (Bog ve do kedaj) to črno noč v sebi? Ali naj se vrne med hudomušne »prijatelje«, ki so ga prej zavidali, a imajo sedaj le škodoželjno zasmehovanje za njegove bolečine? ('uj, znšumeli so zeleni valovi . . . - Ko bi u me l njih skrivnostno govorico! Kaj še pečejo'! Kaj svetujejo? Ne vabijo-li v svoje hladno ohjetje ? llm! Zopet vstajajo tisti otročji pomisleki, vcepljeni nam v nerazsodni mladosti . . . Slabše ne more biti v negotovi večnosti... Kedar se razgrnejo preti menoj skrivnosti vsemirja, videl boni, česar nisem videl do tedaj. Vsaj izpreniemba, čeprav v trpljenju ! . . A ta večna bol, ki mu leži na prsih, ki mu teži glavo kakor težko breme, Li ne da misliti ničesar druzegu, nego na njo, ki ne du čutiti ničesar druzega, nego v duši krvavo rano — to je neznosno! In valovi šumijo iu poljubljajo obrežje /. belimi penami. Rastejo, vspenjajo se s krikom : plimu! Vstal je ter odločno zrl v valove. Sklep je 1»i 1 trden : tako življenje je neznosno! I »lizal se je molju, in ono se je bližalo njemu. Ali je njegova cks^lencn pri v • > 1 i i. ukre-niti potrebno, da se lx> razstava L rt premovanje goveje živine v P<«lgrad;i, preprečena sedaj, vršila ImmIikV spomladi ? Prepir na Slovenskem. (Sč slimlrt političnega «1 ri štva «Kdinost» dur novembru \H99). Z ozirom na pismo čast. ga. župnika Kosca, deželnega poslanca Tržaškega, priobčenega že v našem listu, sta s«> na imenovanem javnem shodil naša državna poslanca gg. tir. Laginja in prof. Sp ineie blizu taku-le izjavila o prepiru na Slovenskem : Gospod ilr. Pagi n j a je rekel: Meni je žal, tla so se bratje na Kranjskem in Goriškem razdelili in da ta prepir traja že ve? let, ne da bi mu že bilo videti konee. Na Kranjskem se že lažje prepirajo, ker jih ne tarejo ve«* tolike skrbi, kakor obmejne Slovenec. M 11 o j; o I) o I j j e o I) /. a I o v a t i »po r, k i j e n as t a I ti a (»oris k e m, to pa toliko bolj, ker se je ta spor pojavil malo dni potem, ko smo so primorski poslanei bili sestali v Trstu in ne dogovorili, da hočemo v vsem postopati .solidarno, i/, cesar moram sklepati, da je takrat že tlelo pod pope lom. Jaz mislim, da mi je dovoljeno izreči svoje oselmo prepričanje ter da se ne bo zopet kdo čutil razžaljenega, ako javno konstatiram svoje me-nenje o tej stvari. P» mojem menenju je malo dežel, kjer bi bila sprava tako lahko mogoča, kjer bi se zastopniki različnih idej tako lahko dopolnjevali drug drugega v skupnem delovanju v blagor narodu, kakor baš mi Goriškem. Glede (ioriške so mi bili vedno pred očmi trije idejali. Prvi idejah dr. (iregorčič z njega modrim, mirnim ali energičnim delovanjem na polju š o I-s t v a i n o m i k e. Drugi idejal: dr. Turna. Le dobra volja in energično delovanje tega moža je omogočilo, dano se na (loriškem gospodarske zadruge postavile na trdne temelje ter je zagotovljen zdrav razvoj naši organizaciji na polju obrti in trgovine. Oba je popobijeval g. Gabršček kakor tretji v zvezi na žurnalistiškem polju. Seveda moramo to smatrati malo idealizirano. Pomisliti treba, da so tudi to ljudje, ki imajo svoje človeške slabosti. Tudi jaz ne morem biti povsem njihove smeri. Vendar obžaljujem, kakor vsakdo, komur je na srcu blaginja naroda, <1 a ti možje hodijo zdaj vsaki svojo pot. /alila »g, da ta spor že sedaj kaže svoje posledice. Prva posledica na političnem polju je odpoved grofa Coroirnija. In