osrednja KNJIŽNICA CELJE RAČUNALNIŠKI INŽENIRING ras iyj/? (jr d.o.o\ Latkova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Savinjčan v novih prostorih V prejšnji številki smo vam sporočili, da se bomo preselili v Ulico Ivanke Uran jek, vendar pa je po zaključku redakcije in izidu Savinjčana prišlo do spremembe. Preselili smo se na Šlandrov trg 23, nad gostišče Štorman in trgovino Nitka. Vsem, ki ste nas iskali še v gasilskem domu ali pa v Ulici Ivanke Uranjek, se iskreno opravičujemo. Telefonska številka in številka faksa sta ostali nespremenjeni. V novih prostorih nas lahko obiščete vsak dan od 8. do 14. ure, v sredo pa od 8. do 16. ure. Da pa nas boste lažje našli, objavljamo posnetek hiše, v kateri se sedaj nahaja naše uredništvo. Elektrike niso Bliža se dan mrtvih, ko se spomnimo vseh svojih dragih, ki jih ni več med nami. S cvetjem bomo okrasili njihove grobove, na kar se že pripravljajo tudi v vseh vrtnarijah. Tako so v vrtnariji Semenarne Ljubljana v Drešinji vasi, odkoder je naš posnetek, tudi letos vzgojili več kot deset tisoč krizantem, velikocvetnih v rumeni in beli barvi, pajk tudi v vijolični barvi, in marjetk raznih barv. T. T. Obvestilo! Center za socialno delo obvešča svoje stranke, da so se preselili v nove poslovne prostore na Mestnem trgu v Žalcu. Krvodajalske akcije_______________ Območna organizacija Rdečega križa Žalec, bo organizirala krvodajalski akciji: 2. novembra od 7. do 12. ure v Osnovni šoli Šempeter in 9. decembra od 7. do 12. ure v Tekstilni tovarni Prebold. odklopili Prejšnji petek naj bi v Žalcu Elektro Celje odklopil elektriko v skupnih prostorih 21 stanovanjskih hiš in blokov. V njih namreč živi 56 stanovalcev, ki niso poravnali vseh obratovalnih stroškov, med katerimi je tudi električna energija v skupnih prostorih in napravah. Ta dolg skupaj znaša 63.000 SIT. Težava je v tem, kdo naj bi dolg izterjal. Elektro pravi, da mora Sipro kot upravnik poravnati dolg, nato pa ga sam izterjati od stanovalcev, direktor Sipra Odon Simonič pa to odločno zanika. Upravnik samo posreduje seznam neplačnikov Elektru, ki mora dolg izterjati sam. Te dileme pravzaprav še nista razrešili niti pristojni ministrstvi za okolje in prostor in gospodarske dejavnosti. Verjetno bo potrebno dopolniti sam stanovanjski zakon. Do takrat pa Elektro ne bo izklapljal elektrike in s tem ne bo za dolg nekaterih kaznoval vseh stanovalcev. K. R. H Bogati sadovi ioseni Oktober je lep mesec, prvi čisto jesenski. Drevesa so se obarvala in le počasi se zdaj slačijo. Za jutranjo meglo nas razveseljuje še vedno toplo sonce. Zaradi lepega vremena smo lahko nemoteno pospravili letošnji pridelek. Vinogradniki in sadjarji so s pridelkom kar zadovoljni. Tudi na Mirosanu, kjer je bil narejen gornji posnetek. Pridelali so namreč kar 3100 ton kakovostnih namiznih jabolk, od katerih bodo večjo količino izvozili. Nemci bodo letošnjo jesen in zimo med drugim pojedli 1000 ton jabolk, ki so jih pridelali v Sadjarstvu Mirosan. Seveda pa se z njimi ne bodo sladkali le tujci, saj na sedežu podjetja prodajajo jabolka za ozimnico od 40 do 60 tolarjev. Drago ali poceni, odvisno od lukenj, ki jih ima vaš žep. In žepe nam trgajo za vsakim vogalom. Šolarji so se menda le malo umirili s svojimi večnimi zahtevami po denarju ob začetku šolskega leta. Njim in vsem malčkom je bil posvečen prvi teden v oktobru in zato je bil ta mesec lep, vesel in zanimiv tudi po vseh šolah in vrtcih. Čeprav so nekoliko starejši otroci razpravljali o tako resni temi, kot je zasvojenost. Žal je tako, da tudi mnogi njihovi starši ne zmorejo reči; Ne, hvala. In o čem še pišemo v oktobrski številki Savinjčana: Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 NOVA pražarna in kavni butik! za gostince Kava Brasil Minas 850,00 SIT Tropic kava v PVC 1071sn S TROPIC KARTICO fOdkg 121 SIT Ob nakupu vas pogostimo s kavico. Ni vsaka kava Tropic kava! Občina Žalec Oddelek za okolie in prostor da bo javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim okolišem v mesecu novembru na sedežu Mestne skupnosti Žalec in na oadelku za okolje in prostor občine Žalec. Prebivalce Žalca tudi obveščamo, da bo javna obravnava v četrtek. 23. novembra, ob IS. uri v dvorani občine Žalec. Novo (Jelje 9, Petrovče ZA KVALITETO VAŠEGA ŽIVLJENJA S Stmies 713-482 - v Hmezadovi dvorani v Žalcu in v trgovinah Pohištvo na Polzeli in v Velenju mojih sanj lk\T T Celje - skladišče D-Per III 5/1995 5000002516.10 C0BISS ® Leto XVI - številka 10 - oktober 1995 Savinjčan 2. seja občinskega sveta Imenovan občinski tajnik Med drugim svetniki sprejeli sklep o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj. Soglasje k imenovanju dveh ravnateljev — Odlok o volilnih enotah za volitve predsednikov in odborov krajevnih skupnosti v javni razpravi V začetku oktobra so se na 7. redni seji ponovno zbrali svetniki občine Žalec. Obdelali so 16 točk dnevnega reda, pričakovanih zapletov predvsem pri imenovanju dveh ravnateljev in tajnika občine pa tokrat ni bilo. nega odbora sklada za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednik je Marjan Ribič, člani pa Franc Zbašnik, Nikolaj Rožič, Ivan Kuder in Mi- rili so tudi o zapletih s prodajo zemljišča SIB banki, za katerega pa se je izkazalo, da sploh ni last občine. Banka predlaga, da ji občina Na začetku seje so svetniki najprej potrdili mandat Alojzu Kotarju, ki je kot svetnik zamenjal Ivana Grobelnika, nato pa sprejeli predlagani dnevni red, s katerega so črtali odločanje o predlogu odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka v Galiciji, Prelogah in Boštunov-cu in nekatere premoženjsko-prav-ne zadeve v zvezi s kmetijskimi zadrugami Prebold, Trnava in Braslovče. Na dnevni red pa so na sami seji uvrstili še predlog dobitnikov letošnjih občinskih priznanj in ponovno odločanje o članih upravnega odbora sklada za razvoj podjetništva. Po dolgi razpravi o tem, kdo imenuje člane odbora in kdo je sploh obrtnik v našem gospodarskem sistemu, so vztrajali pri razre- sta se strinjali, da lahko lekarna na Vranskem opravlja dejavnost tudi za del njunih občanov. Kljub vsemu so svetniki postavili še vrsto vprašanj v zvezi z odlokom in pogoji koncesije, nejasno je bilo tudi, ali gre za osnutek ali predlog odloka oziroma prvo ali drugo branje, kar je nova terminologija, zapisana v statutu. Nazadnje so sklenili, da gre za prvo branje odloka in ga dali v javno razpravo. Brez razprave in soglasno so sprejeli sklep o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v letu 1995. Prav tako brez razprave so svetniki odobrili sredstva za volitve predsednikov in članov od- Dobitniki občinskih odlikovanj Svetniki so na 7. redni seji naknadno uvrstili na dnevni red tudi predlog dobitnikov letošnjih občinskih priznanj. Ker ta predlog ni bil pravočasno pripravljen, na letošnji slavnostni seji v Trnavi niso podelili občinskih priznanj. Podelitev bo zato verjetno kar pred začetkom naslednje seje občinskega sveta. Grb občine bo po sklepu občinskega sveta prejel župnik jože Planinc za ohranjanje kulturne dediščine pri obnovi cerkve in župnišča v Grižah, plaketi občine pa Franc Golavšek iz Šempetra za uspešno delovanje v KS in še posebej v GD Šempeter ter Stanko Novak s Polzele, prav tako za uspešno in dolgoletno delo v KS Polzela in društvih v kraju. šitvi Antona Blaja kot člana odbora. Na tej seji bi morali svetniki odločati tudi o dodatnih sredstvih, s katerimi bi poravnali zakonske obveznosti (1.558441 SIT) do strokovnega delavca za področje športa, vendar so to točko prav tako umaknili z dnevnega reda, sklenili pa, da ta delavec lahko prejme še septembrsko plačo. So pa iz proračuna odobrili 2.317700 SIT za prekinitev pogodbe z zasebnico, ki je opravljala računovodske storitve za vse krajevne skupnosti v občini. Ker so iz novega statuta občine svetniki črtali člen, po katerem lahko župan sam razporeja porabo sredstev stalne (za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč) in tekoče (za nepredvidene odhodke) proračunske rezerve, so na 7 seji svetniki morali potrditi predlog dosedanje porabe proračunske rezerve. Hkrati pa so vendarle pooblastili župana, da lahko sam odloča o porabi teh sredstev, o tem pa nato poroča svetnikom. Precej razprave je spodbudil predlog odloka o razpisu koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti za območje Polzele, Prebolda in Vranskega. Vladna služba za zakonodajo je spremenila prvotno mnenje, da gre pri tem za privatizacijo državnega premoženja, ki je trenutno prepovedano, in dala pozitivno mnenje k razpisu za konceci-jo. Tudi občini Lukovica in Kamnik borov krajevnih skupnosti. Predvidoma bodo stroški volitev, ki jih namerava župan razpisati za letošnji december, 9 milijonov SIT. V prvi obravnavi je bil tudi odlok o določitvi volilnih enot. Po tem odloku naj bi bila vsaka krajevna skupnost ena volilna enota, kot varianta pa je dopuščeno oblikovanje več enot v posamezni krajevni skupnosti. O tem bodo odločale predvsem krajevne skupnosti same, kakor tudi o številu odbornikov. To število naj ne bi bilo večje od 11, sicer niso možne neposredne volitve, najmanjše krajevne skupnosti pa naj bi imele tri odbornike. Odlok je zdaj v javni razpravi. Soglasno in brez razprave so svetniki dali soglasje k poslovniku o delu odbora za upravljanje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada, prav tako so potrdili program obnove gozdnih cest v višini 5,5 milijona SIT. Nekoliko presenetljivo brez razprave in soglasno je občinski svet potrdil tajnika občine Žalec in oba predloga za ponovno imenovanje ravnateljev. Tajnik je postal Peter Marinšek iz Kasaz, diplomirani pravnik, dosedaj zaposlen kot inšpektor dela. Ravnatelj osnovne šole Griže ostaja Franci Žagar, osnovne šole Petrovče pa Jože Kruleč. S tajnim glasovanjem so imenovali člane uprav- Na osnovi sklepa vlade naj bi občinski svet sprejel tudi sklep, da se prek občinskega proračuna izplača 4 milijone tolarjev zamudnih obresti zaradi zamude pri izplačilu plač za vse občinske in državne uslužbence v letih 1992 in 1993. Kljub temu da takšen sklep ne bi obremenil občinskega proračuna, saj bi denar zagotovila država, pa ga svetniki niso sprejeli. Imeli so predvsem moralne pomisleke, kajti v teh letih mnogi delavci niso dobili izplačanih niti plač, kaj šele zamudnih obresti. Za takšen sklep sta glasovala samo dva svetnika, 12 jih je bilo proti, 12 pa vzdržanih. ran Orožim. Člani nadzornega odbora so Vlado Reberšek, Stefan Frece in Janko Kos. Svetniki so ponovno obravnavali nekatere premoženjskopravne zadeve. Dovolili so prenos lastništva veterinarskih postaj Žalec in Vransko, dovolili odprodajo prostorov v Ojstriški vasi in stanovanja v Ulici talcev 5 v Žalcu, prav tako so sprejeli sklep o objavi razpisa za oddajo poslovnih prostorov v Ulici heroja Staneta 3 v Žalcu. Govo- zagotovi druge prostore, sicer bo od občine iztožila vračilo že plačane kupnine za omenjeno zemljišče. Svetniki so sprejeli še sklep o poroštvu Javnemu komunalnemu podjetju Žalec za najetje kredita v višini 27 milijonov tolarjev. S tem kreditom bo podjetje vrnilo v občinski proračun sredstva, zbrana z investicijskim tolarjem, ki jih je doslej uporabljalo tudi zaradi likvidnostnih težav. K.R. Pobude in-vprašanja svetnikov Pobude predsednika sveta #- Svetniki so na zadnji seji sprejeli vseh pet pobud, ki jih je vložil predsednik občinskega sveta Franc Žolnir. Tako bodo zapisnike sej sveta, odborov in komisij člani sveta prejemali najkasneje 7 dni po sejah in ne več hkrati z gradivom za naslednjo sejo. Prav tako je bila sprejeta pobuda, da morajo strokovne službe že do 8. redne seje pripraviti osnove in izhodišča za oblikovanje osnutka proračuna za leto 1996. Novi proračun mora biti sprejet najkasneje do konca januarja naslednje leto. Že pri 5. točki dnevnega reda o porabi stalne in tekoče proračunske rezerve so s sklepom, da ža razpolaganje s temi sredstvi v okviru proračuna pooblastijo župana, svetniki sprejeli tudi tretjo pobudo Franca Žolnirja. Prav tako je bila sprejeta pobuda, da se na naslednji redni seji imenuje nadzorni odbor, ki bo nadziral razpolaganje z občinskim premoženjem in proračunsko porabo. Čim prej naj bi bila tudi imenovana občinska volilna komisija. Urejanje trga v Žalcu V Mestni skupnosti Žalec je v zaključni fazi priprava ureditvenega načrta starega mestnega jedra, v teh dneh pa naj bi v mestu pričeli graditi tudi plinovod. Glede na to je Janko Kos občinskemu svetu predlagal, da s sklepom zagotovi 4 milijone SIT za izvedbo projekta PGD in PZI. Tako bi omogočili hkratno reševanje komunalne infrastrukture in postopno urejanje trga, s tem pa preprečili večkratno razkopavanje in motenje prometa ter poslovanja lokalov v mestnem jedru. Svetniki so na 7 seji načeloma sicer sprejeli to pobudo, s tem da so sprejeli sklep o javnem razpisu za izdelavo projekta, o sredstvih pa bodo odločali na naslednji seji. Divje odlagališče pri Polzeli Tomaž Satler in Vojko Zupanc sta v imenu krajanov naselij Breg in Ločica pri Polzeli predstavila pobudo za takojšnjo sanacijo divjega odlagališča v tako imenovani Gmajni. Odlaganje smeti na tem območju je sicer strogo prepovedano, kar je označeno tudi z opozorilnim znakom. Kljub temu ljudje odlagajo vse mogoče odpadke, od avtomobilskih školjk (karoserij), odpadnih olj, plastike, železa, ostankov mesa in drugo, kar privabi mrčes in druge živali ter povzroča neznosen smrad po vsej okolici. Ker je smetišče na vodovarstvenem območju, lahko razlito odpadno olje povzroči tudi onesnaženje pitne vode. Zraven sicer stoji zabojnik, vendar pa se smeti kopičijo hitreje, kot se prazni zabojnik. Krajani pravijo, da v treh letih to divje odlagališče ni bilo temeljito očiščeno in zavarovano pred ponovnim odlaganjem. Nihče mi ne more očitati, da sem svoje skope sestavke v tem časopisu izkoristil za promocijo svoje politične opcije in seveda tudi opcije moje stranke. Temu sem se namreč zavestno izogibal, pa čeprav mi je urednik nekoliko izsiljevalno skušal podtakniti, da mi tole pisanje služi za lastno promocijo. Predvsem sem se vedno izogibal najbolj vročih dogajanj v parlamentu, o katerih so že tako največ poročali vsi mediji, po drugi strani pa jih ne bi mogel razlagati brez svojega političnega prepričanja. Pa vendarle se počasi nabirajo stvari, mimo katerih ne morem več. V mislih imam perfidno obtožbo, ki počasi leze v vse več duš v naši deželi, da je LDS tista stranka, ki tako rekoč uveljavlja vsesplošno krajo družbenega premoženja. Za to politično pogruntavščino, zelo skrbno pripravljeno (je kdo svetoval iz mednarodnih sfer, kjer obstaja veliko znanje o političnem delovanju?), bi moral političnim nasprotnikom čestitati. Hkrati pa je to zame kompliment, ker ne bi bilo mogoče najti bolj otipljive napake v našem vlado-vanju, ki bi bila tako politično učinkovita (če ne bi trdno verjel, da premore LDS najboljšo ekipo, ne bi nikoli pristal na kandidaturo za izvolitev v državni zbor). Ta gonja ima pomanjkljivost, po mojem zelo nevarno: mnogi so vse bolj prepričani, da jim gre slabo izključno zato, ker nekateri kradejo. Mirne duše lahko rečem, da bi bil naš bruto domači proizvod na prebivalca največ 8000 ameriških dolarjev namesto 7000, če ne bi nihče nič ukradel (pri tem ne pozabljam tistih, ki so bili zaradi kraje poslani direktno na cesto). To pa je še vedno daleč od vsaj avstrijskega povprečnega bruto domačega proizvoda. Če bi bila vsa kraja družbenega premoženja sanirana in prav tako izničeni vsi zlonamerni stečaji, bi bili mnogi razočarani. Zlo torej vidim v tem, da vsesplošna gonja o kraji stoletja nudi mnogim le izgovor zase, namesto da bi začeli drugače razmišljati in tudi ukrepa- ti, kar zahtevajo hitre in velike spremembe v naši deželi. Naj poudarim: nobene kraje ne podpiram in prav vesel bom, če bomo sprejeli zakon, ki bo zelo retroaktiven in ga je v ožjem krogu že predstavil državni sekretar magister Tone Rop (vsebina zakona je lahko nezdružljiva z ustavo in seveda ostalo zakonodajo). Na zadnji seji državnega zbora bomo spremenili dva zakona na podlagi stališč, priporočil in sklepov 31. izredne seje, ki je bila namenjena izključno kraji stoletja. Oba zakona (zakon o deviznem poslovanju In zakon o kreditnih poslih s tujino) sta bila sprejeta 25. junija 1991 (kdo je že bil takrat vladajoča koalicija?). Prav gotovo takrat nista bila sprejeta zato, da bi omogočila krajo stoletja, res pa je, da so se našli takšni, ki so izkoristili njune pomanjkljivosti. Je pa to zelo praktičen primer, kako lahko parlament vpliva na naše pogoje bivanja. Imejte ga rajši. ‘Ktmsimbme Balkanske navade Praksa politike uči, da ni vedno koristno imeti dober spomin. Tudi načelnost menda ni bila nikoli posebna vrlina večine politikov, kjerkoli so že politizirali. Vsaj v demokratičnih državah pa je eno sveto pravilo, ki velja tudi za politike. Da je namreč potrebno spoštovati zakon, ali kot pravi naš župan — na proceduri stoji in pade demokracija. To pravzaprav pomeni, da v hipu, ko se pojavi dvom v zakonitost ravnanja politika, mora ta odstopiti. * Pa so seveda izjeme, ne le v praksi, ampak tudi v teoriji. Saj se še spomnite marksizma in njegovega nauka, da je mogoče nov družbeni sistem vzpostaviti samo z nasilnim rušenjem starega. V deželi komunizma (kot ga opisuje teorija) sicer nismo živeli, smo pa v socializmu. Dober politik nikoli ne bo pozabil pribiti, da smo takrat živeli v drugi, našemu narodu tuji državi. Ampak zdi se, da smo se v Jugi nalezli tistih čudnih navad, ki jim pravimo balkanske. To je zelo poenostavljeno povedano — nespoštovanje zakonov. S tem, da država »ni bila naša«, smo imeli kar primerno opravičilo za vse tisto početje, ki nas je resda pripeljalo v novo, našo samostojno državo, hkrati pa omogočilo vse tisto početje, ko se je vzelo, kjer in kar se je le lahko. Mogoče smo si takrat vbili v glavo, da kjer ni tožnika, ni sodnika. Prav dobro se še spomnim izjav, slišanih iz javnih občil, kako bomo spoštovali zakone potem, ko jih bo sprejel naš samostojni parlament, ko bomo plačevali davke Ljubljani in ne Beogradu. In kako je danes? Večina Slovencev je še vedno prepričanih, da imamo slabe zakone, slabe parlamentarce (ki razen zmerjanja novinarjev ne storijo nič drugega, da bi popravili svoj ugled) in policijo, ki še vedno predvsem nadzoruje in zatira državljane. In spet imamo opravičilo, da kršimo zakone, kjer se le da. Imamo center države, ki se obnaša zvezdniško, v vseh drugih krajih pa se krepi prepričanje, da so zatirani in da dobijo nazaj premalo denarja svojih občanov. Tako je tudi v žalskem občinskem svetu. To, da je statute in pravilnike sprejemala prejšnja skupščina, je svetnikom kar pravšnji izgovor za njihovo neupoštevanje. Zgodi se celo, da ne upoštevajo tistega, kar so sami sprejeli na prejšnji seji. Pa pravijo: »Res je, statut občine določa tako in tako, ampak nobene škode ne bo, če mi tole kar takoj sprejmemo.