kar se tiče konsekvetic na gospodarskem polju, se kaže že sedaj refleks tudi izven Goriške. Ker je temu tako, prosimo brate na Goriškem, naj si podajo zopet roke, ali če to ni mogoče, naj vsaj skrbijo, da se spor omeji in ne razdvoji naroda samega! Z e ga božajo po nogah valovi, više in vise se dvigajo. Kmalu mu ohladijo nemirno srce in vroče čelo . . . V tem hipu je priplaval z vetrom iz daljine glas, znan glas iz vaškega zvonika. Večernje je zvonilo. Tako domači ho mu ti glasi. Prav tisti mol-ton, kakor i/, domačih lin. Ivan se je stresel. Se enkrat naj se naslaja na tej mili glasbi. In ob zvonenjil so se mu vzbudili spomini iz daljne otroške dobe. Na zeleni trati vidi sebe, v beli srajčiei, pred belo hišo. Mati ga uči moliti . . . »Pozdavljena Kraljica, Ti, ki milobo daješ zarji, ki z biserji obsipaš cvetje, Ti, kateri drhtiti nasproti šumeča lipa in tiha trta, Kraljica, vsprejmi nas v svoje krilo, usmili se nas!« I u kakor blisk mu je prehitel dub vse nada Ij no življenje. Koliko zlatih upov, koliko visokih načrtov ! A sedaj vse v prahu . . . Strta krila . . . < )bstreljena ptica pade v valove in morske pošasti jo požrejo . . . Večernje zvoni . . . nekdaj je o taki priliki molil. Kako Mnogo lažje je spraviti dva brata, dokler se le prepirata, nego kedar sta se začela že v resnici tepsti. Ako se temu ne stane na pol, bojim se, da bo moral eden ali drugi bratov izkrvaveti v tem boju. Mislim torej, da govorim vsem iz srca, ako izražam željo, naj bratje na Goriškem gledajo, da kateri i z m e d n j i h ne i r, k r v a v i, gle d a j o | li a j, za Božjo voljo, da se boj vsaj omeji! (Viharno pritrjevanje). Gospod prof. Spinčič se je izrazil blizu tako le : To vprašanje preprira na Kranjskem in Gorskem je jako kočljiva stvar. Na Kranjskem sem poskural sam, osebno, ali bi se ne dalo pomiriti prepirajoče se stranke. A prepričal sem se, da je tamkaj jako težko kaj storiti. Mej tem časom pa je prišel prepir še na Goriškem, ki se nas tiče še bliže. Mi se sicer ne moremo pečati z njihovimi notranjimi stvarmi, a vsaj to, menim, nam mora biti dovoljeno, da smemo izreči svoje menenje o razmerah, da bodo vedeli, kako nvslijo o njih prepiru ljudje v drugih deželah, kako sodijo o tem drugi tleli njihovega naroda. Strinjam se torej z željo gospoda poslanca Kosca, da izreče shod svoje obžalovanje na prepiru ter pokliče prepirajoče se brate, naj mislijo 11 h skupni blagor vsega naroda ! (Frenetično odobravanje). Na Kranjskem si obečani sicer le malo uspeha j od tega koraka. Kajti tam jih delijo načela, tam ! so ločeni po načelih liberalizma in klerikalizma, | d a - s i ta d v a p o j in a n imat a v u a š e in ' ti a r o d u p r a v u o h e n e k o r e n i k e, a m-' p a k s t a t o h j 1 k i, p r e n e š e n i iz tu j i n e. Ponavljam torej prošnjo, naj vsaj bratje na i Goriškem ne dajejo dalje prilike našim nasprotnikom, da si pridobivajo koristi na naše troške! Naj delujejo skupno! Ako pa to ni mogoče, naj i si razdelijo delovanje! (Zivalmo pritr-; jevanje). Politični pregled. I TH8T, li decembra J«t>«. K položaju. Spravna akeija je visela vče-< raj le še na jedni niti, a sinoči že se je ta nit ' utrgala. Sinoči se je sešlu polna spravna konferenca, na kateri ni bil noben v pododseku stavljenih pred-; logov vsprejet od vseh členov: ni oni poslanca Povšeta, ni oni predsednika Fuolisa, ni oni