« Da primera, ko se sredstva za podjetniško izobraževanje razdelijo samo enemu prosilcu, brez javnega razpisa, sploh posebej ne omenjamo. Odkar smo v Sloveniji dobili zakon o varuhu človekovih pravic, razmišljam. Ombudsman (tega pravnega inštituta si seveda nismo izmislili Slovenci) naj bi bila oseba z visokim moralnim ugledom, kateri ljudje oziroma javnost verjamejo in zaupajo, kateri tudi radovedni novinarji ne morejo zrušiti ugleda. Razmišljam in mi ne pride na misel niti eno ime... Ksenija Rozman Svetnik in predsednik krajevne skupnosti Polzela Stanko Novak je povedal, da je krajevna skupnost med drugim predlagala zaprtje 300 metrov ceste, vendar dovoljenja za to na upravni enoti ni dobila. Vodja oddelka za okolje in prostor Slavko Šketa pa je pojasnil, je bilo letos prek sto odvozov tega zabojnika na stroške občinskega proračuna. Občina bo sicer poskrbela, da bo divje odlagališče, ki je nastalo v opuščeni gromozni jami na zemljišču v občinski lasti, še enkrat temeljito očiščeno in zasuto z zemljo. Verjetno pa je edina prava in pravična rešitev ta, da se vsi občani vključijo v organiziran odvoz odpadkov in za to plačujejo svoj del stroškov. Kar je seveda že precej časa zapisano v občinskem odloku. O tem problemu bo razpravljal tudi odbor za komunalne zadeve pri občinskem svetu. Revizija občinskega proračuna Svetniki Desusa so zastavili vprašanje, kdaj in kako je bila Služba družbenega knjigovodstva oziroma Agencija za plačilni promet v Žalcu obveščena o sklepu občinskega sveta, da naj opravi pregled finančnega poslovanja občine v letu 1994. Vodja oddelka za finance Lojze Posedel je pojasnil, da agencija od 1. januarja letos ni več pristojna za opravljanje revizij, zato je bil ta sklep občinskega sveta poslan na računsko sodišče. Kdaj bo v resnici opravljena revizija, je odvisno od računskega sodišča. Kdo je koncesionar Andrej Šporln je na 7 seji postavil dve vprašanji, prvo se nanaša na koncesionarja za gradnjo plinovoda in distribucijo plina v občini. V zadnji številki Savinjčana sta bila namreč objavljena dva oglasa različnih podjetij, obe pa se predstavljata kot distributerja plina. Na vprašanje, kdo je podjetju Mestni plinovodi d. o. o. iz Kopra podelil koncesijo za distribucijo plina, je odgovoril Slavko Šketa. Povedal je, da sta koncesijo za plinifikacijo v žalski občini dobili podjetji Europlin iz Trbovelj in Gas Rimini iz Italije. V marcu sta podpisnika koncesije obvestila občino Žalec, da sta ustanovila novo podjetje, v katerem ima Gas Rimini 67-odstotni delež, Europlin pa 2-odstotni. Večinski lastnik Mestnih plinovodov sta torej še vedno podpisnika koncesije, zaradi česar ni potrebno soglasje občine k temu, da koncesijo prevzame novo podjetje. Tako je namreč določeno v koncesijski pogodbi. Svetniki so sklenili, da naj ta problem prouči tudi matični odbor občinskega sveta. Izobraževanje svetnikov ^ Andrej Šporin je postavil tudi vprašanje, kateri svetnik je iz občinskega proračuna dobil finančno pomoč za podjetniško izobraževanje, kakšna je bila višina te pomoči in kdo jo je odobril. Vodja oddelka za finance Lojze Posedel je povedal, da je s postavke podjetniški center 6. aprila letos 189.000 SIT prejel svetnik mag. Pavle Dolar za izobraževanje na Gea College v Ljubljani po programu svetovalec v podjetništvu. Pomoč je odobril župan Milan Dobnik, ki se je o tem posvetoval s predsednikom občinskega sveta Francem Žolnirjem. Po njunih besedah se jima je prošnja zdela utemeljena, ker naj bi omogočila svetniku, ki je bil brezposeln, rešitev njegove socialne stiske. Ostali svetniki so bili precej osupli ob tem pojasnilu, predvsem opozicija pa je menila, da je tako ravnanje nedopustno, saj za dodelitev pomoči ni bilo javnega razpisa. Drugi občani tako niso bili seznanjeni, da lahko za rešitev svoje socialne stiske za finančno pomoč prosijo župana. K. R. iasopis S.:\irii(’tin izdala ČZPSavinjski >bčar>, p o, Žalec, ŠLANDROV TRG 23 Telefon > faks.. 711-433, 715-200, Odgovorni urednik: Janez Krotite Novinarka: Ksenija Rozman lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.270 izvodov Tisk: D. P Delo, Ts-k č3sopi-.ny in revij p. o.. Ljubljana, Dunajska 5. Po skbpu RK za informiranje Sl 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Tradicionalno srečanje borcev na Čreti V spomin na prvo frontalno bitko Slavnostni govornik lanko Kos rajo tudi zahteve po občinah, ki ni- Slavnostni govornik Janko Kos Na partizanskih Dobrovljah, na mestu, kjer je 26. oktobra 1941 potekala zgodovinska bitka I. Štajerskega bataljona z nekajkrat močnejšim sovražnikom, so se tudi letos v sončnem in toplem vremenu zbrali borci Spodnje in Zgornje Savinjske doline in od drugod ter mnogi drugi predstavniki borčevskih organizacij iz Celja, Velenja, Trbovelj. Skupaj so obudili spomin na iegendarno bitko, ki je bila prvi frontalni boj partizanov z Nemci, kar je bilo nezaslišano dejanje v mogočnem nemškem rajhu, ki je ob tem spoznal, da na tleh Slovenije in Jugoslavije ne bo mirno spal. Slovesnosti na Čreti so se udeležili tudi predstavniki nekaterih političnih strank, predstavniki slovenske vojske, nekateri občinski svetniki, predstavniki slovenskih častnikov, predstavniki društva izgnancev in ukradenih otrok, predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za notranje zadeve in upravne enote Žalec. Slovesnosti naj bi se udeležil tudi minister za obrambo Jelko Kacin, vendar je bil zadržan, a je vsem udeležencem proslave poslal brzojavno čestitko in opravičilo ter zaželel, da tudi v prihodnje ohranjajo spomin na to veličastno bitko. Sta pa borce s prisotnostjo razveselila podpredsednik slovenske borčevske organizacije Bojan Škrk in pisatelj - partizan Ivo-Jan, ki je predstavil svojo novo knjigo Odstrte zavese, ki razkriva izdajstva in kolaboracijo na naših tleh. govora, ki so ga prekinjali gromki aplavzi, je spregovoril o času, ki je združil vse zavedne Slovence različnih osebnih prepričanj, nazorov in hotenj v skupnem cilju, da osvobodijo slovenski narod. Ob tem je dejal, da so nekateri Slovenci žal tudi sklonili hrbet, hlapčevsko izrekli zahvalo za zasedbo in križem rok čakali na osvoboditelje iz zahodne Evrope in Amerike. Nekateri med njimi so sprejeli tudi Judežev denar in orožje od okupatorja in ga uporabili proti lastnemu narodu ter s tem povzročili razdor, ki ga skušajo po 50 letih še poglobiti. Dejal je tudi, da morajo tisti, ki so bili na nepravi strani, končno spoznati svojo zmoto... Ko je govoril o teh stvareh, je tudi dejal, da moramo prav zaradi prihodnosti pustiti zgodovino zgodovinarjem, sami pa strniti vrste, poiskati somišljenike za stvari, ki bodo združile naše znanje, podjetno- rajo tudi zahteve po občinah, ki niso odraz volje ljudi, ampak ozkih strankarskih interesov. Politiko pa vodijo ljudje, ki ne cenijo dovolj pridobitev svojih prednikov, čeprav je neki pisatelj zapisal, da narod, ki ni ponosen na svojo zgodovino, ni narod. Janko Kos je ob koncu svojega govora še povedal, da je predstavnik mlajše generacije, ki ni obremenjena z zgodovino. Poudaril pa je tudi, da je kot otrok številne delavske družine, enako kot njegovi sovrstniki, imel dobre možnosti za uresničitev svojih mladostniških hotenj. Tega danes ni mogoče trditi, saj živimo v neprimerno slabših časih, kot smo že živeli. Za govorom Janka Kosa, ki je bil pozneje deležen čestitk mnogih udeležencev srečanja, je zbranim v nekaj besedah spregovoril Ludvik Zupanc - Ivo, eden od treh še živečih borcev te frontalne bitke iz leta Janko Kos med govorom 1941. Za njim pa še Ivo Jan, ki je povedal mnogo zanimivih misli. Ob tem je na kratko predstavil svojo zadnjo knjigo Odstrte zavese, ki poglobljeno odkriva izdajstva na Slovenskem v času II. svetovne vojne. Sledilo je prijetno tovariško srečanje in vsi, ki so bili ta dan na Čreti, so domov odhajali z lepimi spomini in obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečajo. D. Naraglav Izredna seja OO RK Žalec Vzdržati do konca leta Če ne bo dovolj denarja, bo občina Žalec prva in edina brez zaposlenega v Rdečem križu V začetku tega meseca je bila v občinski dvorani v Žalcu izredna seja območnega odbora Rdečega križa Žalec. Poleg članov odbora in predstavnikov vseh krajevnih odborov sta se seje udeležila tudi generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič in njegova nemestnica Darja Horvat. Medtem ko je na sejo prišel župan Milan Dobnik, od vabljenih ni bilo predsednika občinskega sveta Franca Žolnirja, kar je med prisotnimi izzvalo precej nezadovoljstva, saj so si bili enotni, da bi moral na seji biti predstavnik strank pomladi, ki so predlagale tako korenito zmanjšanje sredstev za delovanje območnega odbora. Slovesnost so popestrili pevci PZ iz Braslovč - Dobrovelj in učenci OŠ Vransko. Zbrane je najprej pozdravil Janko Cvikl, predsednik občinskega odbora ZZB NOB Žalec. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali člani moškega pevskega zbora iz Braslovč, ki so večinoma Dobroveljčani, in pa učenci OŠ Vransko. Slavnostni govornik je bil svetnik občine Žalec in član predsedstva ZLSD občine Žalec. Še pred njim pa je dobrodošlico vsem skupaj zaželel predsednik KS Vransko Franc Sušnik. Janko Kos je na začetku svojega govora povedal nekaj misli o frontalni bitki ter se s hvaležnostjo spomnil borcev, ki so v njej sodelovali. V nadaljevanju svojega st, pridnost in izkušnje, in obsoditi populizem, fašizem, klerikalizem, nacionalizem in druge oblike nestrpnosti, ki so, žal, značilne tudi za nekatere vodilne slovenske politike, ki nam bodo s svojim ravnanjem preprečili hitrejši vstop v Evropo in v mednarodne tokove idej in povezav. Spraševal se je tudi, kje je tista složnost Savinjčanov, ki smo jo poznali nekoč. Namesto nje sta prepir in neusklajenost, ki se kaže na vseh področjih dela in življenja. Dejal je, da so se med nami pojavili ljudje, ki so v preteklosti dobro živeli, sedaj pa hočejo še več. Želijo si vpliva, moči in oblasti. Iz tega izvi- PrPdsednica območnega odbora RK Mihaela Jakop je povedala, da niso uspeli vzpostaviti osebnega stika s Francem Žolnirjem, da bi mu predstavili svoje delo. Tako generalni sekretar kot predstavniki območnega odbora in krajevnih odborov Rdečega križa so na seji izrazili globoko razočaranje nad občinskim svetom, ki jim je tako skrčil finančna sredstva za dejav-, nost. Ne nasprotujejo temu, da je denar dobila Karitas. Toda, so poudarili, če so svetniki hoteli prerazporediti sredstva, namenjena predvsem izvajanju socialnih programov, potem bi morala biti vsota prenešenega denarja bistveno manjša. Kot je povedala Mihaela Jakop, območni odbor za izvajanje socialnega programa doslej od občine ni dobil niti tolarja, ampak je vselej pridobil republiška sredstva in sredstva pokroviteljev. Poleg tega je Rdeči križ organizacija posebnega pomena, ki opravlja tudi naloge, ki jih je nanj prenesla država in ki jih zaenkrat ne more oprav- VSE VRSTE ZAVAROVANJ Arlriatin Agenc,|a AZUR ZALEC IdMU ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), zavarovalna družba d.d. telefon: 063/712-181 FWČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 7.30 DO 17. URE, 08 SOBOTAH OD 8. DO tl URE. Sprejmite nasvet naših zastopnikov VRANSKO: Zoran Arsovič, Vransko 95/d, tel.: 725-261 TABOR, GOMILSKO: Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ Tabor, nedelja od 9. do 12. ure Vid Poznič, Kapla 10, tel: 726-404 Alojz Janžovnik, Ojstriška vas 4 b, tel: 726-579 BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 709-154, 712-181 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela četrtek od 8. do 11. ure PREBOLD: Rudi Natek, Dolenja vas 121, Aleksander Hribar, Marija Reka 71, tel.: 723-694 Alojzija Tominšek, Na Zelenici 19, Delovni čas poslovne pisarne Prebold (blagovnica): torek, četrtek, petek od 11 do 14. ure, ponedeljek in sreda od 14. do 17. ure. ŠEMPETER: Mitja Cilenšek, Podlog 9/c, tel.: 701-650 Nevenka Muškotevc, Ločica ob Sav.' 51i, Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, mobitel.: 0609 630-611 GRIŽE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, Pongrac 88/e, tel.: 714-455 ŽALEC, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjana Smiljan, Partizanska 10; tel.: 713-168 GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, tel.: 712-734 PETROVČE, UBOJE: Stanko Plantak, Arja vas 34/b, tel.: 707-163, Marko Fužir, Dobriša vas 3/b, tel.: 707-281 VINSKA GORA PONIKVA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 Ijati nobena druga organizacija. Takšni nalogi sta na primer organizacija krvodajalskih akcij in izvajanje tečajev prve pomoči. Generalni sekretar Mirko Jelenič je poudaril, da je Karitas ustanovila cerkev in da je za izvajanje njenih socialnih programov pač zadolžena kot ustanoviteljica. Nesprejemljivo pa je, da bi država že tako skopo odmerjena sredstva za socialo po enakih delih razdelila vsem organizacijam, ki imajo kakršnekoli socialne programe. Teh je namreč mnogo več, kot sta le Rdeči križ in Karitas. Tudi Mirko Jelenič je po lastnih besedah presenečen in ogorčen, da je prišlo do jfežav pri financiranju Rdečega križa prav v občini, ki ne le da je ostala enovita, ampak jo je v zadnjih letih prav vsako leto doletela kakšna naravna nesreča, poleg vojne in dveh velikih begunskih valov. Aktivisti Rdečega križa so vedno takoj priskočili na pomoč, območni odbor je lani po neurju v krajevnih skupnostih Tabor in Vransko priskrbel 6 milijonov tolarjev pomoči iz republiškega sklada. Za koordinacijo dela krajevnih odborov in takojšnjo učinkovito pomoč vsem, ki so je potrebni, je potrebna tudi profesionalno zaposlena sekretarka območnega odbora, so menili vsi prisotni na izredni seji. Aktivisti RK so opozorili, da bo v primeru ukinitve sekretarke skoraj gotovo zamrlo tudi- delo krajevnih organizacij. Zupan Milan Dobnik seje vsem aktivistom in vodstvu območnega odbora zahvalil za njihovo dosedanje delo in poudaril, da nihče ne meni, da organizacija Rdečega križa v občini ni potrebna. Tako župan kot Mirko Jelenič sta jih pozvala, naj ne izgubijo samozavesti, naj vzdržijo do konca tega leta in se še naprej bojujejo za ohranitev sedanje organiziranosti Rdečega križa v občini. Do septembra so že bila porabljena letošnja proračunska sredstva, namenjena območnemu odboru Rdečega križa v občini. Da bi kljub temu opravili vse načrtovano v tem letu, je območni odbor podjetjem in zasebnikom v občini poslal vljudnostna pisma, v katerih prosijo za finančno pomoč, s katero bi nadomestili izpadla sredstva. Takšna pisma so prejele tudi vse politične stranke v občini. K. R. Ob tednu otroka in tednu prometne varnosti Otroci se bojijo voznikov Kako je mogoče, da se nekateri starši bolj bojijo za svoje avtomobile kot za otroke? Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je ob tednu otroka in tednu prometne varnosti v začetku oktobra pripravil že tradicionalno srečanje predstavnikov vseh osnovnih šol v občini z županom. Predstavnike učencev vseh šol je župan Milan Dobnik v občinski dvorani sicer pozdravil, nato pa se je opravičil zaradi drugih obveznosti. So pa njihovim pripombam glede prometne varnosti v bližini šol prisluhnili predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Ašenberger in nekateri člani tega sveta, z občinskega oddelka za okolje in prostor Milan Grželj, z oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Milka Štrukelj in z upravne enote vodja oddelka za upravne notranje zadeve Miran Krajšek. Otroci so ponovno opozorili na vse najbolj nevarne prometne točke, s katerimi je v večini primerov že seznanjen tudi svet za preventivo. V skoraj vseh teh primerih se njihovo reševanje zatika zaradi pomanjkanja denarja. Takšna opravičila namreč nenehno poslušajo tako starši kot učitelji. V zadnjem času je bilo postavljenih več grbin oziroma hitrostnih ovir v bližini šol. Tudi učitelji so bili razočarani nad odzivom nekaterih staršev na roditeljskih sestankih, ko so se zavzeli za njihovo odstranitev, češ da se lahko na njih poškoduje avto. V zvezi s tem je Ivan Ašenberger poudaril, da slovenski vozniki ne upoštevajo več nobene prometne signalizacije in omejitev hitrosti in da je zato več kot nujno potreben tako drastičen ukrep za umirjanje prometa. Na srečanju v Žalcu so se učenci zavzeli za postavitev še več podobnih ovir. Tako pri podružnični , šoli v Trnavi učenci želijo pločnik in še eno grbino, predvsem pa, da se upočasnijo vozniki, ki mimo šole pridrvijo iz smeri Mozirja v Trnavo. Učenci osnovne šole Polzela so se pritožili, da večina voznikov ne upošteva omejitve hitrosti mimo šole in so prav tako prosili za ležečega policaja. Pri osnovni šoli Braslovče imajo težave zaradi motoristov, zato bi tudi na cestnem odseku do njihove šole radi hitrostno oviro. Potožili so, da so zaradi gradnje avtoceste in povečanega tovornega prometa skozi" Gomil-sko na cesti mnogo bolj ogroženi. Griški otroci so med drugim prosili za pločnik od Migojnic do Za-bukovice. Težave s prihajanjem v šolo imajo tudi učenci šole v Preboldu, ki se v šolo pogosto vozijo s kolesi, predvsem po regionalni ‘ cesti Latkova vas - Trbovlje. Radi bi imeli kolesarsko stezo. Zavzeli so se za ponovno postavitev hitrostne ovire v Preboldu na cesti proti Svetemu Lovrencu. Učenci go-toveljske šole so opozorili na nepreglednost ceste proti Jederti, na kateri bi želeli znak za omejitev hitrosti, da bi se lahko pravočasno SIPRO, d. o. o. STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC Najemnine za stanovanja se bodo v mesecu oktobru povečale za 11,01%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu oktobru 1995 4.919,65 SIT in je 100,55 SIT/m2. Najemnine za stanovanja se bodo v naslednjih mesecih povečale v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. Najemnine za poslovne prostore se v mesecu oktobru ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 676,14 SIT. Po sklepu kurilnega odbora bo v mesecu oktobru znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 78,51 SIT/m2. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, pa bodo vsi stanovanjski objekti razvrščeni v pet akontacijskih razredov. Ob koncu kurilne sezone 1995/96 bo opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1995/96. Porabo toplotne energije bomo spremljali dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od J. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. umaknili avtomobilom. Po njihovih besedah so vozniki celo tako nesramni, da na križišču pred šolo ne upoštevajo stop znaka, prav tako je zelo nevaren dostop do njihovega šolskega igrišča. Učenci, ki prihajajo z Ložnice, bi za večjo varnost prav tako želeli imeti pločnik in kolesarsko stezo. Tisti pa, ki iz tega kraja odhajajo v žalsko šolo, opozarjajo na neustrezno osvetljenost nadhoda oziroma »mavrice«. Z odgovorom pristojnih so bili zelo nezadovoljni predstavniki šole v Libojah. Res so naredili pločnik in hitrostno oviro, toda na najbolj kritičnem odseku gradnja pločnika v tem letu še ni predvidena. To je odsek od šole v smeri Petrovč do trgovine, kjer na ozki cesti otroke ogrožajo predvsem tovornjaki iz kamnoloma. Po besedah Ivana Ašenbergerja je to izvedbeno in finančno najbolj zahteven del, verjetno pa bo potrebno denar zagotoviti tudi s pomočjo Ingrada kot lastnika kamnoloma. Poleg omenjenih nevarnih točk pa otrokom na poti v šolo predstavlja največjo oviro magistralna cesta. Zaradi nje so ponekod že organizirali prevoze otrok z avtobusi in kombiji. V Levcu zahtevajo semafor, v Drešinji vasi in Šempetru nadhod, v Latkovi vasi vsaj urejen prehod za pešce, poleg pločnika, težave pa so tudi s prečkanjem regionalne ceste v Veliki Pi-rešici. Za vse te točke je odgovorna republiška uprava za ceste, ki doslej kljub mnogim opozorilom ni rešila omenjenih problemov. Po besedah Ivana Ašenbergerja naj bi bil v kratkem ponoven komisijski ogled vseh teh točk skupaj s predstavniki republiške uprave za ceste. Brez njihovega soglasja noben ukrep na teh cestah ni dovoljen. Bo pa nova šolska zakonodaja, ko bo sprejeta, omogočala vsem otrokom, katerih pot v šolo je zaradi prometa nevarna, da se brezplačno vozijo s šolskimi avtobusi in kombiji. Tak prevoz bo lahko zahteval tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. K. R. Spomladi bodo nq razlaščeni zemlji orali tudi Savinjčani V Trnavi zborovali razlaščenci — Hudo nezadovoljstvo s potekom denacionalizacije in vlado, ki se ne zavzame za hitrejše izvajanje zakona — V Domu hmeljarjev v Trnavi je bil pred dnevi občni zbor Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije, podružnice Žalec. Poleg številnih razlaščencev iz žalske občine se je občnega zbora udeležilo tudi več gostov, med njimi predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, dr. Franc Zagožen, poslanec v državnem zboru Jože Kopše, načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar, nekateri občinski svetniki in predstavniki območnih odborov političnih strank (SLS, SDSS, ZLSD) pa seveda tudi predsednik ZLRP Slovenije Franc Izgor-šek in predstavniki podružnic iz Ptuja, Vidma ob Ščavnici, Murske Sobote in Cerkelj na Gorenjskem'. O delu podružnice Žalec je najprej spregovoril njen predsednik Emil Pintar, ki je poudaril, da uresničevanje zakona o denacionalizaciji še ne bo kmalu v zaključni fazi, o čemer pričajo tudi razprave o tem, da se s tem zakonom ustvarjajo nove krivice. Nekateri vzroki za to pa so tehtni, med njimi je pomanjkanje strokovnjakov za izvajanje zakona. Podružnica Žalec se je v preteklem letu za čim hitrejše reševanje denacionalizacijskih zahtevkov trudila po svojih močeh, sestajala se je z občinskimi in upravnimi organi, svetovala razlaščencem in sodelovala z drugimi podružnicami. Do sedaj ni imela nobenih finančnih sredstev, saj so vso članarino pošiljali za delo združenja v Ljubljano. Emil Pintar se je zato zahvalil občinskemu svetu in županu, ki so iz občinskega proračuna namenili 90.000 SIT tudi za^ delovanje podružnice ZLRP Žalec. Sicer pa v Savinjski dolini veliko težav povzroča vračanje arondi-rane zemlje, pri čemer zavezanci trdijo, da je ta zemlja mnogo več vredna, in zahtevajo izplačilo neizkoriščene amortizacije. O teh težavah, o nedopustno velikih razlikah pri cenitvi zemlje med posameznimi cenilci, o nerazumevanju in nepripravljenosti vlade za hitrejše izvajanje zakona o denacionalizaciji so govorili tudi drugi predstavniki združenja razlaščencev, med njimi predsednik Franc Izgoršek, ki je menil, da gre pri izvajanju zakona za umetno ustvarjene ovire: »Že to, da država ne jamči za obveznice odškodninskega sklada, je katastrofa. Država tako povsem odkrito pove, da sploh ne misli resno z denacionalizacijo.