l)zie-duszvekega. Jako spravljiv je bil predlog predsed-' nika Fuehsa, ki se je glasil bistveno: Zbornica ' poslancev naj v H dneh izvoli parlamentarni odsek, ! ki naj prouči vse predloge, ki se nanašajo na je-! zikovno vprašanje, ki naj v S tednih izdela primeren načrt zakona in naj v zbornici sporoči o njem. Ako bi ta odsek in parlament ne rešila svoje naloge v teku 4 meseoev in bi ne rešila jezikovnega vprašanja, bi bil minister m pravosodje obvezan, s posebnimi naredbami uvesti češki jezik v čeških okrajih. V slučaju, da bi bil ta predlog dolgo je že temu! Ko bi stara mamica vedela, koliko časa že opušča to navado iz dobe nedolžnosti ! Kako bi jo bolelo . . . Zakaj bi ne molil še enkrat? Skriven glas mu veleva : moli! Pa saj je le habja vera ... In nasmehnil se je sarkastično. A zvon je pel dalje in valovje je šumelo in kipelo: plima. IMinia! Prazna beseda, še tujka zraven. Čudna misel mu je prišla. — Valovi se dvigajo, rastejo ob določenem času. Ppliv lune, soluna, pravijo učenjaki. — Oj ti učenjaki, s koliko prozo so posuli svet. Z a vsako prikazen ti pripovedujejo vzrok, ali vsaj — hipotezo. Slednjič so se lotili duše. Ta eterični cvet, stkan iz nebeške tančice, mesarijo z neokretno lanceto . . . Kaki bedaki ! — Tudi ona je hotela študirati dušo, zaljubljeno dušo — bedaka . . . Ph, nekaj ga je zabolelo, tam na levi strani . . . Ti učenjaki! Hm! l\i naj mi razložijo, zakaj mi je prišla bas sedaj, v tem odločilnem trciiotku, na pragu večnosti, tako čudna ideja. Ne vsprejet, je prenehati z obmtrukeijo v parlamentu in rešiti državne potrebe, — Tudi ta predlog je p ropal. Tudi ta za Nemec toli spravljiv predlog je bil istim — inaceeptahel. Seveda, kdor noče sprave, pa jo noče. In ne manjka mu — izgovorov. Proti tenm predlogu so imeli izgovor, da sploh ne morejo dopustiti, da bi se jezikovno vprašanje reševalo z naredbami. To je sicer stališče, kateremu ne bi bilo oporekati. Ali v ustih nemških liberalcev je to najgrše hinavstvo z ozimni na dejstvo, da so vsa liberalna ministerstvn izdajala naredbe o jezikovnih razmerah, in sosebno še z ozirom na dejstvo, da so isti nemški liberalci zadovoljno molčali, ko je minister Kindinger z naredbo — in še tajno!! — segnil preko naredbe, s katero so se odpravile jezikovne naredbe, kajti vzel je Cehom še kos prava, ki so ga imeli pred Hadenijevimi naredbami. Ali ni torej najhujn hinavščina, ako se taki ljudje ujedajo, da ne trpe naredeh!! Na kupe jih trpe, ako so le — njim v prilog! Vsa akcija se je torej izjalovila. Naj se nam ne ušteva kakor hojevitost, ako rečemo naravnost, da nimamo tiste nade, ki jo je izrekel predsednik konference, da »pogajanja niso definitivno pretrgana in da bo druga prihodnja konferenca bolj vspešna«. Stvar je vendar jednostavna: Nemci bi hoteli ujeti Cehe z menjicanii, o katerih nikdo ne ve, kdaj spadejo in ki bi se potem mogle prolongirati Bog ve kolikokrati; češki poslanci pa ne morejo vsprejeti takih menjie in morajo zahtevati takoj vsaj nekaj plačila, ker imajo za seboj — razjarjen narod ! Grof Clarv je bil danes pred cesarjem. Že ta avdijencija nam more prinesti: ali odloženje, ali ! razpuščenje državnega zbora, ali pa — demisijo grofa Clarv j a !! Sedanji parlament in sedanja vlada ne moreta več živeti jeden poleg druzega. Čeftko slovenska vzajemnost. Princ Friderik Se h w a r ze n be r g je poročal dne