« Ivan Virant je navedel podatke, da je bilo v obdobju od začetka izvajanja zakona o denacionalizaciji vrnjenega samo približno 5% vsega nasilno odvzetega premoženja. Po njegovi oceni znaša vrednost razlaščenega premoženja najmanj 7 milijard DEM. Marjan Podobnik je v svojem govoru poudaril, da razlaščenci pogosto ne ločujejo dovolj, kdo jih dejansko podpira, saj imajo sicer načelno podporo pri vseh. Menil je, da razlaščenci in zavezanci oziroma sedanji uporabniki nekoč razlaščenega premoženja niso na nasprotnih straneh in bi morali zato s skupnim nastopom doseči, da bi svoj del odgovornosti in obveznosti prevzela tudi država. »Menim, da trenutno nismo v fazi pospešenega izvajanja zakona o denacionalizaciji, ampak celo postopnega ukinjanja tega zakona. Čeprav ste razlaščenci dobro organizirani, ste za takšno stanje še premalo,« je povedal Marjan Podobnik, ki je tudi predsednik parlamentarne komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja podjetij, in svoj govor zaključil z misli- jo: »Naša stranka se za dosledno izvajanje zakona o denacionalizaciji ne bori zaradi pridobivanja političnih točk, saj smo prav zaradi tega že izgubili marsikateri glas. Toda trdno smo prepričani, da če želimo postaviti trdne in zdrave gospodarske temelje za razvoj slovenske družbe, moramo najprej povedati, da je lastnina nedotakljiva, da sprejemamo osnovne norme razvitih demokratičnih držav in da je zato potrebno kot prvo fazo privatizacije najprej izvesti denacionalizacijo.« Na občnem zboru je načelnik upravne enote Marjan Žohar predstavil trenutno stanje v zvezi z denacionalizacijo v žalski občini. Tudi to področje je ob reformi namreč prešlo v pristojnost upravne enote. Povedal je, da je bilo skupaj vloženih 763 denacionalizacijskih zahtevkov, ki jih je do začetka tega leta reševal samo en na občini zaposlen delavec, vSi drugi pa pogodbeno. Zdaj je za denacionalizacijo v upravni enoti organiziran poseben referat, v katerem so sistematizirana in zasedena tri delovna mesta. V vsakem obdobju od sprejetja zakona je bilo v celoti rešenih 125 zadev, od tega v letošnjih osmih mesecih 54. Vrnjenih je bilo 352 ha kmetijskih zemljišč, 880 ha gozdov, 2700 m2 poslovnih površin in 6800 m2 stavbnih zemljišč. 390 vlog doslej sploh še ni bilo obravnavanih. Opozoril je na težave s počasnim reševanjem vlog na zemljiški knjigi in na dejstvo, da so imele v tem letu prednost vse vloge, povezane z gradnjo avtoceste. »Z odborom razlaščencev smo se že spomladi pogovarjali o strategiji našega'dela. Ta pa je povsem preprosta — na področju arondacij skušamo doseči, da razlaščenci in zavezanci v po- Sporna sestava upravnega odbora Že na treh sejah občinskega sveta je bilo na dnevnem redu imenovanje članov upravnega odbora občinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva. Upravni odbor sklada med drugim odloča o razdelitvi ugodnih kreditov obrtnikom in podjetnikom. Kaže, da je zaradi tega postal tudi s političnega vidika nadvse pomemben organ. Ko so svetniki prvič odločali o članih upravnega odbora, so v odbor imenovali enega svetnika preveč, saj statut sklada predvideva le pet članov. Ko so morali na naslednji seji enega člana razrešiti, niso razrešili tistega, ki so ga predlagali sami, ampak Antona Bla-ja, ki ga je predlagala Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec. Upravni odbor se je potem prvič po izvolitvi sestal, vendar je njegov član, Andrej Šporin, postavil vprašanje legitimnosti odbora. »Po mojem mnenju upravni odbor sklada ni legitimen, ker v njem ni predstavnika obrtnikov, ki jih je v občini 1400, kooperantov pa še 300. Njihovega predstavnika ne morejo izbrati politiki. Sklad je bil ustanovljen pred tremi leti. Takrat so obrtniki na osnovi sklepa skupščine zbornice in občinske skupščine 2-odstotni davčni točki prispevali v občinski proračun za financiranje razvoja obrti. Nevzdržno je, da so zdaj brez svojega predstavnika. Večina članov upravnega odbora se je strinjala z menoj in tudi s tem, da sam kot svetnik na naslednji seji občinskega sveta ponovno postavim to vprašaje na dnevni red.« Upravni odbor je Andreja Špo-rina izvolil tudi za svojega predsednika. Na zadnji seji občinske- ga sveta so svetniki vztrajali pri svoji prvotni odločitvi, z argumentom, da nikjer v statutu sklada ne.piše, da morajo svetniki potrditi predstavnika obrtnikov, ki ga predlaga zbornica, da Anton Blaj sploh ni pravi obrtnik, ampak podjetnik. »V statutu piše, kateri predstavniki sestavljajo upravni odbor sklada, res pa ni določeno, da mora predstavnika obrtnikov predlagati prav zbornica. Toda župan je pred pripravo predloga pisno pozval zbornico, naj to stori. Zanimivo je, da so svetniki brez pripomb potrdili Janija Ulaga, ki ga je kot predstavnika podjetništva prav tako predlagala stopku dosežejo sporazum, da ne bi zahteve po nepotrebnem romale na sodišča in celo na drugostopenjski organ. To pomeni samo še dodatno zavlačevanje postopkov.« Na občni zbor so bili vabljeni tudi predstavniki Hmezada Kmetijstva Žalec, ki pa so na občnem zboru svoje poglede na denacionalizacijo predstavili samo v pismu. Tako je direktor Kmetijstva Edi Omladič napisal, da je Hmezad vrnil že več kot 400 ha zemljišč, ki niso bila v kompleksih, vendar za vsa postopki še niso zaključeni. V teh primerih ni bilo nobenih zadržkov za vrnitev, večje težave pa so nastale pri zemljiščih v obdelovalnih kompleksih. V posameznih primerih so bile dosežene poravnave in vrnjeno nadomestno zemljišče. Vseh poravnav pa ni bilo mogoče doseči zaradi stališč sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je zdaj tudi upravljalec zemljišč lasti države. V lanskem in letošnjem letu je podjetje že odstopilo posest v nekaterih kompleksih, kjer so bili znani zahtevki za vrnitev zemljišč. Po besedah Edija Omladiča bo Kmetijstvo tudi v prihodnje reševalo zahtevke s posamezniki na podlagi sporazumnih rešitev. »Vsekakor bomo še naprej skušali ohranjati komplekse zemljišč in osnovno krmno bazo za farme. Hkrati pa bomo odstopali posest na vseh zemljiščih, ki niso nujno potrebna za osnovno proizvodnjo. Poudarjamo tudi, da smo prednostno obravnavali tiste upravičence, ki so kmetje in jim je kmetijstvo glavni vir prihodka. Ocenjujemo, da bomo s poravnavo, ki je edini način za hitro rešitev zadev brez pritožb, lahko uspešno rešili večino zahtevkov. Seveda pa bo pred tem morala svoje prispevati tudi država, ki je zakon sprejela in ki je preložila vse breme na upravičence in zavezance, s tem pa povzročila veliko nepotrebnih sporov.« ^ Ivan Lednik je razlaščence seznanil s pismom, ki ga je pisal direktorici sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Mariji Lukačič, v katerem jo seznanja z za razlaščence nesprejemljivimi zahtevami Kmetijstva za izplačilo neizkoriščenih vlaganj. Sklad namreč daje državno zemljo v najem za 200 DEM na hektar v tolarski protivrednosti. »Interes najemnika je, da zemljo v tem času izkoristi s čim večjim dobičkom in brez vlaganja v trajno rodnost zemlje. Uničevanje rodnosti traja že štiri leta, zlasti pa je zaznavno letošnje leto. Predstavnik zavezanca oziroma sedanji uporabnik zemljišča pa zavira denacionalizacijo s svojimi zahtevami o izplačilu povečanja vrednosti zemlje v preteklem obdobju brez vsakršnega dokaza, da je res tako. Izplačilo teh stroškov utemeljujejo z agromelioracijami, hidromelioracijami, komasacijami, namakanji, novimi poljskimi potmi in cestami, novimi hmeljskimi žičnicami in ostalo infrastrukturo. Razlaščenci naj bi plačali še stroške za razmejitev parcel. Vse to zaračunavanje je eklaktanten primer blokade denacionalizacije. Vračilo stroškov presega dejansko vrednost kmetijskega zemljišča in je 2,690.865 SIT na hektar brez hmeljske žičnice, skupaj z upoštevanjem odškodnine za hmeljsko žičnico pa naj bi denacionalizacijski upravičenci izplačali po 3.794.000 SIT na hektar ali 380.000 SIT/m2. Temu je potrebno dodati še strošek komasacije in geodetske odmere.« Ob koncu skoraj štiri ure trajajočega občnega zbora so sprejeli številne sklepe. Tako razlaščenci predlagajo vsem strankam slovenske pomladi, da v svoje volilne programe uvrstijo tudi hitrejše izvajanje zakona o denacionalizaciji, saj je približno 200.000 razlaščencev pomembno volilno telo. Zahtevajo ugotavljanje individualne odgovornosti vseh, ki so zadolženi za izvajanje zakona, od vlade pa zahtevajo, da se končno resno loti uresničevanja te- ’ ga zakona. Prav tako vladi predlagajo, da zamenja upravni odbor slovenskega odškodninskega sklada, predsedniku vlade in države pa, da se zavzameta za jamstvo države za obveznosti odškodninskega sklada. Direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Marija Lukačič naj od upravnih enot čim prej pridobi seznam upravičencev do kmetijskih zemljišč, ministrici za pravosodje Meti Zupančič pa predlagajo, da poskrbi za učinkovito delo medresorske komisije za spremljanje izvajanja zakona o denacionalizaciji. Hmezadu Kmetijstvu so iz Trnave poslali poziv, naj ne vztraja pri zahtevah o izplačilu neamortiziranih vlaganj, sicer bodo razlaščenci zahtevali povračilo zaradi zmanjšane rodnosti teh zemljišč. Direktorici sklada kmetijskih zemljišč prav tako predlagajo, da skupaj s strokovnimi službami pripravijo oceno škode za kmetijstvo države zaradi zmanjšanja rodnosti zemlje kot posledico opuščanja zelenega gnojenja. Predsedstvu ZLRP Slovenije pa med drugim predlagajo tudi, da sproži postopek za presojo ustavnosti zakona o denacionalizaciji v tistem členu, kjer je določen rok za vložitev zahtevkov za vračilo premoženja. Neupravičeno odvzeto premoženje je namreč mogoče vedno zahtevati nazaj. Kljub temu da je načelnik upravne enote Žalec obljubil vso podporo pri čim hitrejšem reševanju denacionalizacijskih zahtevkov, pa so na zboru v Trnavi nekateri razlaščenci jasno povedali, da bodo spomladi orali na svojih poljih, čeprav postopki za vračilo še ne bodo končani. Ob koncu občnega zbora so izvolili tudi nov 13-članski odbor podružnice ZLRP ki bo na svoji prvi seji izmed njih izvolil še predsednika. K. Rozman zbornica. Glede tega, kdo je obrtnik, pa so razprave smešne, saj je to določeno z zakonom. Do vključno z naslednjo sejo občinskega sveta se mora to vprašanje razrešiti. Z županom in predsednikom občinskega sveta potekajo o tem pogovori.« Kaj se bo zgodilo, če bodo svetniki vztrajali pri svoji odločitvi? »V tem primeru bom sam kot član upravnega odbora prav gotovo odstopil, verjetno pa tudi še dva druga člana. Ostala bosta samo še dva člana, oba iz stranke SDSS. Tako. bodo imeli proste roke tisti, ki želijo ta organ spolitizirati. Poudariti je treba, da je sklad za razvoj obrti in podjetništva vsa ta leta deloval strokovno in da o delu upravnega odbora ni bilo pripomb s strani prosilcev za kredite. Mislim pa, da bodo v tem primeru tudi obrtniki oziroma zbornica pričeli razmišljati o ustanovitvi svojega sklada za razvoj obrti in podjetništva, skupaj z bankami, kot je že v nekaterih drugih občinah. Tako bo sklad res delal tisto, za kar je bil ustanovljen, to pa je razvoj drobnega gospodarstva. Kljub vsem tem zapletom pa je upravni odbor vendarle obravnaval več kot 40 vlog prosilcev, ki čakajo že od junija na odgovore, kdo bo dobil kredite 7 razpisa. S tem, da smo jasno dali vedeti, da bomo delali samo do naslednje seje občinskega sveta oziroma do imenovanja upravnega odbora v skladu s statutom.« K. R. VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC, PRODAJNI CENTER LEVEC TER FRANŠIZNI PRODAJALNI NA OSTROŽNEM IN V LETUŠU 19 LET VELEBLAGOVNICE ŽANA ŽALEC Novi programi v ZANIt — OTVORITVENI GOTOVINSKI POPUST ■ 10% - SEDAJ TUDI V ŽANI cru GoldStar (trenirke, kape, mikice,...) -AUDIO, VIDEO TEHNIKA -AUDIO, VIDEO TEHNIKA______________________ (televizorji, HI-FI, video, avto radio) po najnižjih možnih cenah Celoten program bele tehnike (Tandy Vabljeni v soboto, 28.10., na praznovanje 19. obletnice v Veleblagovnico ŽANA - AKCIJSKE PRODAJE * NEVERJETNE CENE * PREK 15 DEGUSTACIJ * NAGRADNO ŽREBANJE BINGO * PRENOVLJENA L ETAŽA * ANSAMBEL HP-TOP. J I _ ; I ' gjgMjgAN Prihodek na zaposlenega presegel 110 tisoč mark Žalski Juteks slavil 56-letni jubilej — Začela se Podjetje juteks iz Žalca sodi med enajst največjih evropskih proizvajalcev talnih oblog. Danes zaposluje 180 ljudi, v letošnjem letu načrtujejo realizacijo v višini 20,5 do 21 milijonov nemških mark, kar je pp podatkih vodstva bistveno več kot lani in predlani. Najbolj pa so v podjetju, kjer izvozijo skoraj dve tretjini svojih izdelkov na zahtevna tuja tržišča, zadovoljni, ker znova oživlja investicijski ciklus in ker celoten prihodek na zaposlenega prvič po sedmih letih presega 110 tisoč mark. Njihov cilj pa je ustvariti približno 150 tisoč mark prihodka na zaposlenega. O jubileju, sedanjih gospodarskih razmerah in lastninjenju podjetja smo se pogovarjali z direktorjem Juteksa Milanom Dolarjem. I ■ rAA d. O. O. I J proizvodnja, trgovina, inženiring in zastopstva Glavni trg 16. 61240 Kamnik 1IV tel./fax: 061 832-339 ' Nudimo novoletne okraske za okrasitev krajev, novoletne umetne smreke, —. novoletne lučke in sveče, verige z žarnicami do 100 m, svetlobna telesa: zvezde, zvezde repatice, zvončke in smrečice. Naročila sprejemamo na sedežu podjetja, prodajala pa jih bo tudi cvetličarna na pokopališču v Žalcu. Kako ste v kolektivu praznovali letošnji praznik podjetja? »20. oktober je že vsa leta praznik Juteksa; na ta dan leta 1939 je začelo delati naše podjetje, tako da je Juteks letos star že 56 let. To je obdobje, ko je podjetje preživljalo zelo različne čase od vojne do povojnega obdobja, socialistično upravljanje, preživelo je tudi po moje največjo krizo v stoletju, to je bil razpad sistema na Vzhodu in razpad jugoslovanskega tržišča. Še zlasti za nas so bile razmere specifične, saj so se v zadnjih desetih ali petnajstih letih Juteksovi proizvodi močno uveljavljali na nekdanjih vzhodnih tržiščih. Čeprav je bilo težko, smo z dobrim in trdim delom prebrodili krizo. Letošnjega jubileja posebej nismo praznovali, smo pa ob obletnici, torej 20. oktobra, začeli javno prodajati naše delnice, 21. oktobra pa je bila še slavnostna seja delavskega sveta, na kateri smo posameznim delavcem podelili plakete za dolgoletno delo. Bolj kot slovesnost je pomembno dejstvo, da se proizvodnja in prodaja naših izdelkov povečujeta, krivulja pa se je v primerjavi z lanskim in predlanskim letom občutno obrnila navzgor. Drugo, kar se mi zdi pomembno, je to, da po vseh teh letih varčevanja, odpovedovanja, stalnega boja na tržišču, zniževanja stroškov in borbe za preživetje ponovno začenjamo vlagati v posodobitev opreme in izboljšanje tehnologije. V Jutek-su se že začenja investicijski ciklus modernizacije opreme za proizvodnjo talnih oblog, ki bo zaključen v letu dni in pol. Naložba je vredna 3,5 do 4 milijone nemških mark. S temi vlaga- nji želimo razširiti in izboljšati paleto ter kvaliteto talnih oblog, kar je pogoj za še večjo prodajo na zahodnih tržiščih in prehod v višji cenovni razred.« Kako sicer v Juteksu ocenjujete trenutne gospodarske razmere in odnos države do gospodarstva? »Osebno menim, da je ekonomska politika še vedno nelogična in nestimulativna za tiste, ki ustvarjajo največ družbenega produkta in tega pridobivajo na zunanjih tržiščih. Država je bistveno predraga glede na to, kolikor lahko ustvari gospodarstvo. Obremenitev živega dela z davki in prispevki je v Slovenijj ena najvišjih v Evropi, samo še Švedi nas lahko razumejo. Na drugi strani pa niti ena evropska država ne razume, kako lahko imamo najnižje cene goriva oziroma naftnih derivatov v Evropi.«, Kako pa kot izvozniki ocenjujete sedanji tečaj tolarja? »Juteks prodaja na tuje prek 70 odstotkov svojih izdelkov, pri y^2^TRGOVINA BREDA ČUVAN*, ¿TTKA S. P. Šlandrov trg 23, Žalec Velika izbira zimskega blaga po ugodnih cenah. Predsezonska razprodaja pletenin. je javna prodaja delnic talnih oblogah je delež izvoza še višji in znaša približno 80 odstotkov. Osebno ne vidim rešitve v tem, da tečaj tolarja bezlja in da se razvrednoti nacionalno valuto. To bi pomenilo samo rast inflacije. Reševanje teh problemov vidim bolj v smeri, da je država bolj pozorna na rast infrastrukturnih stroškov, ki obremenjujejo gospodarstvo, to so stroški za elektriko, telefonijo, plin, komunalne zadeve in podobno. Ti stroški se pritajeno in s premalo odgovornosti povečujejo, mi pa cen izdelkov v tujini temu ne moremo prilagajati. Država bi morala na tem področju biti bolj restriktivna, ne pa da cene rastejo še hitreje, kot se povečuje inflacija. Po drugi strani pa je seveda treba zmanjšati obremenitve. Ljudi z neto plačami sploh ne moreš več stimulirati, izdatek delodajalca pa je seveda izredno velik. Če damo človeku v žep sto mark, je treba v podjetju odšteti državi v povprečju 125 mark.« Tudi pri lastninjenju se državi ne mudi V Juteksu se v tem času ukvarjate tudi z lastninjenjem. Kako poteka in kakšen bo Juteks po končanem lastninskem preoblikovanju? »Program lastninjenja Juteksa je praktično podoben večini družbenih podjetij, ki so uspela preživeti. Po zakonu o lastninjenju bomo družbeni kapital v višini milijarde 625 milijonov tolarjev lastninili takole: 20 odstotkov kapitala namenjamo interni razdelitvi, 32 odstotkov znaša notranji odkup, v vse to so vključeni zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. V tem procesu sodelujejo tudi delavci odvisnih družb, v našem primeru sta to Em-teks in Li Savinja, kjer je Juteks solastnik. Preostalih' 40 odstotkov se po zakonu prenese na sklade, 8 odstotkov družbenega kapitala pa smo namenili javni prodaji. V našem primeru bo država imela, verjetno več kot 40-odstot-ni delež, ker so med viri za interno razdelitev in notranji odkup tudi razlike v plačah, kjer bruto del pripada državi. Delavci, upokojenci, bivši zaposleni in delavci odvisnih družb pa tudi po končanem lastninjenju ostajajo večinski lastniki.« Kaj pa pričakujete od javne prodaje delnic? »Prvo soglasje se nam je na Agenciji za privatizacijo izredno zavleklo, nanj smo čakali osem mesecev in osem dni. Tudi tu se vidi ažurnost državnih organov. Zato smo sami vzeli stvari v roke in pospešili aktivnosti, da čim prej pridemo do drugega soglasja in dokončne lastninske spremembe, ko bo Juteks postal delniška družba. Ena od teh aktivnosti med prvim in drugim soglasjem je izvedba javne prodaje. Delnice bomo začeli prodajati ob obletnici podjetja. Kakšna je cena delnic in kdo vse bo po vaših ocenah kupec Juteksovih delnic? »V javni prodaji je približno 44 tisoč delnic z nominalno vrednostjo po tisoč tolarjev za eno delnico, prodajna cena delnice je 1.538 tolarjev. Z javno prodajo se bodo po naših ocenah v solastništvo Juteksa vključili ljudje iz neposredne okolice oziroma Savinjske doline ter dela celjskega območja. Računamo, da bodo v Juteks vložili certifikate tisti, ki niso imeli možnosti za vlaganje certifikatov v svojo firmo, na primer šolniki, ljudje v občinski upravi, policisti oziroma ljudje, ki o Juteksu nekaj vedo in mu zaupajo.« Boste delnice prodajali tudi za gotovino? »V okviru osmih odstotkov je možen tudi gotovinski nakup, prednost pri nakupu imajo fizične osebe oziroma državljani. Pri nakupu za gotovino smo nakup omejili na 300 delnic, pri certifikatih pa omejitve ni.« Kje vse je mogoče kupiti delnice Juteksa? »Javna prodaja delnic poteka na treh mestih, in sicer na sedežu podjetja v Žalcu od Z do 16. ure, prodajni mesti pa sta še v poslovni enoti Banke Celje v Žalcu ter žalski poslovni enoti Abanke.« IB 50 let Gradisa Celje Gradis je podjetje, ki ga je ustanovila slovenska vlada zaradi potreb po povojni gradnji. Podjetje je imelo najprej sedež v Šoštanju, od leta 1950 pa v Celju. V tem času se je Gradis razvil v velik poslovni sistem, v katerem ima celjska enota povsem samostojen status. Na tiskovni konferenci je direktor celjskega Gradisa predstavil razvojno pot, ob jubileju pa tudi razvojne načrte. »V našem podjetju je sedaj zaposlenih 450 delavcev. Po osamosvojitvi Slovenije se je število delavcev skoraj prepolovilo, delavce iz bivših jugoslovanskih republik pa smo uspešno nadomestili z domačimi. V sodelovanju z zavodom za zaposlovanje smo usposobili oziroma prekvalificirali več kot 150 delavcev, predvsem zidarjev, tesarjev, železokrivcev, štipendiramo pa tudi strokovnjake. Te zadnje čase precej potrebujemo. V prvih devetih mesecih smo dosegli 2,5 milijarde tolarjev realizacije. Ker v Celju za nas ni dovolj dela,_ iščemo delo drugod. Tako delamo predvsem v občinah Laško, Žalec, Šentjur in Ljubljana. Praznovanje 50-letnice bo predvsem delovno, v Celju bomo pripravili srečanje s poslovnimi sodelavci, denar za centralno proslavo v Ljubljani pa smo namenili v humanitarne namene, in sicer za gradnjo pediatrične klinike.« jk MODA SšKVAUTETA 2% ZADOVOLJSTVO 2* MODA Trgovina in šiviljstvo Žalec, Ul. talcev 3 (za tržnico) tel.: 714-175, faks: 714-182 ? * Velika izbira kakovostnega metrskega blaga ^ za vsako priložnost, Tj £ * šivanje po meri, izdelavo razvojnega projekta CRP-ja Grajske vasi so občinski svetniki že imenovali na svoji zadnji seji. Šteje 6 članov, to so: vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve občine Žalec Slavko Šketa, svetovalka za urejanje prostora Manca Birsa, vršilka dolžnosti vodje oddelka za gospodarske In negospodarske dejavnosti ter promet In zveze upravne enote Žalec Melanija Žvikart, predstavnik krajevne skupnosti Gomilsko Vinko Drča, predstavnik krajevne skupnosti Braslovče Dušan Goričar, šesti član projektnega sveta pa bo predstavnik izbrane Izvajalske organizacije. K. R. Do konca leta kanalizacija in vodovod v vrednosti 60 milijonov tolarjev Na začetku tega meseca so v KS Polzela pripravili številne prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Tako kot vsako leto so tudi letos organizirali slavnostno sejo skupščine in sveta krajevne skupnosti, pred tem pa je bila v župnijski cerkvi sv. maša za vse polzelske žrtve 2. svetovne vojne in povojnega nasilja. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine KS Polzela Stanko Novak, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato pa dejal: »Od lanskega pa do letošnjega praznika smo v naši krajevni skupnosti na področju komunale malo postorili. Spomladi je bil zgrajen spodnji ustroj ceste v Slatine v dolžini 1,3 km, kar Imamo še sedaj na dolgu. Obnovljen je bil most pri Kovaču čez potok Strugo In saniran zemeljski plaz na cesti Zolnl-Clzej v Podvinu. V prihodnjih dneh se nam obeta gradnja kanalizacije in kolektorja v Ločici. S tem bo omogočeno, da se že v naslednjem letu kolektor podaljša do raz- bremenllnika; tako se poveže tudi polzelska kanalizacija na osrednjo čistilno napravo in pa omogoči tovarni nogavic, da bo le ta nemoteno obratovala. Dosegli pa smo napredek na drugih področjih. Nova okna so na stavbi osnovne šole, povečan je bil celotni multimedljski prostor, to so knjižnica in dve računalniški učilnici. S tem je šola pridobila status osrednje šole za področje multi-medlje in računalništva v Sloveniji. Dalje je bila obnovljena fasada na kulturnem domu, prenovljena In modernizirana agencija Banke Celje, obnovljeni streha in kupola zvonika na župnijski cerkvi, prav v teh dneh pa se zaključujejo dela pri poslikavi notranjosti cerkvice v Seneku. Poseben problem na Polzeli pa so divja odlagališča odpadkov. Vsakoletna sanacija nič ne pomaga. Nekateri pač mislijo, da lahko odpadke odlagajo, kjer jih je volja, in da jim nihče nič ne more. Ob sedaj veljavni zakonodaji in kaznovalni politiki je res tako.« Ob koncu slavnostnega govora je Stanko Novak dejal, da so v mesecu maju poslali elaborat za ustanovitev občine Polzela vsem poslanskim skupinam v državnem zboru In vladni službi za lokalno samoupravo. Sedaj pa morajo ukrepati poslanci državnega zbora. Zbranim je spregovoril tudi župan občine Milan Dobnik, ki je še dopolnil prejšnjega govornika, da bodo v prihodnjih dneh pričeli graditi kanalizacijo in del vodovoda v vrednosti 60 milijonov tolarjev. Glede tega, da sl na Polzeli prizadevajo za svojo občino, pa je dejal, da če se bodo krajani na referendumu odločili zanjo, ne bo nobenih težav, ki bi preprečevale, da bi Polzela postala občina. V nadaljevanju so podelili priznanja KS Polzela. Zlati grb je prejela Martina Jurjevec, srebrnega Grega Emeršič In Rudi Bračun in bronastega Peter Pungartnik in Marjan Palir. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Polzela. T. TAVČAR Lokalni TV-program v drugih rotcah______________________ Mestna skupnost Žalec je jeseni 1993 sklenila podeliti koncesijo za gradnjo lokalnega TV-sistema podjetju Kabel TV d. o. o. Petrovče. Lani pa je mestna skupost pričela oddajati lokalni TV-program. Sistem še ni zgrajen, lokalni TV-program pa je prevzelo podjetje Kabel TV d. o. o. Petrovče. Poleg Žalčanov smo v kabelski TV-slstem povezani delno že tudi krajani Gotovelj, Petrovč, Vrbja in Griž. V sistem je vključenih okrog 1500 gospodinjstev. V Žalcu še vedno niso priključeni vsi zainteresirani krajani; zaradi finančnih težav, pravijo predstavniki podjetja Kabel TV, se je gradnja v Žalcu zavlekla. Mestna skupnost Žalec je v septembrski številki Savinjčana razpisala koncesijo za lokalni TV-program. Po objavi se je zataknilo, saj je podjetje Kabel TV opozorilo mestno skupnost, da ne dovoli dajati Kanala 25 v podnajem. Zato se je svet MS odločil preklicati razpis koncesije, lokalni program pa bo imelo podjetje Kabel TV Petrovče samo, zato je opremo mestne skupnosti že odkupilo. Po nekajdnevnem mrku lokalnega TV programa se na ekranih ponovno pojavlja program Savinjske televizije. Ker pa Ima podjetje Kabel TV Petrovče na voljo še več prostih kanalov, bodo Savinjčani najbrž kmalu lahko gledali več lokalnih programov. J.K. Klasična glasba ima svoje občinstvo Z bienale otroške grafike Črno in belo Zveza kulturnih organizacij Žalec in likovna sekcija DPD Svoboda Polzela sta na Polzeli pripravili že peto likovno kolonijo. Na koloniji, ki je bila posvečena prazniku KS Polzela, je sodelovalo letos rekordno število likovnikov - 22 s širšega celjskega območja, in sicer Judita Cukjati, Aleš Hofer, Borislav Hol, Nataša Horvat, Irena Pevnik, Anica Tamše, Savina Vybihal, Pilar Wallas, Aleš Wolf, Sara Železnik, Tadeja Ogris, Anica Jalšnik, Stanislav Stojanovič, Jurij Godec, Heda Vidmar, Arpad Šalamon, Ivek Kolar, Štefka Kordeš, Irena Guček, Jože Hohkravt, Oskar Sovine in Vika Meh. Po končanem likovnem ustvarjanju so od vsakega likovnika izbrali eno do dve deli, ki so jih ustvarili na likovni koloniji ter jih razstavili. Ob tem so pripravili tudi krajši kulturni program, razstava pa je bila v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli odprta do 16. oktobra. Na posnetku vidimo vseh 22 udeležencev letošnje jubilejne likovne kolonije na Polzeli. T I Abonma komedij S komedijo Zorana Hočevarja Smejči, ki jo je v režiji Francija Križaja pred dnevi odigralo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, se je pričel gledališki abonma sezone 1995/96. Tudi letos je abonma razprodan, na programu pa so, razen ene drame, same komedije. Tako bo 13. novembra v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s komedijo Kazina, katere avtor je Tit Macij Plavt, predstavo pa režira Katja Pegan. V decembru bo gotovo salve smeha povzročila komedija Toneta Partljiča Šta-jerc v Ljubljani, ki jo bo v režiji Borisa Kobala odigralo Mestno gledališče ljubljansko. V februarju se bo to gledališče predstavilo še enkrat, in sicer z dramo Arturja Milerja Smrt trgovskega potnika. Predstavo je režiral Žarko Petan. Zadnja predstava v programu letošnjega gledališkega abonmaja bo ponovno komedija. V marcu ali aprilu bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta nastopilo v Tranvestitski svatbi, ki jo je napisal in režiral Vinko Moderndorfer. K. R. Gost za začetek bralne značke Z novim šolskim letom se je pričelo po vseh osnovnih šolah v Sloveniji še eno tekmovanje za bralno značko, katerega pobudnik je bil mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan. Letošnjo bralno značko pa so nekoliko drugače kot doslej pričeli tudi na osnovni šoli v Žalcu. V goste so namreč povabili Primoža Suhodolčana, ki ne le da je sin pobudnika bralne značke (njemu je oče posvetil knjigo Primožev dnevnik), pač pa je titdi sam pred kratkim izdal knjigo Košarkar naj bo. Ta je kot novost uvrščena v program letošnje bralne značke, katere rdeča nit je sicer dramsko delo. Na žalski šoli razmišljajo, da bodo na zaključno prireditev ob podelitvi bralnih značk povabili Naceta Simončiča. Do takrat pa bodo morali značkarji seveda prebrati še precej knjig, med njimi Košarkar naj bo. Lani najboljšim bralcem bo nekoliko laže, saj jim je več o tej knjigi povedal kar sam avtor. Resnici na ljubo pa jo je večina tako že poznala pred tem. Kljub temu so uživali v srečanju s Primožem Suhodolčanom in ob poslušanju njegovih smešnih domislic. K. R. Na razpis prispelo več kot 1000 grafičnih listov Po dveh letih so se prvo soboto v oktobru v Žalcu ponovno zbrali najboljši med najmlajšimi slovenskimi grafiki. Na osnovni šoli Petra Sprajca-Jura so namreč odprli razstavo 7. bienala otroške grafike, katerega naslov je bil tokrat Črno in belo. Na razpis za Z bienale otroške gra- mentorji desetih šol in vrtcev: otro-fike je letos prispelo več kot tisoč gra- ški vrtec Ajdovščina, enota ob Hub-fičnih listov. Izmed njih je tričlanska lju, OŠ Cirkovce, OŠ Neznanih tal-komisija likovnih pedagogov za raz- cev Dravograd, OŠ dr. Aleša Bebler-stavo izbrala 312 grafik iz 89 sloven- ja Primoža Hrvatini, Zavod za slepe skih šol in vrtcev. 31 grafik je objav- in slabovidne Ljubljana, OŠ Prežiho-Ijenih v katalogu, deset najboljših pa vega Voranca Maribor, Tretja OŠ Sloje bilo nagrajenih. Nagrade so bile venj Gradec, OŠ Turnišče, nagrajena podeljene na priložnostni slovesnosti ob odprtju razstave v*telovadnici šole. Žalski učenci so najprej navdušili z odlično plesno predstavo Črno, belo in nekaj vmes, ki so jo pripravili pod vodstvom mentoric Brede Ste-pan in Lidije Koceli. Predvsem gostujoče učence in njihove mentorje sta nato pozdravila župan Milan Dobnik in ravnatelj šole Adi Vidmajer, ki se je za opravljeno delo zahvalil tudi svojim učencem in učiteljem. Med njimi je gotovo največji del bremena organizacije bienala nosila likovna pedagoginja Neli Šuler. Prisotne je nagovoril tudi častni predsednik letošnjega bienala Lojze Logar, docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Zatem je mentorjem nagrajenih otroških grafik izročil svoje grafike, učencem pa zlate plakete. Prejeli so jih otroci, učenci in pa sta bila tudi 6-letni Andrej Logar iz vrtca Griže ter Majda Novak z osnovne šole Žalec. Po odprtju razstave, ki bo postavljena najmanj eno leto, so si mentorji lahko ogledali demonstracijo alternativne grafične tehnike kola-grafije, ki jo je predstavil asistent PF iz Ljubljane prof. Črtomir Frelih. Gostujoče učence pa so medtem člani turističnega krožka, ki ga vodita mentorici Alenka Žnidar in Zdenka Virant, popeljali na ogled šole in Žalca. Obiskali so tudi Savinov likovni salon, v katerem je razstavljal častni predsednik bienala Lojze Logar. Vsakemu so podarili zares lepo zloženko, v kateri so s fotografijami in kratkimi opisi predstavljene turistično najpomembnejše točke Žalca. Člani krožka so sami izdelali idejno zasnovo zloženke. K. R. VABIMO VAS V KINO ŽALEC Prvi film v mesecu novembra bo KAZNILNICA ODREŠITVE, ki je drugi film letošnjega filmskega gledališča. Na sporedu bo v četrtek, 2. 11. 1995, ob 20. uri. V novembru bodo prišli na svoj račun ljubitelji akcijskih filmov. V našem programu imamo dve akcijski uspešnici: CONGO in UMRI POKONČNO — BREZ OKLEVANJA. Bruce Willis nas bo obiskal v tretjem delu uspešnice UMRI POKONČNO. Tokrat ne rešuje več svoje žene, tako kot v prvih dveh delih, ampak New York. Njegov pomočnik in vodič po New Yorku je Samuel L. Jackson, njun nasprotnik pa Jeremy Irons. Režiser je isti kot pri prvih dveh delih in to nam zagotavlja dve uri dobre zabave. V vojni drami RANGUN bomo spremljali mlado zdravnico (Patricia Arquette), ki po smrti svojega sina in moža pripotuje v Burmo. V državi divja državljanska vojna. Skupaj z vodičem (U AUNG KO) mlada zdravnica odide iz mesta in spozna vse grozote državljanske vojne in vojaške diktature generala Ne Wina. Začne se njena borba za preživetje. Sreča Aung San Suu Ky, ki je leta 1990 zmagala na volitvah, naslednje leto pa dobila Nobelovo nagrado za mir. Film so snemali v Maleziji, burmanska vlada pa je storila vse, da resnica o njihovi krvavi državljajski vojni ne bi prišla v svet. Spoznavali bomo visoko modo skozi Altmanove oči v parodiji PRÊT-À-PORTER. Altman je združil znane igralce: Marcella Mastroianni-ja, Sophio Loren, Julio Roberts, Tima Robbinsa, Kim Basinger... ter trumo znanih manekenk, modnih kreatorjev in komentatorjev mode. Ustvaril je odlično parodijo, ki nas popelje v svet vioske mode, kjer vladajo seks, pohlep in prevare. Med tri letošnje velike kostumografske uspešnice se je uvrstil tudi zgodovinski spektakel POGUMNO SRCE. Mel Gibson in Sophie Marceau nas bosta popeljala v čas, ko se je Škotska borila za svojo neodvisnost. Poleg odličnih igralcev film odlikuje dobra glasba in odlično posnete bitke med Škoti in Angleži. Kathy Bates in njeni otroci bodo v družinski melodrami DOLGA POT DOMOV iskali svoj prostor pod soncem. Brez denarja se v starem avtu odpravijo iskat svoje sanje in nov dom. Za vse ljubitelje znanstvene fantastike bo zanimiv film GOSPODARJI LUTK, ki smo ga napovedali že prejšnji mesec. V družinski komediji/drami CORRINA, CORRINA nas bodo zabavali Whoopi Goldberg, Ray Liotta in Tina Majorino. Corrina (Whoopi Goldberg) je mlada izobraženka brez službe, ki postane nova varuška deklice Molly (Tina Majorino). Molly je po materini smrti čustveno zlomljena in noče govoriti. Corrina jo s svojimi čarovnijami popolnoma spremeni in postaneta veliki prijateljici. Prisrčen film, nekoliko drugačen od prejšnjih filmov Oskarjeve nagrajenke Whoopi Goldberg. Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program še lahko spremenil Informacije tudi po tel. 715-123. Irena Verbič Kniigo približati Gaiičanom Zadnja prireditev v okviru Taborskih kulturnih dnevov je bila za Galičane zelo pomembna, saj so odprli izposo-jevališče knjig v podružnični šoli v Galiciji. Galičani so si pravzaprav želeli imeti lastno knjižnico, vendar sedaj čas takim željam ni naklonjen, saj bi težko zagotovili potreben knjižni fond. Uspelo pa jim je skupaj z Občinsko matično knjižnico Žalec in nekaterimi darovalci, ki so knjige podarili izrecno Gaiičanom, odpreti knjižno izposo-jevališče. Na odprtju se je zbralo veliko krajanov, ki so prisluhnili govornikoma, predsedniku Kulturnega društva Galicija Ivanu Lindiču in Anki Krčmar, direktorici Zavoda za kulturo Žalec. Učenci podružnične OŠ Galicija ter Šaleške predice s citrarjem Marjanom Marinškom pa so pripravili kulturni program. T. TAVČAR INTERCEPTOR na višku Nedvomni šampioni na finalu letošnjega Novega rocka v ljubljanskih Križankah, hkrati pa najbolj razvpita, opevana, v zvezde kovana in (s strani oboževalk in oboževalcev) najbolj oblegana slovenska težkometalsfca zasedba - INTERCEPTOR. V začetku naslednjega leta bodo člani žalske skupine (Grega Čulk - vokal, Marc Pader - kitara, Primož Štorman - bobni, Robi Jukič - basist, potem ko jih je sredi junija zapustil njihov prejšnji baser E A.) upihnili svojo četrto svečko na okroglem čokoladnem biskvitu. Ne glede na to, da so stari le dobra 3 leta, imajo za seboj že dva novorojenčka. Prvemu je ime »The Beginning« (izšel aprila '94, Pan Recor-ds), drugi je »Fade« (junij '95, Panika). Oveneti takoj po začetku?? Zakaj pa ne!! Oba izdelka, predvsem pa drugi, sta naletela na visoke pozitivne ocene pri različnih glasbenih kritikih v revijah in časnikih, kot so: Mladina, Antena, Delo, Slovenske novice... Poleg kvalitetnega tonskega zapisa pa premorejo spoštovanje, spektakularne kaskaderske scenske nastope, menda celo najboljše interpretacije na slovenskih glasbenih odrih. Njihov frontman in vokalist Čulk jr. na koncertih uprizori toliko smrtnih skokov (salto mortale) in vratolomnih vijakov, da je po nastopu že ničkolikokrat poiskal zdravniško pomoč. Znan je tudi po tem, da je neizpodbitno najtežji slovenski akrobat (tehta 140 kg + karakter 250 kg). Poleg dveh kaset imajo za sabo že 69 nastopov, sami pa so najbolj ponosni na koncerte Napalm Death (kot predskupina, Lj'94), Metal Manija v Zagrebu (Zg '94) in seveda na letošnji Novi rock. Ob uživanju v hvalevrednih kritikah in nastavljanju mnogim fotoaparatom pripravljajo v bodoče nekaj zgodovinskih projektov, ki naj zaenkrat še ostanejo skrivnost. V vsakem primeru pa so Interceptor na področju alternativne umetnosti (če je komu umetnost sporna, pa recimo ustvarjalnosti) odlična promocija našega malega mesta. Vseeno pa osebno odsvetujem ogled njihovega cirkusa ljudem, ki imajo srčne motnje ali težave s krvnim tlakom, predvsem pa nosečnicam in osebam nad 65 let. G. R. Mateta Koncet kitarista Istvána Römerja napolnil žalsko župnijsko cerkev Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Žalcu je vse pogosteje prizorišče izjemnih kulturnih dogodkov, predvsem koncertov, ki v njej še posebej lepo izzvenijo. Medtem ko so bili ti še pred kratkim manj obiskani, je koncert kitarista Istvána Römerja napolnil cerkev. Med poslušalci je bilo predvsem veiiko mladih učencev kitare in to ne le iz Žalca, ampak tudi iz drugih glasbenih šol. Vstopnice so bile razprodane že v predprodaji. István Römer je docent na Akademiji za glasbo v Zagrebu,- predava pa tudi na »Poletnih mojstrskih šolah« v Sloveniji. Rojen je bil leta 1962 v Zagrebu, kitaro je študiral v. Gradcu in Zagrebu. Na številnih mednarodnih tekmovanjih je dosegal zavidljive rezultate. Kot solist je nastopal v Evropi in Južni Ameriki, sodeluje v duu z violončelistom Valterjem Dešpa-Ijem, je pa tudi član Žagrebškega kitarskega tria. V Žalcu je predstavil prvi del ciklusa Tri sonate in Tri partite Johanna Sebastiana Bacha, ki so bile sicer napisane za violino solo, danes pa so te skladbe postale del standardnega kitarskega repertoarja. K. R.' ¡hLIhN^jh TEHNIČNA TRGOVINA Šempeter 13/a, tel. 063/701-888 REZERVNI DELI za pralne stroje, štedilnike in hladilnike BELA TEHNIKA sušilec perila WT 900 X 39.990,00 SIT pralni stroj WA 909 X 66.762,00 SIT zamrzovalne skrinje: - ZS 13 E 130 I 34.205,00 SIT - ZS 21 E 210 I 42.140,00 SIT - ZS 32 E 320 I 54.148,00 SIT kombinacija hladilnik - zamrzovalna omara: - HZK 33,3 76.451,00 SIJ - HZ 19,2 46.209,60 SIT AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ANTENSKI PRIBOR, SATELITSKI SISTEMI Pooblaščeni prodajalec MULTICHOICE: ■g-iSteb. dekoderji, kartice za fllmnet (slovenski podnapisi) ’ Ugodne cene, možen nakup tudi do 9 obrokov. IUllLTlCHOlCE KAlfiDCSCOPE Delovni čas: non-stop od 8. do ! 9. ure, sobota od 8. do 12. ure. Ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je:____ Moj naslov: Največ glasov za urejeno trgovino je dobila Savinjska trgovska družba - Pohištvo, druga je Žana Žalec in tretja »M« Miklavc Prebold. V mesecu septembru je dobila največ glasov Liljana Ribič iz trgovin »M« Miklavc Prebold, druga je Simona Korber, Trgovina Puckmajster, Breg pri Polzeli, tretja pa Edita Gorišek, Peternel, Prebold. Izbira najbolj priljubljenega trgovca in najbolje urejene trgovine je v naše veliko zadovoljstvo zbudila precej pozornosti. V uredništvo smo dobili precej glasovnic. Mi pa smo se odločili, da stopimo v trgovine tudi sami, da bi se prepričali, ali si predlagani resnično zaslužijo pohvalo. V večini primerov ste imeli prav, pri nekaterih pa ste morda zamižali na eno oko. Zato bomo v prihodnje z novinarsko ekipo pogosteje obiskali trgovine. Vtisi in zanimivosti še niso zbrani, v naslednji številki pa bomo že objavili naše ugotovitve. Naj samo omenimo, da smo v sobotnem dopoldanskem obisku v mnogih trgovinah z živili pogrešali kruh, tako da o »posebni« izbiri kruha, na kar so nas vabili letaki, ne kaže izgubljati besed. V eni izmed trgovin so nam prijazno ponudili mlečne Izdelke, ki jim že poteka rok, res pa so bile mamljive cene. V objektiv smo ujeli nekaj zgledno urejenih Izložb, še več pa je zanemarjenih. Tudi šipe že dalj časa ni obiskala kakšna ploha. V oči so nas zbodli številni reklamni lepaki na izložbenih oknih ali pa na reklamnih panojih. Lepaki, napisani z roko, so popisani z nerodno pisavo (škoda da v šolah ne ocenjujejo več lepopisja), polni slovničnih napak in so že precej obledeli. Le kaj si ob tem mislijo obiskovalci Savinjske doline - morda pa je tudi to lahko Izziv za Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline. Ko smo se ozirali okoli trgovin, smo ugotovili, da Imajo trgovci metlo le za okras ali pa skrito v kakšnem kotu. Seveda pa smo videli tudi nekaj zglednih primerov, ki so jih bralci že opazili in zanje tudi glasovali. V Žani smo opazili poziv trgovcem, naj'se vključijo v akcijo. Vabimo Vas, da sodelujete v akciji za izbiro najbolj priljubljenega trgovca In najbolje urejene trgovine tudi v naslednjih mesecih. Uredništvo Minevajo štiri leta poslovanja Gostišča Matej v Kaplji vasi, ki je obogatilo gostinsko in turistično ponudbo KS Prebold in Savinjske doline. Te dni, ob obletnici štiriletnega delovanja, pa so še povečali svoje prostore in dodali gostišču novih 40 sedežev, ki omogočajo postrežbo osemdesetim in več gostom v enem prostoru. Novi prostori so sedaj že odprti. Prav prijetno je posedeti In ob dobri pijači In jedači doživljati utrip tega gostišča, ki s svojo ponudbo, urejenostjo, prijaznim osebjem in še s čim sodi med najbolj kakovostna gostišča v naši dolini. Ob tem, da lahko sprejmejo hkrati tudi prek 120 gostov, da je na voljo terasa s 30 sedeži, da Imajo tudi posebno sobo, je seveda gostišče primerno tako za poslovna ali družabna srečanja, obletnice, poroke, kot tudi za vse druge priložnosti. Za večje skupine pa je zaželena predhodna najava, osebno ali po telefonu 723-268. ep-da Celih dvajset let je minilo, odkar so na Polzeli izdali zadnjo razglednico. Seveda je kraj v tem času doživel mnogo sprememb, tako da ga po tisti razglednici naključni obiskovalec ne bi mogel prepoznati. Sedaj pa je krajevna skupnost Polzela vendarle Izdala novo, na kateri sta dve značilnosti kraja, in sicer graščina Senek, ki jo obdaja gozd s številnimi zelo starimi in posebnimi drevesi, zaradi česar je zaščiten, in detajl z gradu Komenda - lev na vhodnem stopnišču. Na razglednici pa je tudi panorama Polzele, s katere se vidi, da je Polzela lep kraj - poln zelenja. Razglednico so izdelali v Foto Sherpa, natisnila pa jo je tiskarna Han tisk. T. T. Končan avto rally treh dolin________________________________ V organizaciji Turistične agencije Beml iz Žalca in Avto Uri Žalec je bil preteklo soboto s Startom v Žalcu zadnji, četrti avto rally treh dolin. Nastopilo je 38 posadk, najuspešnejša nad 1600 kubičnimi centimetri pa je bil par Čoh - Kodre (Avto Uri Žalec), ki je zmagal na četrtem, zadnjem rallyju in postal tudi končni zmagovalec vseh štirih rallyjev. Ekipno je zmagalo AMD Ravne II, Avto Uri Žalec pa je zasedel četrto mesto. Na sliki: Start in spretnostna vožnja sta bila na parkirišču pri Hotelu Žalec. T. TAVČAR Tako kot že desetletje in več se tudi letos preboldski jamarji pojavljajo kot založniki stenskih koledarjev. Tokrat s koledarjem, ki je oblikovno, grafično in deloma tudi tematsko drugačen od vseh minulih. Vsekakor pa je zanimiv, lep za oko in predvsem bogat in funkcionalen ter tako primeren za vsako steno. Odlikujejo ga mehkoba barv, oblikovnost, velike številke datumov, znaki luninih men, godov-na imena in poseben horoskop. Vsebinsko koledar predstavlja slovenske turistične jame in dva rudnika, Mežico in Idrijo, ki sta vključena v interesno združenje turističnih jam Slovenije in jamsko transverzalo, ki sicer vključuje 21 turističnih jam. V koledarju je predstavljenih 13 teh jam z obema rudnikoma, ki se že dobro vključujeta v tovrstno turistično ponudbo naše države. Prav turizem ima prihodnost v našem razvoju, saj je naša dežela obdarjena z idealnimi naravnimi pogoji, ki v svoji pestrosti in raznolikosti skorajda nimajo primere v svetu. Vsaj ne na tako majhnem prostoru, kjer se srečujejo kar štiri velike evropske pokrajine: Alpe, Dinarsko gorstvo, Panonska nižina in Sredozemlje. Pomembna turistična ponudba so tudi jame, ki jih je ob že uveljavljenih v Sloveniji še veliko. Na to in na dejstvo, da se je beseda Kras, kot sinonim za pokrajino, kjer ni vodnega pretakanja na površju, od nas prenesla v svet in se v germanizirani ali romanizirani obliki pojavlja skoraj povsod tam, kjer so takšne pokrajine, smo nedvomno lahko ponosni. To je tudi del naše identitete in tudi pričujoči koledarji so pomemben prispevek in zato vredni pozornosti vseh tistih, ki se pri nakupih novoletnih daril za svoje poslovne partnerje in druge odločajo za koledarje. Hkrati s tem pa pomagajo tudi razvoju in napredku jamarstva v Savinjski dolini, ki ga že 26 let uspešno predstavljajo preboldski jamarji. Jamarji pričakujejo, da bodo njihovi dosedanji kupci in podporniki ter drugi radi segli po letošnjem koledarju in tako pomagali uresničevati vizijo turistične dežele in želje preboldskih in slovenskih jamarjev. Informacije po telefonu 723-486. -OV- Najbolj priljubljen trgovec Najbolje urejena trgovina Savinjska dolina se lahko ponaša s številnimi trgovinami in nove rastejo kot gobe po dežju. Seveda pa so med njimi precejšnje razlike, tako po urejenosti, ponudbi in prijaznosti trgovcev. Da bi med njimi zanetili delček tekmovalnega duha, smo se odločili za akcijo, v kateri boste lahko bralci Savinjčana glasovali in tako izbirali najboljše. Odločiti se za najbolj priljubljenega trgovca najbrž ne bo težko, pri izbiri najbolj založene in urejene trgovine pa upoštevajte tudi urejenost njihove okolice in izložbe. Izpolnjene glasovnice nam, spoštovani bralci Savinjčana, pošljite do 13. novembra, med prispelimi glasovnicami bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli majico Savinjčana in kavo Caffe tropic. Akcija bo trajala več mesecev, zato bomo vse prispele glasovnice hranili do zaključne prireditve, na kateri bomo razglasili zmagovalce In izžrebali več zanimivih nagrad, med njimi barvni televizor, športno kolo in fotoaparat. GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je: MARINKA PLEVCAK LATKOVA VAS TELEFON: 701-030 GOSTIŠČE SAVINJA - PLEVČAK PREBOLD Preživite sobotno, martinovo noč ob glasbi in dobrem razpoloženju v gostišču Plevčak: 11,novembra 1995 s pričetkom ob 20. uri. Rezervacije po telefonu: 701-030. Sicer pa vas vabimo, da nas obiščete vsak dan razen ponedeljkov in zadnje nedelje v mesecu med 13. in 22. uro. Priporoča se gostišče Plevčak! Turizem jame Gostišče Matej Ob jubileju novi prostori Število prekrškov raste Savinjčan: Ali lahko najprej na kratko predstavite inštitucijo občinskega sodnika za prekrške? Se je v zvezi z njo kaj spremenilo ob reformi lokalne in državne uprave? Nikola Trivan: »Ni več občinski, ampak samo sodnik za prekrške. Zdaj sodimo neposredno v pristojnost ministrstva za pravosodje. Ta naša inštitucija deluje v Žalcu že 40 let, čeprav se je prej imenovala drugače. Sam sem tu zaposlen že 22 let, sicer pa smo v Žalcu trije sodniki za prekrške.« Savinjčan: Naša zakonodaja pozna zelo veliko prekrškov, cestnoprometni in kršitve javnega reda in mira so le del primerov, s katerimi se ukvarjate. Kolikšen del? Nikola Trivan: »Upoštevajoč kvalifikacijo prekrškov je teh na tisoče. Če pa govorimo predvsem o javnem redu in miru in cestnoprometnih prekrških, potem so številke naslednje: v lanskem in letošnjem letu smo prejeli 209 predlogov za uvedbo postopka zaradi napačnega parkiranja, s področja javnega reda in mira pa lani 662 predlogov in letos 468. Skupaj torej 1130, kar pomeni približno petino zadev, ki jih sicer obravnava naša služba. V njej smo trije zaposleni, norma za sodnika je obravnavati 90 zadev na mesec, moja norma kot predstojnika pa je 70 zadev. Vsi to normo presegamo. Glede 209 nerešenih zadev v zvezi s parkiranjem moram povedati, da niti ena zadeva ne bo rešena, ker gre za nepopolne predloge. Če hočemo kaznovati storilca prekrška, mu je potrebno namreč prekršek dokazati. Naj navedem primer. Ko izrečem odločbo o mandatnem postopku, dobim odgovor, da je bil avto odtujen pred enim letom. Nato ugotovimo, da je bil avto medtem prodan že tretji osebi: Kako zdaj dokazati, kdo je storilec prekrška? Avta ne moremo kaznovati. Prav tako ni mogoče kaznovati pravne osebe, ki je pogosto navedena v predlogu za uvedbo postopka. Za prekršek je namreč po naši zakonodaji odgovoren voznik, ne lastnik avtomobila. Če pričnemo takšen postopek in ga nato prekinemo, stroški postopka bremenijo proračun. Poleg tega imamo mnogo njunih zadev, kot so prometne nesreče. Na našem zadnjem občnem zboru smo se pogovarjali s predstavnikom ustavnega in vrhovnega sodišča, ki sta nam priporočila, naj bomo pri vrstnem redu obravnavanih zadev bolj življenjski, zlasti v primerih prometnih nesreč. Zavarovalnice namreč ne izplačajo odško-nin, dokler ne dobijo naše odločbe. Pri nas pa se postopek vleče leto in še več in čeprav je krivda za nesrečo nesporna, oškodovanec ne dobi denarja. Kot nujne obravnavamo tudi davčne zadeve, zadeve v zvezi z orožjem, o tujcih in o drogah. Pa še nekaj je glede parkiranja. Obravnavata ga tudi dva občinska odloka. Prvi je dejansko procesnega značaja in dovoljuje mestnim redarjem, da opravljajo to dejavnost, drugi pa naj bi določal sankcioniranje prekrškov. Vendar so sankcionirani samo prekrški za tovornjake in tiste, ki parkirajo na zelenicah, kar ustreza tudi zakonu o varnosti v cestnem prometu. Velja namreč, da ne moreš kaznovati nekoga, če zakon ni bil prej predpisan, preden ga je storilec kršil.« Savinjčan: Kdo lahko vloži predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške? So zakoni res le zato, da iščemo v njih luknje - Tudi prekrške je potrebno dokazati V tem mesecu smo se v uredništvu Savinjčana odločili pripraviti okroglo mizo o spoštovanju javnega reda in mira ter učinkovitosti ukrepov zoper kršitelje. Razlog za pogovor na to temo je bilo tudi dejstvo, da so postopki pri sodniku za prekrške izredno dolgotrajni, tako da mnogi primeri celo zastarajo. Zakaj je tako in kako pravzaprav deluje inštitucija sodnika za prekšrke, kdo je pristojen za dajanje predlogov o uvedbi postopkov b prekrških pa o mestnem redarstvu in problemih parkiranja v mestu Žalec, smo se pogovarjali s predstojnikom sodnika za prekrške Nikolo Trivanom, pomočnikom komandirja Policijske postaje Žalec Stanislavom Brglezom in predstojnikom oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Žalec Miranom Krajškom, ki je bil gost predvsem zaradi tega, ker je kot predstojnik občinskega oddelka pred leti sodeloval pri pripravi občinskih odlokov v zvezi z javnim redom in mirom. V pogovoru sta sodelovala tudi eden izmed dveh prvih mestnih redarjev Dani Kisovar in Breda Čuvan, lastnica lokaja na Šlandrovem trgu in predstavnica žalskega turističnega društva. Vodja oddelka za okolje in prostor Slavko Šketa je bil zadržan, smo se pa z njim pogovarjali nekaj dni kasneje. Nikola Trivan: »Predlagatelji postopkov so policisti, inšpektorji in mestni redarji, ki jih je za to pooblastila občinska skupščina oziroma Mestna skupnost Žalec. Tudi občani prijavljajo kršitve, največkrat v primeru nesreč ali kršitev javnega reda in mira, predvsem so to družinski spori. Prekrškov zaradi ogrožanja v zasebnem prostoru je v zadnjem času največ. Čeprav bi bilo za mnoge spore In manj hude kršitve bolj primerno, da bi o kršitvi naredili le uradni zaznamek, stranke pa napotili na civilno tožbo.« Savinjčan: Koliko prekrškov ste obravnavali žalski policisti, katerih je bilo največ, v koliko primerih ste kršitelje mandatno kaznovali? Stanislav Brglez: »V zvezi z nepravilnim parkiranjem na območju mesta Žalec, o katerem največ govorimo, smo žalski policisti v tem letu mandatno kaznovali 167 kršiteljev, od tega se je 52 primerov nanašalo na tovorna vozila. Na celotnem območju upravne enote Žalec je bilo letos mandatno kaznovanih 1700 kršiteljev. Prav tako smo v letošnjem letu podali že 750 predlogov za uvedbo postopka o prekršku sodniku za prekrške Žalec, nanašajo pa se na kršitve cestnoprometnih predpisov. Policisti PP Žalec smo do sredine tega meseca obravnavali tudi 500 prometnih nesreč od skupaj 838, kolikor se jih je zgodilo na območju upravne enote. To je približno enako število kot v lanskem letu. Število vseh ukrepov, ki so jih izrekli policisti zaradi kršenja cestnoprometnih predpisov, narašča, in sicer za 25% glede na lansko leto. Če omenim še kršenje javnega reda in mira - letos smo podali približno 300 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. V približno polovici primerov gre za družinsko nasilje oziroma za kršitve v zasebnem prostoru, približno 10% odstotkov je kršitev nočnega mira in počitka, povezanih z delovanjem gostinskih lokalov, 10% je predlogov zaradi pretepa na javnem kraju, ostalo predstavljajo druge kršitve. Omenjen je bil že občinski odlok, ki ureja statični promet. Po našem mnenju ta odlok po procesno formalni plati ni dorečen in na to smo že pred približno letom in pol opozorili takratno lokalno samoupravo. Zaradi teh nedorečenosti smo tudi nehali delati po tem odloku. V njem so namreč kazenske določbe napisane tako, da zaradi procesne veljavnosti postopki na drugi stopnji padejo. Materialna določba, da se ne sme na določenem mestu parkirati, obstaja, ni pa kazenske določbe v zvezi s tem. Sicer pa policisti delamo po zakonu o varnosti cestnega prometa in pa o temeljih varnosti cestnega prometa, kjer so tudi določbe glede parkiranja. Na leto povprečno mandatno kaznujemo od 200 do 250 voznikov, čeprav postopek za mandatno kaznovanje pričnemo v več primerih. Toda zaradi trenutno veljavne izterjave nam stvari v več kot 50%, kadar sta izdana obvestilo o prekršku in plačilni nalog, pade v vodo. Republiška uprava za javne prihodke je namreč prezaposlena z drugimi zadevami, zato do rubeža na- vadno ne pride. Po naši oceni je bistven problem to, da so postopki preveč dolgi, zato kaznovanje nima posebnega učinka.« Nihče nič ne plačuje »Davčne obveznosti in obveznosti iz naslova prekrškov izterjujejo trije delavci. Primerov izterjave imamo na tisoče, prednost pa dajemo davčnim obveznostim. Ta podatek gotovo nazorno potrjuje, da imamo za izterjavo premalo delavcev, najbolj zaskrbljujoče pa je, da nihče nič ne plačuje, zato bi se morala ob tem resno zamisliti država. Policisti in sodniki za prekrške bi morali izrekati več mandatnih kazni, saj je postopek za nekaj tisoč tolarjev neracionalen,« je povedal načelnik uprave za javne prihodke Jožef Borak. Nikola Trivan: »Policist izreče denarno kazen, kršitelj reče, da ne bo plačal, zato mu napiše plačilni nalog. Kršitelj plača, ima pa tudi pravico v osmih dneh podati ugovor na policijsko postajo. Nato policist napiše predlog in ga pošlje k nam. Pri nas je spet določen vrstni red - ko ga kaznujemo, pa navadno zavrne še pismo z odločbo, kar pomeni njeno razveljavitev, uvedbo novega postopka, vabljenih nekajkrat ni na obravnavo, tako da zadeva nato pogosto zastara.« Savinjčan: V kolikšnem času zastarajo zadeve? Nikola Trivan: »Absolutno v dveh letib, relativno v enem letu. Roki za zastaranje so izredno kratki.« Stanislav Brglez: »Če lahko dokončam - več razlogov je za opisano stanje. Eden od njih je ta, da so mestni redarji od tedanje oblasti dobili premajhna pooblastila, namesto da bi se jih, tako kot v mnogih drugih občinah, v tisti fazi dovolj usposobilo, da bi bili pristojni za izrekanje mandatnih kazni. V tem primeru ne bi potrebovali nobenega odloka, dovolj je zakon o varnosti cestnega prometa, ki predvideva, da v določenih primerih za statični promet izrekajo kazni komunalni nadzorniki oziroma redarji lokalne samouprave.« Breda Čuvan: »Seveda pa bodo v tem primeru vsi zahtevali, da se uredijo ustrezna parkirišča.« Stanislav Brglez: »Saj to je začaran krog. Ampak govorimo o sedanjem stanju;« Dokazati prekrške Savinjčan: Zakaj ob ustanovitvi mestnega redarstva v Žalcu redarji niso dobili večjih pooblastil? Miran Krajšek: »Govorim kot eden izmed predlagateljev omenjenih občinskih odlokov, vsekakor ne v funkciji, ki jo opravljam danes, ker upravna enota nima pristojnosti na tem področju. Odlok res govori o tem, da je prepovedano puščati tovornjake na zelenici. Govori pa tudi o tem, da parkirnih površin ni dovoljeno uporabljati za parkiranje tovornih vozil in avtobusov, razen če je na osnovi prometnih znakov in oznak na parkirnih površinah razvidno, da so te določene za ta namen, in da na parkirnih površinah ni dovoljeno puščati opuščenih vozil in odlagati drugih predmetov. V odloku je tudi zapisano, da je zaradi varovanja prometnih površin ter udeležencev v cestnem prometu prepovedano parkirati vozila na površinah, ki niso namenjene za parkiranje. To je pločnik. Kaj še hočemo več?« Nikola Trivan: »Ampak to je materialna določba.« Miran Krajšek: »To je določba, ki je v pristojnosti občine. Občina je tudi določila višino denarne kazni za ravnanje v nasprotju z odlokom. Se pravi, materialna podlaga za kaznovanje, ki jo je morala občina pripraviti, obstoja. Tako obstoja tudi po odloku o javnem redu in miru. V enem od členov odlok res govori o parkiranju samo tovornih motornih vozil, vendar je na drugem mestu zapisano tudi, da je treba uporabljati pot, parkirišče ali drugo površino v skupni rabi tako, da ni ogrožena varnost ljudi in premoženja. Če nekdo pusti avto na pločniku, s tem ravno tako ogroža varnost prometa in bi lahko bil kaznovan po tej točki.« Nikola Trivan: »Ogroženost mora biti konkretna.« Miran Krajšek: »To je res, ampak če bi predlagatelj postopka videl, da morajo zaradi parkiranega avta na pločniku pešci hoditi po cesti, bi bila ogroženost konkretno dokazana. Odvisno je torej, kako gledamo na te določbe. Temeljna osnova za preganjanje tistih, ki kršijo odlok, pa obstaja. To je moje osebno mnenje kot popravljalca tega odloka. Tudi če bi imel mestni redar možnost mandatnega kaznovanja, kar smo predlagali, občinska skupščina pa ni hotela sprejeti, bi se ta znašel pri tem pred istimi dilemami kot sodniki za prekrške, kar se tiče dokazovanja. Razen če bi bilo potrebnega manj do- kazovanja pri mandatnem kaznovanju. V to pa se ne bi spuščal, ker to ni moje področje.« Nikola Trivan: »V tem je ravno jabolko spora. Mestni redar dobi kršitelja na mestu prekrška, dokazano - ti si bil za volanom, nepravilno si parkiral, zato boš plačal.« Miran Krajšek: »Kaj pa, če ga samo prijavi?« Nikola Trivan: »Mestni redar ga prijavi samo po registrski številki avtomobila.« Miran Krajšek: »Potem gre za nedoslednost mestnega redarja. On bi moral čakati tako dolgo, da dobi kršitelja. Potem to ni pomanjkljivost samega predpisa, ampak postopka. Mestni redar mora dobiti kršitelja in navesti, koga je ta ogrožal.« Nikola Trivan: »Pripomnil bi samo to, da se s takšnim predpisom sodniki za prekrške ne moremo ubadati. Po novem zakonu to sploh ne bo prišlo do nas. Še vožnjo čez rdečo luč in brez vozniškega izpita bo moral policist kaznovati na mestu prekrška. V primeru, ko je prekršek dokazan, je potreben samo še izterjevalec kazni.« Savinjčan: Ali sta beseda policista in beseda mestnega redarja enako veljavni pri dokazovanju? Stanislav Brglez: »Sta. Problem je v dokazovanju samem.« Nikola Trivan: »Postopek mora biti pravilno izveden.« Miran Krajšek: »Je pa res, da je postopek neživljenjski.« Stanislav Brglez: »Določene stvari se rešujejo z odloki. Nekatere občinske skupščine so sprejele odloke, v katerih navajajo, da se lastnik vozila kaznuje, če njegovo vozilo stoji na nedovoljenem mestu. Ampak na drugi stopnji ta zadeva pade, ker za prekršek odgovarja kršitelj sam.« Nikola Trivan: »Naša zakonodaja ne pozna načela objektivne odgovornosti.