H. t. m. svojim volilcem v ltudijcvicah. Kar je povedal, je bilo znamenito, so bili akordi, ki morajo tolažilno in blažil no zveneti v srcu vsaeega avstrijskega Slovana, zlasti v sedanjih hudih časih, ko nemška, od mogočnih krogov podpirana gospodstvaželjnost šviga nad-slovanskimi glavami z bičem svojega hinko-štnega programa! A to ho bili akordi, ki morajo zveneti kakor resen memento — o nasprotnikih niti ne govorimo, kajti njim so srca ukovuua v trd led in so nepristopnn vsakemu raslogu pravice, pravičnosti in človekoljubja — tudi onim merodojnim krogom, ki nosijo odgovornost za to, da država ne zaide v krize, ki bi mogle spraviti v nevarnost, če že ne nje obstanka, pa vsaj nje možnost za vršenje one velike, od Boga jej določene naloge, ki jo je prisojal naši monarhiji — mirno in trezno, ali z veliko ljubeznijo — dr. Laginja na občnem zboru »Edinosti«. Pelin mu je prihajal iz srca, koje rodoljubno trpkostjo žigosal delovanje sedanje vlade, sosebno pa dejstvo, da se ni zadovoljila z udarcem, ki ga je zadala narodu češkemu z odpravo jezikovnih naredeh, ampak je za udarec izbrala način, ki boli bolj, nego odprava sama. »Obžaljujem—je vsklik- ideja, prepričanje: valovje živi, morje čuti; to ni plima, valovje sedaj - moli. — Ob določenem času se dviga Stvarniku nasproti. To je valov — večerna molitev! — Kajdi molijo? Njih pljuskanje je morda diven slavospev za toliko moč, podarjeno jim z nebes, njih šepet ponižna prošnja, da bi Stvarnik naklonil svoje dobrote njih poverjeneem: ribicam in rakom, tritonom in polipom . . . Morda molijo za blagor vse narave: za srečo prijateljskih narodov, ki žive ob njih mejah. Morda tudi za tvojo srečo . . . Ivanu je nenavadno ugajala ta bizarna misel. Uglobil se je v njo in — molil z valovi večerno molitev . . . In v daljavi je zamiralo zvouenje. * * * Čas je izvrsten zdravnik: malo počasen sicer, pa zanesljiv. Kedar morje plima, videvam često Ivana na obali. Zamišljeno gleda v daljavo in mir mu sveti z resnega obraza. O razbiti zaroki sodi dandanes milejše. Nobene pikre besede ni več čuti iz njegovih ust. nil govornik tla ni IhIo možu, ki Iti I »i L v interesu lxxločm*ti svaril preti tem korakom (lajno naredbo ministra Kindingerja)! ~ Kako je m<»goče o takih razmerah zahtevati oKdlnost» bo v soboto zvečer, in ne v petek, kakor je oilo naznanjeno. Seja se je preložila, ker bo v jn-tek praznik. Slednjič se je odboru »Tržaškega Sokola posrečilo, da je v prostorih »zelenega hriba« (Monte verde), dobil in že najel lepo, veliko i n vsem potrebam odgovarjajočo telovadnico. l/polnila se je torej želja, da bo mogel .Sokol zopet začeti svoje delovanje kakor prevažen člen socijalne organizacije tržaških Slovencev. Baš v tem presledku, ko je »Sokol«, obsojen v to po neugodnosti razmer, moral mirovati, smo še le občutili, kako potrebno je to društvo za i/vestne vrste naše mladine. Na zdar »Sokol« redivivus ! Narodno orožje . Pod tem zaglavjem poroča neki tukajšnji italijanski dnevnik o nekem navadnem nočnem izgredu, a to v izrazih, v katerih je nakopičeno toliko narodnega sovražtva, da bi ta zaloga navadnemu zemljanu zadostovala za vse življenje. Kaj se je zgodilo? Dva Slovenca sta bila v soboto po noči dobre volje, pa sta preti neko krčmo v bližini lesnega trga zapela slovensko pasom, kar je čuvajem italijanskega značaja tržaškega dalo povod, da so začeli