« Opozorila ne zaležejo Savinjčan: Kaj o vsem tem meni prvi mestni redar v Žalcu? Dani Kisovar: »Ko sva mestna redarja pričela delati, so nama na občini povedali, kakšne pristojnosti imava, v primerih, ko pristojnosti nimava, pa da se lahko obrneva na sodnika za prekrške, inšpektorje in druge. Če na kratko preletim statistiko, sva od aprila 1994 do februarja 1995 napisala prek 4500 opozoril na avtomobile in nekaj manj kot 300 predlogov sodniku za prekrške. Vse te predloge sva pisala v skladu z navodili - za tri prekrške in več predlog sodniku za prekrške. Z mestne skupnosti smo opozarjali, da naj se odlok dopolni in da morajo dobiti redarji pravico mandatnega kaznovanja. Odlok še do danes ni dopolnjen. Dejansko sva bila redarja prepuščena sama sebi, podporo sva imela vsaj v mestni skupnosti. Od predlaganih postopkov pri sodniku za prekrške je bilo 45 kršiteljev denarno kaznovanih, 19 je bil izdan opomin. Nekaterim voznikom tovornjakov, ki so parkirali v spalni četrti in za katere se je natančno vedelo, da bodo kršitve nadaljevali, je bil prav tako izdan samo opomin. Za 120 predlogov odgovora nismo dobili oziroma je pred kraktim prišlo obvestilo, da je 45 od njih že relativno zastaranih. In to večinoma takšnih, ki so serijsko delali prekrške. V obrazložitvi je zapisano, da zaradi preobremenjenosti sodnikov. V to se ne bi spuščal, omenil pa bi problem parkiranja tovornjakov v Čopovi, kjer so stanovalci na- fta posnetku pogost primer zapiranja pločnika, kar moti zlasti pešce. ^pisali celo peticijo, pa ni nič pomagalo. To je dokaz nemoči sistema ali služb, da bi kršitelje učinkovito kaznovali. Ljudje se obračajo na mestnega redarja, prepričani, da lahko nekaj naredi. Redar pa lahko pravzaprav samo pisno opozarja določene službe, od koder pa največkrat sploh ni. odgovora. Glede varnosti pešcev smo nenehno priče, da avtomobili ne le parkirajo na pločnik, ampak pogosto kar za ves promet zaprejo ulico. Mestni redarji smo tudi dve leti opozarjali na 16 opuščenih vozil. Pisali smo na policijo, na inšpekcijsko službo, razen enega danes še skoraj vsi stojijo na istih mestih. Mislim, da ni fer od vas in od vseh, ki so ustoličili mestno redarstvo, da danes pravite, da predlogi niso popolni. Delala sva točno po navodilih.« Savinjčan: Zakaj zastarajo tudi predlogi za uvedbo postopka o prekršku, katerih storilci so večkratni kršitelji? Nikola Trivan: »Pri nas smo trije sodniki za prekrške. Kot predstojnik sicer odgovarjam za ves organ, ne morem pa sugerirati ali celo popravljati odločb mojih kolegov. Tudi sam sem opazil med zastaranimi primeri 120-kratnega kršitelja in se s tem ne morem strinjati. Toda disciplinsko sodniki niso odgovorni. Omenil pa sem že, da smo preobremenjeni. Sam imam relativno zelo malo zastaranih primerov. Osebno ne poznam relativnega zastaranja, kar pomeni, da eno leto nič ne ukreneš.« Miran Krajšek: »Mestno redarstvo je le eden od predlagateljev postopkov. Glede na doslej povedano, postopki, ki jih vodi policija, niso sporni, težave so predvsem pri mestnem redarstvu. Zato je potrebno povedati, kakšen je bil sploh namen ustanovitve mestnega redarstva v Žalcu. Ustanovitelj je bila občinska skupščina, tedanja oblast v Spodnji Savinjski dolini, ne pa kateri od občinskih organov. V skupščini so sedeli delegati iz vse občine, ne le iz mesta Žalec, za katerega je bilo ustanovljeno mestno redarstvo. To pomeni, da so pogoje in pristojnosti žalskim redarjem postavljali tudi ljudje iz zgornjega dela občine, ki so se v Žalcu pojavljali izključno kot popotniki oziroma gostje in navsezadnje potencialni kršitelji predpisov. Tudi zato je skupščina redarjem dala samo opozorilno funkcijo. Ko je bilo teh opozoril že na tisoče, smo uspeli na skupščini doseči to, da ima mestni redar pristojnost tudi predlagati postopke pri sodniku za prekrške, česar najprej ni imel. Skupščina pa je nasprotovala našemu predlogu, da bi imel še pooblastilo za mandatno kaznovanje, češ da mestni redar ni potreben zato, da bo »preganjal« občane, ampak jih predvsem opozarjal. Iz teh opozoril pa je nastal kup prijav sodniku za prekrške, ki so bile tako ali drugače pomanjkljive. Če bi skupščina imela namen ustanoviti poseben represivni organ, potem mestnega redarstva ne bi prepustili javnim delavcem, ker je to v nasprotju s pozitivno zakonodajo, dala pa bi jim tudi drugačna pooblastila, naloge in disciplinsko odgovornost. Redar bi bil disciplinsko odgovoren upravnemu organu. V tem primeru bi ga upravni organ opozoril, da je prijava sodniku za prekrške napisana pomanjkljivo. V osnovi je mestno redarstvo še vedno namenjeno opozarjanju in preventivi. Skupščina ni hotela takšne redarske službe, ki bi bila ustanovljena po zakonu.« Savinjčan: Bi bilo glede na število kršitev primerno, da se mestnim redarjem povečajo pristojnosti? Stanislav Brglez: »V strategiji splošnega razvoja v Sloveniji je, da statični promet v mestu urejajo ti ljudje. In v marsikaterem slovenskem kraju to že počnejo. To na neki način pomeni razbremenitev policije, pa tudi sama lokalna samouprava ima na tak način škarje in platno za usmerjanje teh ljudi. Absolutno drži ugotovitev, da so bili naši komunalni nadzorniki zelo pridni in so veliko naredi- li. To je potrebno poudariti. Mestni redarji so veliko naredili iz preventivnega vidika, za kar so bili tudi ustanovljeni.« Dani Kisovar: »Ljudje so videli, da mestni redarji delamo in opozarjamo, vendar bi rekel, da nič ne zaleže, če ni-sankcionirano. Da pa bi samo po Žalcu hodil zato, da se bo nekdo iz tebe norčeval, pa ne vem, če je smiselno.« Savinjčan: Ima mestni redar pravico legitimirati občana? Dani Kisovar: »Ne:« Nikola Trivan: »Opozoril bi, da mora biti vsak zakon usklajen z ustavo, odlok pa 3 zakonom. Glede na to, da se pripravlja nov zakon o prekrških in da njegov osnutek ne predvideva poseganja občin na to področje, bi bilo zaenkrat prezgo- Breda Čuvan: »Parkiranje je res velik problem. Lastniki lokalov smo se že nekajkrat pogovarjali, tudi seznam sem že nameravala narediti, da vsak, ki ima lokal, parkira kje drugje in ne neposredno pred svojim lokalom. Nekateri so se s tem strinjali, drugi so rekli, da če nima avta zunaj, stranke ne pridejo v lokal in podobno. To so strašni problemi. Sama sem že razmišljala, kako bi bilo, če bi se postavila določena cena za parkiranje v mestu. Potem bi vsi razmislili, ali se splača parkiranje pred lokalom. Kot lastnica trgovine vem, da moram svoj avto pustili zadaj, za lokalom, če hočem, da se bo stranka pripeljala pred lokal. Stranko je namreč treba negovati in če se ne bo mogla pripeljati pred to trgovino, se bo odpeljala v drugo. S tako rešitvijo bi se, mislim, večina strinjala. Toda kako to izvesti, tega ne vem, morda bi postavili parkirne ure.« Savinjčan: Postavitev parkirnih ur in pobiranje parkirnine mora biti določeno z občinskim odlokom. Glede na izkušnje pri sprejemanju prej omenjenih odlokov, kaj menite, bo sprejet? Miran Krajšek: »Mislim, da se bo pojavil isti problem kot pri ustanavljanju mestnega redarstva. Svetniki prihajajo iz vse občine in prav tako uporablja- Savinjčan: Govorili smo predvsem o problemu parkiranja v mestu Žalec, mnogi krajani pa se pritožujejo zaradi hrupa in motenja javnega reda in mira ponoči, ko na primer gostje zapuščajo gostinske lokale. In to še precej časa po tem, ko bi moral biti lokal že zaprt. Kaj bi lahko čisto na kratko rekli o tem? Nikola Trivan: »Tudi te kršitve morajo biti izkazane.« Miran Krajšek: »Če bi inšpektor šel takrat v tak lokal, bi imel pravico celo sprožiti postopek za odvzem obrtnega dovoljenja. Zakonsko je vse rešeno, vendar inšpektorji tega ne delajo. Kdor povzroča hrup, je lahko kaznovan po uredbi o hrupu, res pa so postopki izredno zapleteni.« Stanislav Brglez: »Policisti se vedno odzovejo na prijavo, samo večji del občanov bi pri tem rad ostal anonimen. Policist pa ob prihodu, ko se kršitev navadno že neha, težko oceni situacijo, kakšna je bila. Mi za uvedbo postopka potrebujemo konkretno osebo, ki je bila motena pri nočnem počitku.« Samo zakoni in odloki niso dovolj Nekaj dni po okrogli mizi, ki je bila v uredništvu Savinjčana, smo se pogovarjali še z vodjo oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve občine Žalec Slavkom Šketo. Savinjčan: Zakaj so sploh potrebni občinski odloki o javnem redu in miru? Slavko Šketa: »Problem je v tem, da se osnovni zakoni, kot je na primer zakon o varnosti v cestnem prometu, ne spoštujejo. Da bi vendarle uspeli zagotoviti red, pišemo nove občinske odloke in dopolnjujemo že sprejete, ki se prav tako ne izvajajo. Problem so ljudje, ki niso pripravljeni spoštovati reda in mira. Treba si bo prizadevati predvsem za to, da se miselnost ljudi spremeni, da bomo zakone spoštovali, ne pa jih pisali zato, da bomo imeli nato policijsko državo.« Savinjčan: Ali na občini pripravljate predlog, po katerem bi parkiranje v Žalcu uredili s parkirnimi urami ali kako drugače? Slavko Šketa: »Sama prometna ureditev v Žalcu še ni dorečena, ker ureditveni načrt trenutno še ni sprejet, je pa v javni razpravi. Parkiranje v mestu je res velik problem. Že sami stanovalci imajo veliko vozil, ogromno je novih lokalov in obiskovalcev. Čeprav je po drugi strani prednost lokalov v Žalcu ravno v tem, da se ljudje lahko pripeljejo skoraj do vrat. Ljudje smo takšni, da se že težko odločimo, če moramo nekam peš. Treba bo najti kompromis, do kam spuščati ves promet in kje ga omejiti, da zagotovimo normalno življenje v mestu. Dejstvo pa je, da vsi nikoli ne bodo zadovoljni, pa kakršna koli rešitev bo sprejeta. Za nekatere bodo to prednosti, za druge omejevalni faktorji, s katerimi se ne bodo strinjali. Kakšna rešitev bo dokončno sprejeta v odloku o ureditvenem načrtu mestnega jedra, zdaj še ni mogoče reči, osnutek pa predvideva poseben prometni režim. Hitrosti vozil skozi trg naj bi bila minimalna, izključen tovorni promet, dostava pa časovno omejena. Trg bo urejen kot ploščad za pešce, s parkiriščem o o QÚ O c* TRGOVINA IN BISTRO VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold | TEL.: 063/723-325 Po izredno ugodnih cenah vam nudimo: — BUTELJKE LAŠKI RIZLING (ptujski) 277,90 SIT — BUTELJKE ŠIPON (ptujski) 277,90 SIT — BUČNO OLJE 11 499,90 SIT — SLADKOR 50/1 kg 105,00 SIT — OLJE ZVIJEZDA (brez holesterola) 174,80 SIT — PESNI REZANO 24,00 SIT — JEČMENOVI BRIKETI 28,00 SIT — PRAŠEK MIXAL+24 kg 530,00 SIT — PRAŠEK PERSIL 2 ji kg 725,00 SIT — PRAŠEK WEISSER RIESE 595,00 SIT Trenirke za odrasle že od 1.800,00 SIT dalje. Moške bunde samo za 5.800,00 SIT. Najugodnejše cene sveč! Delovni čas trgovine: vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure. Bistro pa je odprt vsak dan od 8. do 22. ure. Veseli bomo vašega obiska! TRGOVINA ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA Hmeljarska c. 10 PREBOLI) «06 J 72J 674 Naj večja Izbira svetil, ugodne cene »n plačilni pogoji. Movost v naši ponudbi Prodaja video ¡¡(er GAME B0Y, BflICK GAME, FASSLY COMPUTER,, TALKING80¥< VEČ SVETLOBE V VASEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN >5) IVA, o AVTO DELI Šempeter 126 b 63311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT, - ZASTAVA, - ŠKODA, - ALFA, - LADA SAMARA. Dodatna oprema: • - avtoprevleke, * - avtopreproge. j Nudimo vam tudi: # - olje, filtre in izpušne cevi, • - olja elf in maziva. • • Na zalogi imamo tudi glave za JUGO 45. • • Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, • v soboto od 8. do 12. ure. • • Zahvaljujemo se za vaše zaupanje * in se še priporočamo! EXTRA GRAD OSAD8WA m OBRTNA - strojni estrih: .. - notranji in ■ ukopi z mini bagrom Pisarna Savinjska cesta 21, tel.. 715-556 mobitel: OSOS’621 575 STROJNI ESTRIHI PO SISTEMU PUTZMAISTER! PEKARNA -TRGOVINA v<~ ■» 7 Pong rac 102 a fcflffl?» 63302 GRIŽE UDUC tel.: 063 713 365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predanj svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Bogato založena je tudi naša trgovina. Veselimo se srečanja z vami! Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Steklarstvo Leskošek tudi v Žalcu: Hausenbichlerjeva 9 tel.-fax: 715-604 VI3/ Obratovalni čas: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. —=^^TRGQV1NA IVA FAX : 063 701-366 TEL. : 063 701-249 TRGOVINA IVA L0ČICA-P0LZELA, Prodajni center gorenje maloprodaja BELA TEHNIKA - POPUST DO 20% Ugodnosti tudi pri prodaji na obroke: 6 - 9 obrokov. KUHINJE GORENJE 35% POPUST KOPALNICE GORENJE 25% POPUST Obiščite nas v trgovini, ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure. Vam nudi: ANTIFRIZ 100-odstotni koncentrat 340,00 SIT ANTIFRIZ 100-odstotnl koncentrat 495,00 SIT Po ugodnih cenah pa vam nudimo: - IZPUŠNI SISTEM - AKUMULATORJE - MOTORNA OLJA - AVTOKOZMETIKO - METLICE BRISALCEV - FILTRE - SEDEŽNE PREVLEKE - PREPROGE Ugodni plačilni pogoji! Sodobna trgovina pohištva Savinjska trgovska družba je v Žalcu na Šlandrovem trgu odprla veliko, sodobno, lepo urejeno, predvsem pa bogato založeno trgovino s pohištvom, pisarniško opremo, sanitarno keramiko, ploščican opremo za kopalnice, skratka vsem, kar potrebujete za opremo stanovanja in poslovnih prostorov. S tem je mesto Žalec bogatejše za ponudbo, kakršno pričakujejo tud j najbolj zahtevni kupci. Na priložnostni slovesnosti je direktor Savinjske trgovske družbe Robert Čemažar povedal, da bodo poleg bogate izbire za trgovino značilne tudi konkurenčne cene. jk »#¥# Hey# n«v* nev« #**• it»« fr relika izbira traumke. španske in italijanske sapitarm keramike ip pbščic razprodala starih zaleg - pepmti i» predaja m kredit hm »feresti "tf super krediti za nove blagm • de 4 mesecev brez obresti. ■deta mesecev minimalna fiksna obrestna mera INFORMACIJE* POHIŠIVG ŽAUEC, tel,: 7? 5 - 474 No. PRODAJALNA - SERVIS TV - AUDIO - VIDEO - MICRO STARO ZA NOVO! Danilo Arčan Šlandrov trg 9, 63310 Žalec, tel. (063) 712-104 Servisiramo vse vrste elektroakustičnih aparatov. Prodaja staro za novo. Bogata izbira avtoradiev in avtozvočnikov - brezplačna montaža! NOVOST - PROGRAM CLARION - avtoakustika Prodaja na čeke, gotovinski popusti, bančni krediti. UGODNO -10 OBROKOV BREZ OBRESTI BTV 63 BTV 71 84.900.00 SIT 89.990.00 SIT In še mnogo različnih izdelkov Iz širokega prodajnega programa Iskra Commerce Trgovine. • zabavne elektronike, • merllno-regulacijske, stikalne tehnike, • gospodinjskih aparatov, • elementov, ,, . — električnega ročnega orodja, • električnega instalacijskega materiala Iskra Commerce Trgovina . te|efonije a M . in bogato izbjr0 rezervnih delov. Vsak mesec akcijska ponudba za posamezne izdelke: - oktober in november popusti za orodje in telefonijo od 10 do 20%. Nudimo vam možnost plačila s čeki do 5 obrokov. Iskra 3UPÜ U G O D j'J D Veselimo se vašega obiska Naslov prodajalne: Šlandrov trg 9 tel. I fax 063 712-104 Mesec Agrininega prodajnega centra Mesec oktober-mesec Agrine je svojevrstna akcija, ki ima že nekajletno tradicijo in privablja kupce iz bližnje in daljne okolice. V letošnjo akcijo pa ni bila vključena le Blagovnica, ampak celotna Agrina in tako lahko upravičeno rečemo, da je bila Blagovnica ta mesec pravi prodajni center. n V mesecu oktobru so v Agrlnlnem prodajnem centru organizirali vrsto zanimivih in praktičnih ter strokov- nih svetovanj za svoje kupce. Med drugim so pripravili svetovalni dan Black§Decker, obiskovalcem pa so pripravili tudi zanimive strokovne nasvete v zvezi z ogrevalnimi napravami In sanacijo dimnikov, za kar je bilo precejšnje zanimanje, kajti v žalski občini se bo pričela gradnja plinovoda. Obiskovalci so tudi tokrat z zanimanjem prisluhnili nasvetom priznanega strokovnjaka Slavka Zgonca o zaščiti in varstvu rastlin. Agrina je poskrbela tudi za številne pokuši- ne posameznih slovenskih proizvajalcev, kupce pa vsakodnevno nagradila z nagradnim žrebanjem. Agrlnina Blagovnica z diskontom nudi več kot 12 tisoč izdelkov, tako da si lahko upravičeno nadene Ime Prodajni center, pestro ponudbo, svetovanje in predstavitve pa sl poleg ugodnih cen želijo kupci vse leto. Dodajmo še, da je bila Agrina v mesecu oktobru lepo urejena, kar velja tudi za okolico. jk Predstavitev plinskih in drugih ogrevalnih teles ter sanacija dimnikov. HMEZAD BANKA, d d ŽALEC MODRA ODLOČITEV — RENTNO VARČEVANJE Primer: po 9+1 letu rentnega varčevanja po 200 DEM na mesec lahko prejmete 37.785 DEM v enkratnem znesku ali v 10 letih po 490 DEM na mesec ali v 15 letih po 395 DEM na mesec ali v 20 letih po 350 DEM na mesec. Vplačila in izplačila so v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. V izračunih je upoštevana 10-odstotna letna realna obrestna mera. Informacije: Ljubljana, Slovenska c. 36 (v poslovalnici Kompas Holidays), med 10. in 13. ter 14. in 18. uro, tel: 061/331-444 Maribor, Svetozarevska 10/2 (v prostorih Time Holding), med 7. in 15. uro, tel.: 062/20-991 Žalec, Hmeljarska ul. 3, med 7. in 15. uro, tel.: 063/715-602 - Celje, Miklošičeva 7, med 8. in 18. uro, tel.: 063/442-604 Laško, Trubarjeva ul. 5, med 8. in 18. uro, tel.: 063/730-345 Rogaška Slatina, Celjska cesta 7, med 8. in 18. uro, tel.: 063/814-142 HMEZAD BANKA, d. d. -ZA VAŠ DENAR IN NAŠ UGLED GRE. Nižja cena ne pomeni stare zaloge ali manj opremel Uradni zastopnik NISSAN ADRIA je uspel zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, kot veljajo za bistveno večje evropske trge. Najsodobnejša tehnologija, edini v tem razredu s 16-ventilskim motorjem. Micra 1.0 L 16V 3 vrat 17.690 DEM Micra 1.0 L 16V 5 vrat Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o. Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX WAGON 3*1.350 DEM 35.690 DEM 3*1.560 DEM 35.710 DEM 39.870 DEM Obiščite pooblaščenega prodajalca: Avtohiša KOS, Polzela Ločica 2/a, telefon: (063) 701 060 Duatlon Polzela 95 Društvo Triatlet Celje in KS Polzela sta pripravila v počastitev krajevnega praznika tekmovanje v duatlonu. Udeležilo se ga je 60 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije, tekmovanje pa je potekalo na Polzeli in v njeni okolici. V absolutni kategoriji (7 km teka, 27 km kolesarjenja, 3,5 km teka) je zmagal naš znani duatlonec Uroš Velepec, ki je za progo potrebo-va! 1 : 1 759, drugi je bil Sašo Juraj, tretji Andrej Dolinar (oba' Škofja Loka). Ostale kategorije so imele krajše proge, zmagovalci pa so: pri mladincih Erik Močnik (Idrija), veterani od 40 do 45 let Jože Rogi (Ljubljana), veterani nad 45 let Maks Stopar (Idrija), med članicami Majda Miklič (Ljubljana). Da so na Polzeli tekmovanje lahko pripravili, so prireditev podprli pokrovitelji Vegrad Velenje, Garant Polzela, Savojska trgovska družba Žalec in Era Velenje. T. T. Tri ekipe jamarskega kluba z dvema prvima mestoma in priznanjem Začetek orientacijske lige Jamarji dvakrat prvi V organizaciji PD Zabukovica ter v okviru vseslovenske akcije Šport za zdravje so pripravili prvo tekmovanje orientacijske lige, ki jo organizirajo društva, ki sodelujejo pri organizaciji planinskih taborov in planinskih kvizov. Nekoč dobro vodena orientacijska liga, ki se je v naši dolini začela uveljavljati leta 1975, sedaj po letih zatišja ponovno oživlja. Več kot 1000 mladih na krosu Zveza telesnokulturnih organizacij občine Žalec je tudi letos pripravila občinsko tekmovanje v krosu za učence in učenke osnovnih šol, ki je bilo v Preboldu. . Rezultati: učenci, letnik 83 in mlajši: Dušan Tomaž 3:5444, 2. Danijel Pranjič 3:56,19, 3. Boštjan Tratnik (vsi OŠ Prebold) 3:5940; letnik 82 in mlajši: 1. Zdenko Gojzdnikar (OŠ Griže) 348,12, 2. Beno Udrih (OŠ Šempeter) 3:5246, 3. Iztok Pižorn (OŠ Polzela) 3:54,08; letnik 81 in mlajši: 1. Sebastjan Cizej (OŠ Prebold) 3:2940, 2. Domen Beršnjak (OŠ Vransko) 3:33,51, 3. Janez Stergar (OŠ Prebold) 3:58,53; učenke, letnik 83 in mlajše: 1. Andreja Čvan (OŠ Prebold) 436,06,2. Patricija Kosar (OŠ Griže) 438,60, 3. Tjaša Žnidar (OŠ Polzela) 4:19,79; letnik 82 in mlajše: L Staša Novak 436,92, 2. Suzana Pere (obe OŠ Griže) 4:20,33,3. Anja Huš (OŠ Prebold) 4:23,64; letnik 81 in mlajše: 1. Maja Ribič (OŠ Griže) 435,84, 2. Bernarda Skrabar (OŠ Vransko) 4:22,68,3. Laura Fekonja (OŠ Polzela^ 4:25,59. Ekipno — učenci: 1. OS Prebold 18 točk, 2. OŠ Vransko 35,3. OŠ Griže 43,4. OŠ Polzela 47 točk itd. Učenke ekipno: 1. OŠ Griže 15 točk, 2. OŠ Prebold 31,3. OŠ Vransko 51 točk itd. T. T. Delavske športne igre Rokomet Ob tednu športa sta ZTKO Žalec in Športno društvo Andraž organizirala tekmovanje v rokometu za mlajše člane in članice. Od napovedanih sedmih ekip članov so se tekmovanja v Andražu udeležile le tri ekipe. Med njimi je bila najboljša ekipa Šport AS iz Andraža pred ekipo TK iz Žalca in Pekarstva Roter. Med štirimi ekipami članic pa je zmagala ekipa Pekarstva Roter, druga je bila ekipa TT Prebold, sledita ekipi TN Polzela in WŽ Žalec. K. R. Tekmovanje invalidov v pikadu ŽALEC - Društvo invalidov je pripravilo državno tekmovanje v pikadu za slovenske invalide. Nastopili so tekmovalci in tekmovalke s Koroške, iz Šaleške in Savinjske doline, skupno 30 tekmovalcev. Med 20 moškimi je bil najboljši Robert CERENJAK, Dl Velenje, sledita mu Tone Hlupič in Stane Peško, oba Dl Žalec. Med 10 ženskami pa je bila najboljša Anica Hrovatič, Dl Ravne na Koroškem, sledita ji Jožica Potrč, Dl Žalec in Francka Hafner, Dl Ravne na Koroškem. J. G. Prva tekma, v kateri je tekmovalo kar 40 ekip v petih kategorijah, se je začela s štartom v Grižah in se zaključila na cilju na Homu. Vse ekipe so pot bolj ali manj uspešno premagale in poiskale vse kontrolne točke ter odgovorile na postavljena vprašanja. Tekmovanja so se udeležili tudi čla- Poseben odbor pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Žalec je pripravil tekmovanje delavskih športnih iger v atletiki. Nastopilo je več kot 180 tekmovalcev iz 23 delovnih organizacij in zasebnih podjetij. Rezultati, mlajši člani 60 m: 1. Sergej Debelak 747 2. Silvo Ojsteršek (oba Pekarstvo Roter) 7,70, 3. Peter FTeifer (TK Žalec) 782; daljina: 1. Sergej Debelak (Pek. Rotar) 538,2. Marjan Draksler (Šport As) 521, 3. Miran Strah (Pek. Rotar) 505; krogla: 1. Iztok Drev (TK Žalec) 9,93,2. Franc Šer-tl (Šport As) 9,36, 3. Iztok Hanžič (Pek. Roter) 8,94 itd. Ekipno: 1. Pekarstvo Roter 5.824 točk, 2. ni jamarskega kluba iz Prebolda, ki so bili v preteklosti kar nekajkrat prvaki občinske lige v planinski orientaciji. Njihova vrnitev po dolgih sušnih letih, ko tovrstne orientacije v dolini ni bilo, je bila resnično zmagoslavna, saj so zmagali tako v kategoriji mladincev kot veteranov. Sicer pa poglejmo Šport As Žalec 4.741, 3. Tovarna nogavic Polzela 4.623 itd. Starejši člani 60 m: 1. Vlado Žuža 8,16, 2. Dani Pirc 8,65, 3. Zvone Potočnik (vsi Šport As) 8,88; daljina: 1. Vlado Žuža 451, 2. Dragan Bojinovič 438, 3. Dani Pirc (vsi Šport As) 434; krogla: 1. Dušan Zavšek (Pek. Roter) 9,98, 2. Zvone Potočnik 9,37 3. Dragan Bojinovič (oba Šport As) 8,84. Ekipno: 1. Šport As Žalec 5.034,2. Pekarstvo Roter 1.504, 3. Tovarna nogavic Polzela 1.368 točk itd. Mlajše članice 60 m: 1. Renata Kramer (TT Prebold) 9,32, 2. Monika Vidmajer (Pek. Roter) 9)11,3. Marina Plajh (Pek. Roter) 9,62; daljina: 1. Marina Plajh (Pek. Roter) rezultate po posameznih kategorijah. V kategoriji A, v kateri so bili učenci od 1. do 6. razreda OŠ, so prvo mesto zasedli mladi PD Zabukovica, v kategoriji B, ki vključuje učence 7 in 8. razredov, so zmagali učenci iz Slivnice pri Celju. V kategoriji mladincev so bili prvi jamarji iz Prebolda. V katgoriji D. oz. mlajših članov do 40 let sta bila prva Bojan Jevševar in Nuša Hribar iz orientacijskega kluba Brežice. Med starejšimi člani — veterani oz. v kategoriji E pa so prvo mesto zasedli preboldski jamarji. Nova tekma naj bi bila ta mesec v organizaciji PD Žalec, naslednja pa drugo leto v maju v organizaciji PD Vinska Gora. 372, 2. Andreja Ancelj (TT Prebold) 363, 3. Monika Vidmajer (Pek. Roter) 360; krogla: 1. Darja Cencelj (VVZ Žalec) 8,92, 2. Ma-nika Pristovšek (Pek. Roter) 8,01, 3. Ivica Košenina (TT Prebold) 764. Ekipno: 1. Pekarstvo Roter 4143, 2. TT Prebold 3.352, 3. Tovarna nogavic Polzela 3168 točk itd. Starejše članice: 1. Mateja Kočevar 9,58,2. Anita Rojnik (obe Pek. Roter) 10,09,3. Cveta Pušnik (VVZ Žalec) 10,10; daljina: 1. Mateja Kočevar (Pek. Roter) 378, 2. Darja Grobelnik (TT Prebold) 359, 3. Anita Rojnik (Pek Roter) 338. Krogla: 1. Leonida Bončina (TT Prebold) 733, 2. Angela Čulk (TN Polzela) 700, 3. Breda Vizovišek (VVZ Žalec) 6,79 itd. Ekipno: 1. TT Prebold 3.340, 2. Pekarstvo Roter 3.140,3. VVZ Žalec 2,830 točk itd. T. TAVČAR Delavske športne igre Tekmovali v atletiki SP luteks Žalec Državni prvaki med pionirji Pogovor s trenerjem Jankom Melanškom Strelska družina Juteks Žaiec tekmuje že vse od leta 1982, ko je bila ustanovljena. V tem času so tako pionirji kot člani dosegli veliko odličnih rezultatov. Ti so dokaz dobrega in načrtnega dela strelske družine in njihovega vodstva. Veliko, če že ne največ zaslug pa ima Janko Melanšek, s katerim smo se pred dnevi povsem naključno srečali in ga povprašali o delu strelske družine v zadnjem obdobju. Pravzaprav je bila to kar prava tema, saj so prav pionirji, katerih trener je, zmagali na državnem prvenstvu. Z veseljem nam je povedal, da kaj takšnega niso pričakovali, čeprav so njegovi varovanci že prej dosegali visoke uvrstitve. »Še toliko bolj pa sem vesel, ker je naša ekipa postavila tudi nov državni rekord s 545 krogi. Poleg tega pa smo na državnem prvenstvu, ki je bilo v Črešnjev-cih, dosegli dve visoki uvrstitvi med posamezniki, saj je bil Peter Šalekar tretji, Andrej Trifunovič pa četrti. Ti dosežki nas opogumljajo in hkrati obvezujejo, da kljub ne najbolj rožnati situaciji za šport vztrajamo na tej •poti. To smo dolžni tako staršem tekmovalcem kot njim samim, saj rezultati vedno pomenijo tudi odrekanje. Vsekakor pa ob tem ne morem mimo mačehovskega odnosa družbe do tega športa, ki morda ni atraktiven, saj tekmovanja potekajo skoraj brez publike, je pa pomemben kot šport in dejavnost, ki usposablja mlade za širše cilje, še zlasti v obrambnem pogledu, krepi njihovo samozavest in jih postavlja v naš prostor kot resne in odločne državljane. Ob vsem tem ne morem razumeti svetni- kov naše občine, ki so brez alternativ postavili šport, kulturo in humanost na stranski tir ter nam vzeli že sicer pičla sredstva oz. človeka, ki je skrbel za koordinacijo športa v naši dolini,« se je ob koncu najinega pogovora pridušal Janko Melanšek. D. N. lanez Pavlič Prišel, videl, zmagal Drugi v alpskem pokalu na 3D-tarče v lokostrelstvu Naslov tega zapisa morda ni povsem ustrezen, vendar tako radi pravimo takrat, ko nekdo v kratkem času doseže rezultat, za katerega »garajo« drugi več let. Janezu Pavliču iz Šešč pri Preboldu je to uspelo v nekaj tednih ali mesecih, in to v športu, ki postaja vse bolj priljubljen tudi v naših logih, za kar ima seveda največ zaslug Lokostrelski klub Polzela na čelu z Vido in Francijem Romihom. Janez Pavlič je prijel lok šele pred letom dni, čeprav ga je že dolgo mikalo, da bi se poskusil v tem lepem in zanimivem športu. Žal nikoli ni našel časa, ne denarja za uresničitev svojih mladostniških želja. Pred dobrim letom se je odločil, kupil lok in poskusil z njim tudi zadeti. Na svoje začudenje in začudenje prijateljev mu je uspelo in s tem je dobil še večje veselje. Malo je še treniral in dosegel tudi prve rezultate na tekmovanjih. Specializiral se je za tako imenovani lovski slog na tridimenzionalne tarče, ki so posnetki živali v naravni velikosti, postavljeni po gozdu. Prav v tej disciplini je v letošnjem alpskem pokalu v skupni razvrstitvi dosege! drugo mesto. Tega so mu prinesli rezultati, doseženi na tekmah na Brdu pri Kranju, kjer je bil drugi, v Tolmezu v Italiji, kjer je zmagal, v Gumchingu v Avstriji, kjer je prav tako zmagal, in v Salzburgu, kjer je dosegel drugo mesto. Sicer pa ima doslej tri prva in šest drugih mest. Njegov najslabši rezultat pa je 5. mesto, doseženo v Ravnah na Koroškem. Janez Pavlič sodi med tiste športnike, ki so nadarjeni za določen šport. Res pa je tudi, da je poznan kot dober strelec še iz časa služenja vojaškega roka v JA, kjer je bil v kasarni imenovan za najboljšega strelca z zračno puško in bil med najboljšimi strelci z vojaško puško. Prijatelji ga poznajo kot človeka z zelo mirno roko in ostrim pogledom, tako da mu prehod na lok in puščice ni povzročal težav. In kaj on meni o doseženih rezultatih in o lokostrelstvu? »Teh rezultatov in doseženega drugega mesta v skupni razvrstitvi alpskega pokala na 3D-tarče sem seveda zelo vesel, čeravno sem hodil na tekme bolj zaradi športa samega. Vsekakor pa je dosežen rezultat dobra motivacija za v prihodnje, nedvomno pa tudi obveza, saj velja takšen rezultat vsaj potrditi, če ne še izboljšati. Res pa je, da bo v prihodnje to morda težje, saj naj bi se v alpski pokal vključili tudi Čehi, Švicarji in najverjetneje tudi Nemci. V konkurenci tekmovalcev iz sedmih držav-pa bo nedvomno težje zmagati, bodo pa zato dobri rezultati žlahtnejši. Ob tem velja reči, da lokostrelstvo ni poceni šport, še posebno, če tekmuješ izven države. Sedaj vse financira Janez Pavlič sam, saj matični klub za to nima potrebnega denarja. Vesel bi bil, če bi temu športu bili bolj naklonjeni tako v občini kot v državi. Kaj bi lahko prispevali tudi pokrovitelji, ki bi s tem lahko promovirali svojo blagovno znamko oz. podjetje...« Tako pravi Janez Pavlič, ki je tudi sam dokaj uspešen samostojni podjetnik — trgovec, čeprav mu denarja ne ostaja, saj ga večino porabi za ta šport. Slovesnost in podelitev pokalov v Špiku v Gozdu Martuljku, predvsem pa veselje do tega športa, odtehtajo vložen denar. Res pa je, da v nedogled tako ne bo moglo iti in zato bo veliko odvisno od tega, kakšna bo njegova nadaljnja kariera lokostrelca. D. Naraglav Pokal za fair play Vranskemu_________________________ V odlični organizaciji nogometnega kluba Vransko in nogometne šole Braneta Oblaka je bil minulo nedeljo na Vranskem kvalifikacijski turnir za Nike Premier Cup, neuradno svetovno klubsko prvenstvo nogometašev do 14 let leta 1996. Kvalifikacijski turnirji potekajo v 8 slovenskih krajih. Tekmovalo bo 32 moštev, torej 640 mladih nogometašev. Prvi tak turnir je bil na Vranskem. Rezultati srečanj: Šentjur: Publikum 0 :1, Vransko : Era Šmartno 0:0, Rudar- (V): Šentjur 1 : 0, Publikum : Vransko 0:0, Era Šmartno : Rudar (V) 0 : 1, Šentjur: Vransko 1:0, Rudar (V) Publikum 2:0, Šentjur: Era Šmartno 0:0, Rudar (V): Vransko 1:0, Publikum : Era Šmartno 1:0. V nadaljnje tekmovanje se je udeležila ekipa Rudarja iz Velenja, ki je zmagala v vseh štirih srečanjih, mlada ekipa Vranskega pa je zasedla četrto mesto. T. T. Matjaž Šuster in Gregor Jančič — prvi in drugi z leve) Matjaž Šuster zmagovalec turnirja v Celju____________ Na 3. karate turnirju v spomin Zdravka Pavljije in Petra Paveliča, ki ga je organiziralo Društvo za karate Celje, so bili žalski karateisti zopet uspešni. Matjaž Šuster je zmagal v karate borbah mladincev, Gregor Jančič pa je bil drugi. V tej konkurenci je nastopilo 30 tekmovalcev iz 20 slovenskih društev. Oba tekmovalca sta v predtekmovanju pokazala odlično formo in prepričljivo zmagovala. V finalu se starejši in bolj izkušeni Šuster ni dal presenetiti in je zmagal s 3:0. V članski konkurenci je Damir Vrbanič osvojil 3. mesto. Tekmovanje je začel odlično, v polfinalu pa ga je presenetil tekmovalec iz Celja. Nekoliko so k temu pripomogla tudi drugačna pravila borenja Schotokan karate organizacije. S. M. Damir Vrbanič 4. na allgau cupu V okviru priprav priprav slovenske karate reprezentance na EP februarja 1996 se je udeležila allgau cupa v Nemčiji. Na tem turnirju je sodelovalo prek 10 držav (Anglija, Belgija, Norveška, Avstrija, Romunija, Turčija, Pakistan, Nemčija in Slovenija). V slovenski reprezentanci so nastopili tudi trije žalski karateisti. Najuspešnejši je bil Damir Vrbanič, ki je v karate borbah do 68 kg osvojil 4. mesto, potem ko je premagal Luksemburžana, Belgijca in Turka. V polfinalu pa je izgubil proti nemškemu predstavniku. Rok Gajšek in Matjaž Šuster sta se borila v poltežki in težki kategoriji, vendar sta izgubila že v I. kolu kot tudi ostali slovenski predstavniki. Vrbanič je bil tako najuspešnejši slovenski tekmovalec, kljub temu da so ga v polfinalu sodniki močno oškodovali. Žalec vodi v re gijski karate ligi V 1. kolu jesenskega dela regijske karate lige, ki jo je organiziral Karate klub Žalec, so bili doseženi naslednji rezultati: Žalec 1: Petrovče 2:0 Gaberje Celje - Slovenske Konjice 0:3 Petrovče : Gaberje Celje 0:2 Žalec 1: Žalec II 2:0 Žalec II : Gaberje Celje 3:0 Slovenske Konjice : Petrovče 3:0 Vrstni red: Žalec 1 in Slovenske Konjice 4, Gaberje Ce-je in Žalec II2, Petrovče 0. Naslednje kolo bo v Slovenskih Konjicah 9.11.1995. Savinjska rekreacijska košarkarska liga______ 1. 10. se je pričela SRKS - AS Polzela 95, v kateri sodeluje 11 ekip. Tekme igrajo ob nedeljah od 8. do 14. ure v telovadnici KK Kovinotehna Savinjska Polzela. Rezultati prvih dveh krogov so naslednji: 1. krog Red buli Polzela ; Ciklosport Velenje 34 :108 ŠD Andraž : Prebold 37:62 Celje ZT : Rossi Laško 65:55 Picerija 902 G. G. : ŠD Vrbovec 43 :47 Garant Polzela : TVD Mozirje 35 :65 2. krog ŠD Vrbovec : TVD Mozirje 41:44 Prebold : Picerija 902 G. G. 26 :61 _Oi KURILNO OLJE '9‘t^.SCS L|BOJE L: 707-420 KaF lahko storite danes, ne odlašajte na jutri! Franc Kekec, kolesar rekreativec Drugo leto na Grossglockner franc Kekec, doma iz Pongra-ca v KS Griže, je sicer že prej občasno kolesaril, prav strastno pa se s tem športom ukvarja zadnji dve leti. Pri tem je treba povedati, da je star 62 let in glede na svoje dosežke v svoji kategoriji najuspešnejši kolesar-rekreativec v žalski občini. Seveda je kolesarstvo tudi takrat, ko ni na kolesu, zelo priljubljena tema njegovih pogovorov in med enim izmed njih sem ga poprosil, naj mi pove, kateri so njegovi najboljši dosežki. Kot je povedal, ima za seboj 24 gorskih vzponov in maratonov s kolesom. Med njimi je enajst gorskih vzponov po Gorenjski za zlato medaljo Inter-sport Kokrca. Dosegel je tudi prvo mesto pri gorskem vzponu na Bricnikov vrh, potem drugo mesto pri vzponu na Kum in četrto mesto in prvi pokal za Žalec pri vzponu Juriš na Vršič. Na ta pokal je tudi najbolj ponosen. Potem je še prvo mesto pri vzponu na Dobrovlje, tretje na Celjsko kočo in četrto na Črnivec iz Kamnika. Zmagal je tudi na kolesarskem slalomu po smučišču v Libojah, udeležil se je maratonov v Moravskih Toplicah, Rogaški Slatini, Šmarju-Sap, po Dravski dolini in Koroškega maratona. r, n Zasedel pa je tudi drugo mesto na triatlonu Intersport Kokrca, Kranj. So pa zelo ambiciozni njegovi načrti za prihodnje leto. Tako načrtuje vzpon na Grossglockner in 24 gorskih vzponov za pokal Intersport, namerava pa se udeležiti tudi ostalih gorskih vzponov in maratonov, ki jih bo razpisala Športna zveza Slovenije. Vsekakor mu želimo, da bi svoje cilje dosegel in s tem med kolesarje pritegnil še veliko mladih in manj mladih. Na sliki: Prane Kekec s pokaloma in medaljami. T- TAVČAR Naj športnica, smrtnik in ekipa v občim Žalec Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali tri, teniške majice pa prejmejo: MARJANA DOBRIŠEK, Breg 7 l/o, Polzela NURIJA PAŠIČ, Tomšičeva 1/a, Žalec MATJAŽ LUKAN, Polzela 233, Polzela Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v uredništvu Savinjčana. Meseca septembra so dobili največ glasov: smučarka Tinca Klep (sledita ji Vanja Dolar in Jožica Emeršič), športnik meseca septembra je smučar Nejc Lovec (sledita mu košarkarja Veljko Petranovič in Jure Stavrov). Med ekipami je dobil največ glasov SK Gozdnik (sledita pa Kovinotehna Polzela in Karate klub Žalec. Akcijo nadaljujemo tudi v naslednjem mesecu, glasovnice pa nam pošljite na uredništvo Savinjčana do 11. novembra Savinjčan 7a najuspešnejšo športnico Za najuspešnejšega športnika Za najuspešnejšo športno ekipo Moj naslov: L. J Alpski pokal arrowhead Odlična organizacija - dobri rezultati Od 6. do 8. oktobra je v Braslovčah, v organizaciji Lokostrelskega kluba Polzela, potekalo tekmovanje v disciplini ARROWHEAD za alpski pokal. Tekmovanja se je udeležilo 70 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Poleg redne, zadnje tekme te sezone, so tu pripravili še finale najboljših v posameznih slogih, kar je bilo še dodatno priznanje LK Polzela. Po petkovih treningih in spoznavanju terena so se v soboto lokostrelci pomerili zares. Prva tekma je potekala na znane razdalje, druga pa na neznane ra- gih, in sicer v instiktivnem, compaund in olimpijskem. Največ tekmovalcev vseh starostnih kategorij je tekmovalo v compaund stilu. V tem slogu so Rossi Laško : ŠD Andraž 83 :42 Ciklosport Velenje : Celje ZT 68 : 57 ŠD Gomilsko : Red buli Polzela 48:50 Lestvica po 2. krogu: Cilosport Velenje in TVD Mozirje 4 točke, Rossi Laško, Picerija 902 Gornji Grad, ŠD Vrbovec Nazarje, Celje Zelena tehnika, Prebold in Red buli Polzela po 3 točke, Anadraž 2 točki, Gomilsko in Garant Polzela po 1 točko. Najboljši strelec skupno in strelec trojk po 2 krogih je Vladimir Rizman - Ciklosport Velenje, najboljši v prostih metih pa je Teodor Matjaž - TVD Mozirje. Generalni pokrovitelj -KLASJE CELJE! Avstrijski ekipi je dobre rezultate pomagal dosegati veliki plišasti medvedek, ki je ob padalcih lepo popestril zaključni finale. zdalje, kar pomeni, da so tekmovalci morali sami oceniti razdaljo od strelnega mesta do tarče. V obeh tekmovalnih dnevih so tekmovali v treh slo- dosegli dva državna rekorda. Prvega je postavil Grega Emeršič iz LK Polzela pri dečkih z na-streljanimi 625 krogi, drugega pa Dejan Sitar iz Tržiča, pri ka- Šport na kratko detih z doseženimi 631 krogi. Nov rekord je v olimpijskem slogu, v kategoriji mladincev, dosegel tudi Uroš Žibrat iz Maribora s 554 krogi. Sicer pa poglejmo podrobneje tudi ostale rezultate. V instinktivnem stilu je pri članicah zmagala Andreja Pohulek iz Varaždina, pri članih je slavil Zdenko Horvat prav tako iz Varaždina, pri dečkih pa Peter Virant iz LK Polzela. V stilu compaund je pri deklicah zmagala Katja Dermastja, DLLL, pri dečkih je slavil Grega Emeršič z že omenjenim rekordom, pri kadetih je bil najboljši Dejan Sitar iz Tržiča (drugi Sašo Emeršič iz LK Polzela), člansko lovoriko alpskega pokala Braslovče '95 je pri članicah osvojila Edit Zecha iz Avstrije (tretja Jožica Emeršič iz LK Polzela), pri članih je bil prvi Vlado Siter iz LK Tržič (tretji domačin Štefan Ošep). Tekmovali so tudi veterani: prvi je bil Johann Fucks iz Avstrije, tretji pa Roman Zupanc iz LK Polzela. In še olimpijski stil, kjer so tekmovali v treh starostnih kategorijah. Pri mladincih ie bil prvi Uroš Žibret, pri članicah Elisabeth Grube in pri članih Klaus Neuner. Slednja sta v tem slogu tudi zmagovalca alpskega pokala za leto 1995. Ostali zmagovalci pa so še Andreja Pohulek in Zdenko Horvat v instinktivnem slogu in Lojze Mrak iz Škofje Loke ter Edit Zeche v coumpound slogu. Po mnenju tekmovalcev je bilo to tekmovanje za alpski pokal eno najboljših doslej. Mnogi so celo predlagali, naj bi svetovno prvenstvo v ARROVV-HEAD-u, ki bo prihodnje leto v Kranjski Gori, raje pripravil LK Polzela. Vsekakor veliko priznanje in obveza hkrati, če bo do tega res prišlo. D. Naraglav Mali nogomet v Taboru Ker se je dober teden dni trajajoča vseslovenska akcija. Rekreacija je pred vrati — odpri ji! Taborčanom zazdela prekratka, so se odločili kar za ligaško tekmovanje v malem nogometu, na katerem sodelujejo moštva štirih vasi krajevne skupnosti Tabor. Po dveh kolih vodi Tabor pred Ojstriško vasjo, Lokami in Kaplo-Pon-dorjem. Ker je mali nogomet v tej krajevni skupnosti očitno med najbolj priljubljenim športnorekreativnimi zvrstmi pri moških, pa Ta-borčar.i v teh dneh že razmišljajo, kako bi v prihodnjem letu spet obudili ligo med moštvi treh sosednjih KS (Gomilsko, Tabor, Vransko), v kateri je pred tremi leti sodelovalo kar 10 ekip. Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so v 8. kolu SKL gostovali pri Smeltu Olimpiji v Ljubljani in srečanje izgubili z rezultatom 91:76 (4143). Polzelani so bili v prvem delu boljši in so ob polčasu celo vodili. Na prvenstveni lestvici so trenutno na drugem mestu s 14 točkami, kolikor jih ima tudi Smelt Olimpija, ki vodi. Tretja je Idrija z enakim številom točk. V soboto bodo Polzelani v 9. kolu doma ob 19.30 gostili ekipo Satexa iz Maribora. Rokometašice Žalca pa so v 7 kolu SRL gostovale v Kočevju in srečanje izgubile z rezultatom 31:27 V soboto bodo Žalčanke ob 18. uri doma gostile ekipo Vegrada iz Velenja. Žalsko planinsko društvo je pripravilo tekmovanje v planinski orientaciji. Nastopilo je 36 ekip iz širšega celjskega območja. V kategoriji do 6. razreda OŠ je zmagala ekipa Zabukovice II., med 7 in 8. razredi so bili najboljši Slivničani, med mladinci pa Žalčani. V konkurenci članov (do 40 let) so bili najboljši tekmovalci iz Vinske Gore I., med veterani Slivnica I. in med družinami družina Jančič iz Žalca. K&K TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM DRAGO NATEK, s. p. Latkova vas 203, 63312 PREBOLD Obveščamo vas, da je v Latkovi vasi - Groblja 214 ponovno odprta trgovina z mešanim blagom. Prodajalna je odprta: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. ?x. Ija mi je poskočilo srce in takoj sem vedela, da boš Mateja. Nato sem zdravnika povprašala, ali si zdrava. Rekel je, da te morajo še pregledati. Minili sta dve uri, strah me je bilo, da ni kaj narobe. Molila sem, da bi te prinesli k meni, rekli, da si zdrava, nato pa bi te stisnila k sebi. To močno čakanje pa se je razblinilo, ko je k meni prišel doktor in te prine- sel. Rekel je, da imaš malce nalomljeno kost ob rami.