žvižgati — morda je bih) še kaj več, o čemer pa molči nepristranski italijanski list. Slovenca da sta odgovarjala na to z besedami, ki niso bile baš lepe, a neki navdušeni Italijan / — dejanjem. Pevca sta lmje na to pobral a nekoliko kamenja ter razbila okna uego-stoljubne krčme, ki hoče streči le Italijanom. Prišli so stražarji ter ju zaprli. Da se pa taki čisto navadni ponočni nemiri izkoriščajo v to, da se iz njih kuje političen kapital, da se lije svoj žolč na slovensko ljudstvo in s tem še bolj neti itak že preveliko narodno sov-ražtvo, to je — gnusno, to je zločin proti mir-l nemu mejsebojnemu življenju, kakoršnje bi bilo vendar na korist vseh. Koliko večih pomičnih izgredov, katerih junaki so slučajno pripadali italijanski narodnosti, je že bilo, ko mi nismo delali tnkega vika in nismo dolžili in zaradi nočnih izgredov obsojali italijanske narodnosti kakor tako! Kar se pa tiče »narodnega orožja« (kamenje da je namreč narodno orožje Slovencev), naj bi dotični list raje mislil na italijanski »stilet«. Vsaka ko je kamen manje nevarno orožje nego pn bodalo. I talij mi imajo menda še neko drugo »narodno«, a precej previdnejc orožje, sestoječe v tem, da sovražniku kažejo — pete in hrbet. Ako torej dotični list hoče določiti vsakemu narodu posebno narodno orožje, voli naj za Italijane izmed bodalcem in — petami. Dopolnilna volitev. Vsled odstopa grofa Alfreda C oronimja jo dopolnilna volitev za prvi volilni okraj veleposestva za goriški deželni zbor razpisana na dan .'!. januvarja 1900 v Gorici. Reklamacije glede volilnega imenika, objavljenega v včeranjem «Osservntore», je vložiti na tu k. na-mestništvu tekom 14 dni. Za jeden korak dalje. Cenjeni g. urednik, prosim Vas odkažite mi nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu za ta-le, sicer skromen a vse-kako xi» naše žalostne razmere pomenljivi dopis, ki dokazuje, kako se moramo boriti in trošiti za vsako najmanjšo pridobitev na narodnem polju. Velika nesreča me je zadela, ko mi je lanskega leta na krškem otoku neizprosna smrt pograbila nepozabnega in nenadomestnega soproga. Ker nisem kotola, da ostane moj pokojni brez spomenika v tuji zemlji naročila sem tukaj v Trstu primeren spomenik z slovenskem napisom. O tem se mi niti sanjalo ni, da zadenem s tem v sršenovo gnezdo naših ljubih sosedov, kajti mislila sem, da ljudski in božji zakon, ki dovoljuje tudi slovenski napis na grobnih spomenikih, mora biti veljaven tudi za Istro. Ali po menenju tamošnji! očetov temu ni tako, kajti najprvo so me skušali pregovoriti, da ztimcnim slovenski napis z italijanskim ali latinskim, češ, da slovenski napis hi hii na Krškem pokopališču «nepotrebna novost!» A ker to ni šlo, sklenile so te modre glavice v občinski seji, dasespioh prepove postaviti spomenik z slovenskem napisom. Kaj mi je ostajalo druzega nego pokoriti se rej pt*epo\ edi, ali mirovala vendar in* sem m hajdi k dru. Vitežiču, da mi napravi utok proti omenjenemu občinskemu sklepu. In res, utok je bil rešen xa-me ugodno, ali še-lc letos."»1. oktobra mi je bilo možno |Hifitaviti spomenik, ki je re> edini z slovenskim napisom na Krškem poko-* pališču. Da-si me je to stalo dosti sitnosti in stroškov, vendar sem ob vsej svoji žalosti vesela, da se mi je posrečilo prečrtati račune naših zagrizenih nasprotnikov. Le-ta spomenik, ki je eden najlepših na onem pokopališču, naj bo, zraven svojega vzvišenega znaka pijetete do mrtvih, tudi v spod-bujo tamošnjim Hrvatom in Slovencem, da bodo odslej postavljali spomenike z slovenskim ali hrvatskim napisom. Ti pa, moj nepozabni soprog, ki si bil vedno ponosen na svoj rod, izprosi od Vse-večnega, tla prisije tudi temu rodu sobice boljših dnij ! •Josipina l> a t i s ta, udova finančnega višega stražnika. Ohrtiiijsko društvo v Itarkovljnli bo imelo dne 21. decembra ob 7. uri zvečer izreden občni zbor v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Volitev dveh členov načelništva. 2. Razni predlogi. Odbor Slovansko pevsko društvo* v Trutu je že razposlalo vabila za svoj prvi koncert z opereto ♦ Čevljar baron«, ki bo dne H. decembra. Ako po pomoti kdo ni dobil vabila, naj oprosti blagohotno. — Zdaj so prično razpošiljati vabila za koncert dne 10. decembra z novim pevskim in godhenim programom, a s ponavljanjem opereto »Čevljar baron*, Vojaški orkester pride v četrtek iz Gorice in ostane tu do ponedeljka. Prirejajo se novi kostumi. Jutri prinesemo še enkrnt program !. koncerta, v soboto pa drugega. Sedeži se že prodajajo v kavarni «Commercio». Razpis. Na novo ustanovljenem otroškem vrtcu v Tržiču se razpisuje služba otroške vrtna-riee s 5100 gld. letne plače. Prosilke naj vlagajo svoje pravilno opremljene prošnje na podpisanem vodstvu do 20. doc. 1800. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vsled opeklin je umrla v tule. bolnišnici Pelegrina Paglierini, o kateri smo poročali, da se ji je tižgala obleka, ko so je grela mi žerjavici. Samomor. HO-letni zlatar Karol M'oheluzzi iz ulice delln Valle št. 2, je včeraj izpil precejšnjo količino fenilne kisline. Da-si je zdravnik prihitel takoj, se Micheluzzi Jvendar nahaja v veliki nevarnosti. Spravili so ga v bolnišnico. Ponesrečen /idar. Zidarski mojster Just Skerl je preiskoval včeraj neko streho v Sv. Križu ter ie o tej priliki padel z strehe o metrov globoko. Poškodoval se je hudo v notranjih delih. Spravili so ga v IV. oddelek tuk. bolnišnice. Mej vagona jo prišel finančni stražnik Ivan Miklavcc, ko je zapiral neki železniški voz ter se je nevarno poškodoval. Na zdravniški postaji so mu potlelili prvo pomoč, a sodna komisija je na licu mesta poizvedovala o vzroku nesreče. Poboj. V neki gostilni v Korminu se je dne o. t. m. zvečer sprlo več delavcev. Dva izmed njih sta šla skupaj iz gostilne ter se začela zunaj pretepati. Kaj in kako se je godilo, to še dosedaj ni razjašnjeno; dejstvo pa je, da so drugo jutro našli v bližini dotične krčmo možko truplo, grozno razmesarjeno, tla ga ni bilo možno spoznati. Zaprli so Ivana SHligoja, na katerega leti sum, da jo izvršil grozni zločin. Okrajna bolniška blagajna. Minulega tedna se je prijavilo 8JI1 slučajev bolezni, 1511 oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo 748, med njimi 11(5 ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim naredbam so naznanili 1)8. Podpor je blagajna izplačala ta tedne 0060*80 kron. Različne vesti. Vihar na Dunaju. Preti prošlo noč je razsajal na Dunaju strašen vihar, ki je polegel še le pred-poludue :'». t. m. ter provzročil mnoge škode na poslopjih, zlasti pa na javnih nasadili. Več oseb je vrgla nevihta ob tla ter jih težko poškodovala. 0 smrti dr. Frana Smolke je došla gališkemu namestniku iz kabinetne pisarne Njegovega Veličanstva sledeča brzojavka: Po najvišem nalogu mi ji* čast prositi vašo ekseelcneo, da izrazite rodbini pok. ekseelence dra. Smolke nujarčnejAe sožalje Njegovega Veličanstva ce»arja. — < H» rakvi pokojnika je položenili mnogo vcneev. Večina dunajskih listov se j«- spominjalo pokojnika s častnimi besedami. mestnem svetu praškem s(. jo župan dr. INidlipnv z globoko čutjeninn besedami spominjal odličnega pokojnika i/, bratskoga naroda poljskega. Pennieo parlamenta bo zastopal na pogrebu v Lvovu tmli slovenski poslance 1'ovše; slovansko krščanske narodno zvezo pa maloruski poslanec l'ar\\ inski. Car in carica v avstro-ogerski razstavi umetnin v Petrogradu. Dne :i. t, m. sta obiskala navedeno razstavo car Nikolaj in eariea. Spremljal ju je e. in k. poslanik pl. Aebrentbal. Oba sta se kazala zelo zadovoljna s pri rojenjem. Posebno so ju zanimali predmeti, katere je iz svoje zasebne lastnine dal razstaviti naš cesar, in pa predmeti iz (tališke, Hrvatske in Hosne-Heroogovine. Carska dvojica jo nakupila več umetnin. Obisk jo trajal poldrugo uro. Carska razsodba. Neki mladi človek se je pritožil carju Nikolaju zoper sv. sinodo (najvišjo duhovno instaneijo na liuskem), ker ta oblast ni hotela priznati ra/druženja njega zakona. Mladenič je prosil, naj se sv. sinoda skliče v drugo, da se stvar še enkrat pregleda. Car je poklical prosilca k sebi v svoj kabinet in mu je rekel: »Kako se drzneš ti tožiti najvišo duhovno oblast, katero jaz spoštujem ?« Prosilec pa je odvrnil odkritosrčno in neustrašeno, da visoki sinod, če tudi je svet, sestoji vendar le od ljudij, slabotnih in zmotljivih božjih stvarij. Car je srpo pogledal prosilca in mu rekel: Prvokrnt v mojem življenju se zgodi, da naložim svojemu zastopniku, naj vnovič skliče sv. zbor. Pa vedi: če jo tvoja tožba neopravičena, občutiti boš moral vso strogost zakona zaradi sveto-grdja. Ce imaš pa pravico na svoji strani, še ne nagradim, ker braniš pravično stvar. Car sam je posredoval v seji sv. zbora. Tožba je bila opravičena iu kmalu potem je toži-telj dobil visok red in bil imenovan dvornim svetnikom. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Dunaj ;"). Komunike, izdan o vspehu spravne akcije, se sklicuje na dosedanje konference in pravi, da je sinoćnja plenarna seja odklonila vse predloge. Predlogu levice, da bi glasovali po klubih, je desnica prigovarjala, zbok česar je glasovanje odpadlo. Jau'orski je zaključil sejo z željo, da bi skoro zopet prišlo do pogajanj mej zastopniki nemškega in češkega naroda, Ihlnuj (i. (Zbornica poslancev.) Na dnevnem redu so: nadaljevanje prvega čitanja začasnega proračuna in proračuna za leto UMU)., poročilo ju-stiČnega odseka o predlogu posl. Htrobaeba, tika-jočcin se olajševanj na pristojbinah o konvertiranju denarnih obveznic, prvo čitanje zakona o preod-kazu, kvotuega zakona in vladna predloga o kon-tigentu novincev. Podpredsednik Pientak je priobčil, da je predscduištvo poslalo sožalno brzojavko rodbini pokojnega Smolke in da je od sina pokojnikovega došla zahvalna brzojavka. Dunaj t>. Nekateri listi hočejo vedeti, da se pogajanja v dosego sporazum ljenja mej Cehi in Nemci obnove meseca januvarja prihodnjega leta. Ihinnj ti. Predmet ra/govarjanj v političnih krogih je nevspeh pogajanj mej Cehi in Nemci. Jedni menijo, da je pad grofa (Jlarvja neizogiben, di-ugi so nasprotnega menenjn, ker rečeni nevspeb ni nevspeh vlade ampak strank. Vojna v južni Afriki. London <>. . One lit/Ko. postrc/ba točna in zanesljiva. Najcenejši izvor za nakup dokler traja zaloga. 41M. 2.2(1 stane 1 Anker Rem. /c(>Mn ura oil niklja s posre-brneno franc. verižico in 4ka-11 j— Uhl. t.KT) staiu- I l{*>niont. ura <>d čistega srebra * ponrebrneno amerikansko verižico in škatljieo. < »1*1. l.MO stane 1 Hemont. ura od čistega srel»ra /.a gospe s po-srebrneno angleftko verižico in škatljico. — < »Id. 11..")0 stane I Kcmont- /.lata žepna ura od II karatu, zlata s škatljico od atlasa in krasno verižico. jC Za vaako uro jamčim 3 leta. "^B. <>!«!. l.r»0 stane 1 prstan od čistega <> karatu, zlata s krasnim kamnom. Razprodaja proti povzetju aH predplačilu dotičnoga zneska. Bla^o, katero ne ugaja, se sprejme tekom H ,— 180.— II. zbirka 100 kom.v MKIOkiumv gl. kr. t,— 2.50 16.— gl. kr. 8.-20.— 120 — Vnprejemajo se naročile za razna cepljenja po želji naročnika In to od februvttrijn do zvrŠetka aprila. Komični gnoj „KOPROS" sestavljen iz kvantitete dušika, ioi-forieiiegra klslccu. po-tafie in tipnii, katere snovij so potrebne za živilo rastlin. Služi čudežno za gnojenje trti, stidne«;« drevja, špargclmi, vrtnine in žita. Gena: Žakelj od 2.r> kg. gld. 2.— ; od r»0 kg. gld. JJ.M0; od 100 kg. gld. 7..'»0, se žakljem vred. Prva tržaška tovarna aparatov za napravljanie plina acetilena premovana se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v BudimpeSti 1899. tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanitii it. 9. Autorizovani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od Josipa Uoeco, patentiran v Avstro-t Igerskl je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih za varovalnih društev VHprejeinnjo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji Vel i l> a /nlogra iiujtMjljuga apnenega kisleca, katerega kilogram daje :> litr. plina. » ji Za praznike!! Velik izbor klobukov od 80 kr. in zimskih kap od 45 kr. navzgor oo priporoča Marija Fonn v Trstu 1 W (m w Via Poz/o del in are stv. 1. (zraven velikega trga blizu Angelja Davanza). Konkurenca nemogoča. ^ Nikolaj Terškan! trgovec v Ljubljani priporoeu ol> prieetliu se/one svojo izborno kislo želje v sodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kakor tudi sveže zelje v glnvnli. Pri sodčekih po 200 in 100 kg;, si! računi lirutto /a uetto, pri pošiljatvi po ;"it) in 2f> k^-. pa se plačajo prazni stali po 70 in T>0 kr. l*o-sehno prilično za večje rodbine in gostilničarje! Cene brez konkurence. w 1 Velik i/.lior .svetilnic iii ]>ri|Nulkov /n razsvetljavo. SPECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE „ACETILEN" na 1 ali 2 plamena brez dovoda plinu i priprave zu dvorce |vilej, kijonke in mala mesta). Vs|irejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Pisarna in zaloga Delavnice ulici Naiiitii Stv. 11. v u lici S. Glorglo tUhod Via Porporella) Ceniki in prospekti brezplačno in franko. "^L i IK Glasbena šola. % *'vr'irV ^ Podpisaui učitelj glasbe odprl je v ulici C'o-logna št. 2 I. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov: teorija, glasovir, petje, vse tamburaike Instrumente, mandolin, vijola, čelo In vlolon (eontrabas) Natančueja pojasnila daje podpisani vsaki dan i»d 11. do 12. lire predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — 1'npovočnjč se za obilno udeležbo beležim udani llrahroslav Votfrlf*