« »In potem?« sem nestrpno vprašala, saj je mamica postala. »Potem sem te vzela v naročje in rekla sem si, da sem najsrečnejša mami na svetu, saj se mi je rodila čudovita punčka. Potem sem te narahlo poljubila na glavico, tvojo mehko glavico s puhastimi laski na njej. Ti pa si sklonila glavo ter zaspala. Bilo mi je, kot bi bila na mehkem oblaku, ki plava po toplem zraku. Nato je prišel ati in te vzel v naročje ter te poljubil.« »Sem bila pa lepa, da so me vsi poljubljali,« sem se zasmejala. »To ni bilo še nič. Ko smo te pri- Male sive celice Dve ekipi Osnovne šole Prebold sta se 22. septembra v Celju udeležili predtekmovanja za oddajo Male sive celice. Ena od njiju je na predtekmovanju zmagala in se udeležila tekmovanja na RTV Slovenija, ki je bilo 26. septembra. Vsi ste že slišali za to televizijsko oddajo. Tudi mi, učenci petega razreda. Navdušili smo se za to igro in prosili razredničarko, go. Ambroževo, da nas prijavi. To je tudi storila. V tem šolskem letu, ko smo zakorakali v šesti razred in se komaj privadili šolskemu redu, pa je prišlo obvestilo, da je v Celju predtekmovanje skupin, ki so se prijavile za kviz Male sive celice. Prijavilo se je devetindvajset ekip, iz naše šole dve. Zdaj smo pa tam! Dela sem se lotil kar se da resno. Iz šolske knjižnice sem prinesel leksikone in pričel študirati. Prvi dan sem prebral dve knjigi, drugi dan eno in tako naprej. Tako je minilo nekaj dni in tekmovanje je bilo pred nami. Zaradi treme sem od doma odšel pol ure prej. Pravzaprav so bili vsi tekmovalci iz naše šole precej zgodnji in končno je prišel hišnik ter nas odpeljal v Celje. Kar ustrašil sem se, ko sem tam zagledal toliko vrstnikov. Počasi se je strah polegel, ko sem ugotovil, da je zraven tudi nekaj navijačev. Čez pol ure smo se odpeljali na OŠ Frana Roša, kjer so nas gostoljubno sprejeli in začeli smo s pisnim delom. Naloge so bile težke, toda uvrstili smo se med prvih pet ekip. Ker pa smo bili izenačeni z ekipo na četrtem oziroma petem mestu, smo odigrali igro Abeceda. Trema se je večala, stisnili smo zobe, se »vrgli« na delo in nasprotnike premagali z rezultatom tri proti ena. Iz učilnice smo kar pridrveli od navdušenja. Mislil sem si: »Naši navijači ne bodo navijali zaman!« Ko smo prišli v modro dvorano Golovec, so me sošolci od navdušenja podrli. Toda strahu se še nisem otresel, ker smo čakali še na eno tekmovanje. Končno so nas poklicali na oder. Stisnili smo pesti in si mislili: »Sedaj gre pa zares!« Prvih dveh vprašanj ne znamo in skoraj že obupamo. Vzdihnemo, a ne vržemo puške v koruzo. To nam pomaga, saj na naslednja štiri vprašanja odgovorimo pravilno in skoraj neverjetno - delimo si prvo mesto! To pa seveda pomeni, da gremo v Ljubljano. Prihod v televizijsko hišo me je zelo navdušil. Neki gospod nas je odpeljal v maskersko sobo, kjer so nas napudrali. Odšli smo v studio, kjer je bilo zelo veliko ljudi in reflektorjev. Režiser nam je povedal vse o snemanju. Kamere so mi vlile veliko treme, ki sem jo sčasoma izgubil. Proti koncu tekmovanja smo začeli izgubljati. Ne veliko, le za nekaj točk. Zgrabila me je jeza. Pobudo sem vzel v svoje roke, toda z veliko smole. Nič ni pomagalo. Sprva smo bili jezni, toda sam sem po eni strani vesel, da se ni treba več pripravljati, ker se je že resno začel pouk. Grega Markon, 6. a OŠ Prebold In kaj so povedali navijači? Navijači smo prišli v Celje šele ob štirih in nestrpno čakali, kakšen bo rezultat. Naenkrat se pojavijo naši tekmovalci in nam vsi presrečni povedo, da gredo v finale, ki se bo odvijalo v Golovcu. Ko so naši trije tekmovalci dobili prvi dve vprašanji in nanju niso pravilno odgovorili, smo že mislili, da je vsega konec. Kljub temu smo še vedno držali pesti in glasno navijali. Najbolj napeti smo bili pri zadnjem vprašanju. Odgovorili so pravilno, mi pa smo vpili drug čez drugega in bili ponosni na sošolce, ker so se tako dobro »odrezali«. 26. septembra smo se odpeljali na TV v Ljubljano. Prvič smo bili v studiu na snemanju, zato smo bili nekoliko zmedeni. Končno smo se le udomačili, razprli naše navijaške plakate in čakali... Danilo Vedenik, 6. a Navijači smo bili*zelo živčni, na koncu pa zelo veseli, ker so se naši uvrstili med najboljše. V Ljubljani smo v studiu malo vadili, kako bomo navijali. Pričelo se je tekmovanje. Bilo je zelo vroče, zaradi veliko luči in napetosti hkrati. Čeprav so naši izgubili, smo se zabavali. Maša Uranjek, 6. a Bilo me je strah. Zdelo se mi je, da se vsi počutijo tako. V studiu smo se sprva pogovarjali, ko pa so začeli snemati, nas je pbstalo sram. Urška Dolar, 6. a Prvi poljub_________________ Torej, pa začnimo. Moj prvi poljub... Bilo je leta 1981 in mislim, da v porodnišnici. Tistega dne je bilo lepo vreme, saj je bil avgust. In ravno tistega dne sem bila rojena. Tega dogodka se sploh ne spomnim, saj je od tega minilo že štirinajst let, a moja mamica mi je povedala, kako je bilo. Bilo je ponoči in okoli ene ure zjutraj sem prišla na svet. Zajokala sem kot vsak novorojenček, mamica pa me je stisnila k srcu, me pobožala in poljubila na glavico. Ker pa sem že večja, me je nekega dne to začelo zelo zanimati. Mamico sem ujela pri kuhanju kosila in jo povprašala: »Mami, imaš kaj časa zame?« Odgovorila je: »Seveda, ljubica, kaj je?« Globoko sem vdihnila in začela: »Veš, ko si me rodila, kaj si čutila, ko si me prvič videla?« Mamica se je nasmehnila in rekla: »Ko sem te rodila, mi je zdravnik povedal, da si punčka. Od vese- peljali iz bolnišnice, so kar v vrsti stali, da bi te poljubili.« »Pa sem pustila?« sem v šali vprašala. »Ne vprašaj, smejala si se kot ne vam kaj,« je rekla mamica. »Teja, te lahko nekaj vprašam?« »Kar ustreli,« sem ji rekla. »Pa te je že kdaj kak fant poljubil?« je tiho vprašala. Izdavila sem: »Da... ne... ne vem... na rojstnem dnevu...« »Je že v redu,« je nasmejano rekla. Objeli sva se in rekla sem: »No, ja!« Poljubita me je na lička, jaz pa sem rekla: »V podrobnosti se pa ne bi spuščala!« Rekla je: »Tudi jaz sem bila stara trinajst let!« Bila sem srečna in potolažena. Mateja Hrušovar, OŠ Vere Šlander, Polzela Naš gost Primož Suhodolčan___________________ Oh! Kakšen velikan. Napol plešast. Verjetno nam je podaljšal življenje za kakšnih deset let. Saj poznate tisto: »Smeh je pol zdravja.« Mnenja sodelujočih pri tem sestavku so nekam otročja: »Po mojem mnenju je faca.« Ko je prišel v predavalnico, se je začelo kričanje, ploskanje in žvižganje. Res je pravi Korošec. Mislim, da je malo pretiraval, vendar je bil smešen. Naučil nas je v več jezikih povedati: »Jaz te ljubim.« Na primer angleško: »I love you, dokler si tu.« In slovensko: »Jaz te imam rad, pa če bi zaradi tebe grizel podplat.« Ko je predstavljal knjigo Košarkar naj bo, je včasih zabredel v druge vode in si kaj izmislil. Ko so začela padati vprašanja, so večinoma spraševali malčki z običajnimi vprašanji, nas pa, ki nismo več malčki, je zanimalo, na primer, kako se naredi sendvič. Mislimo, da gre Primož po stopinjah svojega očeta Leopolda Suhodolčana, res pa je drugačen, skoraj nič pisateljski. Na koncu pa avtogrami, in še enkrat avtogrami... Silvija, Damira, A nže in Marko K., 7. a, OŠ Žalec Jaz in spomini na otroštvo_____________________ Sedim za mizo. Pred sabo imam dnevnik in v roki pero. Premišljujem... »Ali sem srečna?« Zazrem se skozi okno v noč, v daljavo... Luna je že priplavala na nebo in prve zvezde so zabin-gljale. Skoraj vse luči so ugasnile, razen ene, ki sveti v moji sobi. Pogledam vse dobre in slabe plati mojega življenja. Kadar sem nesrečna in daleč od prijateljev, se vedno poglobim v svoje misli. Včasih odplovem v prihodnost, včasih pa napnem jadra nazaj, nazaj v preteklost. Kot majhna deklica sem bila vedno vesela in prepolna energije. Takrat smo z mamico, očijem in bratom živeli v Rakovljah, v majhnem, a prikupnem bloku. Tam sem preživela svoje otroštvo. To je bil kraj, kjer sem se prvič soočila z naravo in njenimi lepotami in kjer sem začela spoznavati življenje. Imela sem veliko prijateljev. Večinoma so to bili fantje iz sedmih ali osmih razredov, med njimi tudi moj brat. Bilo mi je čisto vseeno, če nisem imela dekliške družbe, kajti daleč naokoli ni bilo nobenega otroka moje starosti, kaj šele dekleta. Tako sem vsak dan capljala za njimi. Skupaj smo zahajali k močvirju, kjer smo si gradili hišico iz lesa. Velikokrat so nam pomagali starši, ki so nam z veseljem dajali les. V njej smo imeli svoj kotiček, kjer smo se pogovarjali, ležali na starem kavču, jedli dobrote ali smo si pa ob njej zakurili ogenj, na katerem smo si pekli koruzo ali kostanj. A teh lepih, veselih trenutkov je bilo kmalu konec. Iz bloka smo se začeli seliti v novo hišo, ki je dobrih sedem kilometrov proč. Takrat sem preživljala najtežje dni. Velikokrat sem zaspala v solzah. S težkim srcem sem se poslovila od prijateljev, znancev, okolja, hiš in od prečudovitih let, ki sem jih preživljala v tej vasi. A nisem mogla nič storiti. Najraje bi vzela vse s seboj, stvari, ob katerih sem bila srečna. Morala sem se sprijazniti z dejstvom, da to pač ni mogoče. Tako je čas tekel naprej. Ko sva se z mamico vozili v šolo, sem vedno zrla proti bloku in ulici, kjer sem se tolikokrat vozila s kolesom. Nikoli nisem pozabila pogledati hišice, ki je sedaj propadala ob močvirju, kjer smo se včasih drsali in igrali razne igre. A tudi ta spomin na našo »kajžico« je začel počasi trohneti. Kmalu zatem so jo podrli in les porabili za kurjavo. To je bil zame velik šok. Z leti sem se začela privajati na nove sosede in prijatelje, ki še vedno ne morejo nadomestiti starih. A tudi s temi sem že doživela marsikaj lepega. Teh prijateljev še sedaj ni toliko, kot jih je bilo poprej. V Braslovčah sem poznala prav vsak skrivni kotiček, a tukaj niti enega. Sedaj, ko sem Nagradna križanka avtor JANEZ KORENI POKRO- VITELJ KRIŽANKE SRBSKA FILMSKA IGRALKA SEDEŽ POKRO- VITELJA MESTECE PRI ZRE-NJANINU (SRBIJA) TURIST. NASELJE V BOVCU risbo KIH ČRTOMIR SlSKOVlC GR, OTOK V KIKLADIH IZDELEK POKRO- VITELJA SLOV. KNEZ IZ 7. ST. FRANE MILČINSKI V V OCVRTE KROMPIR. REZINE V KRAŠKI POJAV IZOBRAZ. USTANOVA TINA TURNER PRIROJENA NADAR- JENOST SUMNI- ČENJE SAMOTAR, PUSCAVNIK KRAJ PRI KAMNIKU EUGENE ONEILL IGRALKA EKBERG NAS MINISTER (JELKO) REŽISER ASHBY ZDRAVIL. NAPITEK STANE SEVER RISTO SAVIN SL. POET (FRANCE) PRAKANT. V ŠVICI ČLEN, AFIKS OBRAT POKRO- VITELJA IGRALKA MACGRAVf DIVJA ALI SAVINJČAN GOJENA ZAČIMBA STRAST V KRLEŽEVA DRAMA KRAJ PRI KOČEVJU DEL CELOTE TOP VEZ, OKOV OZEK PAS ZEMLJE ALI MORJA LUKA V NEMČIJI KRAJ PRI BEOGRADU KARL SCHRANZ SIJAJ LILI N0VY GR. BOG ZDRAVIL. KRAJ PRI VIPAVI IGRALEC NOLTE KRAJ OB SOTLI TELEVIZIJA SLIKAR VOLJEVICA IZDELEK POKRO- VITELJA O CIMA, POGANJEK NITASTE SNOVI ZA PREDELAVO V TEKSTIL NAGRAJENCI SEPTEMBRSKE ŠTEVILKE SO: 1. nagrada: Stanka Dobnik, Polzela 205, Polzela 2. nagrada: Ivo Lampe, Marija Reka 23, Prebold 3. nagrada: Zlatko Kronovšek, Parižlje 65, Braslovče Nagrajenci dobite nagrade, ki jih je prispeval MIK PREBOLD, v uredništvu Savinjčana. POKROVITELJ OKTOBRSKE ŠTEVILKE KRIŽANKE JE JUTEKS ŽALEC. Vrednost praktičnih nagrad je 5000,00 SIT, 3000,00 SIT in 2000,00 SIT. Rešitve pošljite na uredništvo Savinjčana, Šlandrov trg 23, Žalec, najpozneje do 11. novembra. že precej zrasla, sem marsikaj spoznala. Spoznala sem, da je vse drugače. Zdi se mi, da so mi postale Braslovče tuje, kakor da jih ne poznam. V sebi še čutim nekaj radosti in spominov, a ti počasi izginjajo. Ko sem srečala stare prijatelje, se nisem mogla z njimi pogovarjati, ker so se mi zdeli drugačni, nepoznani. Včasih, ko čakam mamico v šoli, se sprehodim po stari cesti, ki vodi do bloka, a tudi ta se mi zdi tuja, kakor da se ne bi nikoli vozila po njej in še sama ne vem, zakaj. Kljub temu še rada pogledam skozi kakšno okno, ki je obrnjeno proti bloku, sploh pa takrat, kadar mi je težko pri srcu, in vedno preženem strah. Tako končam svoje razmišljanje. In edini prijatelji, poleg sošolk in sošolcev, ki jih imam sedaj, so: svinčnik, zvezek in pisalni stroj. Uparrt, da bom imela svetlo prihodnost in da bom postala uspešna menedžerka. Še naprej bom zapisovala svoje spomine in trenutke, ko sem žalostna, v svoj zvezek. Včasih je dobro, da je človek sam, saj tako spozna samega seb Barbara Vek, OŠ Braslovče Pomagati je lepo Vsako leto se učenci Osnovne šole Ljube Mikuš Žalec spomnimo oskrbovancev doma Nine Pokorn. Naberemo jim kostanj. Tokrat smo to akcijo izvedli v soboto, Z oktobra. Ta dan bi morali imeti pouk. Ker pa je bilo napovedano lepo vreme, smo odšli v gozd. Razdelili smo se v dve skupini. Ena je odšla proti Plev-nemu, druga pa v Grajsko vas. Kostanj je letos lepo obrodil, vendar so ga ljudje že pridno pobrali. Morali smo veliko prehoditi, da so bile naše vrečke in košare polne. Radi smo se potrudili, ker vemo, da so ga ti starejši ljudje v domu zelo veseli. Vsako leto priredijo kostanjev piknik. Povabijo tudi nekaj predstavnikov učencev naše šole in se nam zahvalijo. Torej smo vsi zadovoljni. Mi smo naredili dobro delo, oskrbovanci pa se lahko posladkajo s kostanjem, ki si ga sami ne morejo več nabrati. Karmen Holcer, 8. r. OŠ Ljube Mikuš Žalec Savinjčan Mag, sc. Franjo Velikanje, dr. med. Otroški dispanzer in nova pravila ZZZS Nova pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so posegla na vsa področja zdravljenja, posebej boleča pa so pri zdravljenju otrok, ker je zanje do sedaj bilo vse zastonj, po novem pa so starši malih otrok v marsikaterem primeru plačniki zdravstvenih storitev. Ker je to včasih težko razumeti, prihaja v zdravstvenem domu do nesporazumov in je nujno zato določene nejasnosti razložiti. Kaj je najpomembnejše delo otroškega zdravnika? PREVENTIVA je najpomembnejše področje pri zdravstvenem varstvu otrok, ki naj ga opravlja pediater - otroški zdravnik. Namen preventivnega dela pediatra je z opravljanjem rednih sistematskih pregledov dojenčkov in malih otrok, z delom v posvetovalnici in rednimi cepljenji zaradi nevarnosti epidemij nalezljivih otroških bolezni preprečevati zbolevanje otrok in tudi odkrivati okvare zdravja, ki so prisotne od rojstva ali pa so se pojavile v času rasti, pa jih je mogoče ob zgodnjem odkritju pozdraviti, zazdraviti ali preprečiti poslabšanje zdravja ali celo prezgodnjo smrt. V žalski občini je načrtovanih za tako delo več specialistk, ki pa jih po novih pogojih obveznega zdravstvenega zavarovanja obremenjuje vse več malih in tudi večjih otrok zaradi običajnega zdravljenja enostavnih prehladnih in drugih bolezni. Zato obstaja nevarnost, da bo preventivno delo zanemarjeno, s tem pa večja možnost pojava epidemij, česar si prav gotovo ne želimo. Nujne spremembe pri delu otroškega dispanzerja v zdravstvenem domu Žalec Zaradi pravičnega odnosa do vseh malih otrok v občini bomo v ZD Žalec še vedno prvenstveno zagotavljali vso preventivno dejavnost, ki jo predpisujejo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi dejstva, da se vsako leto rodi približno 400 otrok, je to dodatna obremenitev pediatrov, zato pa bodo morali otroci, ki so starejši od 14 let, izbrati drugega zdravnika. Glede tega je največji problem v Žalcu, kjer preskrbni starši menijo, da zna njihovega otroka pozdraviti samo pediater. V drugih krajih občine so razmere drugačne. Normalno je, da npr. na Vranskem ali Polzeli zdravi otroke splošni zdravnik ali specialist splošne medicine, pediater pa opravi le sistematske preglede. Tak način dela načrtuje tudi ministrstvo za zdravstvo, ki v prihodnosti uvaja družinsko medicino. Zdravnik naj bi v prihodnje dobro poznal in zdravil cele družine, podobno kot je že bilo pred nekaj desetletji. V Zdravstvenem domu Žalec bodo na otroškem dispanzerju zaradi vsega navedenega otroške zdravnice - pediatrinje sprejemale na novo, kot izbrane zdravnice, le otroke, mlajše od 5 let. Otroci, ki bodo dopolnili 14 let, bodo morali zamenjati zdravnika v okviru samega dispanzerja za otroke, starejši od 18 let in mlajši že zaposleni oz. če se ne bodo več šolali, pa se ne bodo več mogli zdraviti v otroškem dispanzerju, ampak bodo lahko izbrali drugega zdravnika - splošnega ali specialista splošne medicine. Vse to navajam, ker starši prepogosto vidijo samo svoje pravice v sicer nam vsem razumljivi skrbi za lastne otroke, ne vidijo pa dejstva, da s tem zmanjšujejo možnosti drugih otrok do minimalnih pravic, ki jih določajo pravila obveznega zdravstvenega zavatovanja, zaradi nevarnosti širjenja nalezljivih bolezni pa posredno ogrožajo tudi zdravje lastnega otroka. Kdaj so starši za pregled otroka samoplačniki? V preteklosti smo bili navajeni, da je bilo zdravstveno varstvo otroka v vseh pogledih in vsak trenutek zastonj. Danes ni več tako, zato so starši neupravičeno večkrat jezni, ker morajo v zdravstvenem domu seči v denarnico in po nepotrebnem pride tudi do konflikta z zdravnikom ali sestro, ki zaradi novih predpisov nista prav nič kriva. Kdaj je treba plačati tudi za zdravniški pregled otroka? - Če za otroka, ki ga pripeljete na pregled, nimate zdravstvene knjižice. - Če imate zdravstveno knjižico, pa ta ni ustrezno potrjena že najmanj 30 dni. - Če peljete otroka k zdravniku, ki m izbrani zdravnik ali zdravnik, ki izbranega nadomešča, pa ne gre za nujno zdravljenje. O tem, kaj je nujno zdravljenje, odloča zdravnik, ki je otroka pregledal. V prvih dveh navedenih primerih ne plačate le, če je življenje otroka ogroženo. O tem, ali je ogroženo ali ni, odloča zdravnik, ki je otroka pregledal. Pregled v prvih dveh primerih plačate tudi pri izbranem osebnem zdravniku! Žal je še vedno mnogo preveč zavarovancev, ki prihajajo v zdravstveni dom brez urejenih dokumentov, pa se čudijo, če morajo pregled sami plačati. Zanimivo, da nihče niti ne pomisli, da bi šel čez državno mejo mimo policista in carinika brez potnega lista ali osebne izkaznice. V zdravstvenem domu res nismo policisti in cariniki, moramo pa spoštovati navodila, ki jih predpisuje Zavod za zdravstveno zavarovanje, sicer smo sami lahko kaznovani. NOVA FIZIOTERAPIJA V ŽALCU V Žalcu smo dobili novo, sodobno opremljeno ambulanto za fizioterapijo in medicinsko rehabilitacijo na Prešernovi 1a, pri avtobusni postaji, na ulici, ki vodi k Zdravstvenem domu Žalec. Nova ambulanta zagotavlja pacientom, glede na dosedanjo utesnjenost prostorov fizioterapije v ZD Žalec, boljše pogoje in višjo raven storitev. Pacienti imajo sedaj možnost svobodno izbrati tisto fizioterapijo, ki jim bo zagotovila strokovno višji nivo in v kateri bodo tudi sicer hitro in primerno sprejeti v terapevtsko obravnavo. Nova ambulanta sprejema paciente vsak dan med 7 in 14. uro, ob četrtkih do 17. ure in po dogovoru tudi v drugih terminih. Storitve so z napotnico le-čečega zdravnika brezplačne. Poleg celotne fizioterapevtske obravnave bodo pacientom na voljo tudi masaže, podvodne masaže in druge storitve. Poseben poudarek bo name- Sodelovanje na področju sociale Prejšnjo sredo so se v Žalcu sestali predstavniki območnega odbora Rdečega križa, Karitasa, Centra za socialno delo Žalec, domov za ostarele Grmovje in Polzela in vodja občinskega oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo. Dogovorili so se, aa se bodo odslej srečevali vsak prvi torek v mesecu in skupaj reševali probleme s področja sociale, ki so tudi v žalski občini vse bolj pereči. To med drugim dokazujejo številni telefonski klici za takšne ali drugačne oblike pomoči na Rdeči Križ in na druge omenjene socialne organizacije. Med njimi so tudi prošnje za zimska oblačila. Danes so prvič pred letošnjo zimo odprli skladišče Rdečega križa v Žalcu in delili zimska oblačila. Zaradi pomanjkanja sredstev za delovanje območnega odbora Rdečega križa oblačil ljudje ne bodo več dobivali vsak dan oziroma po predhodnem dogovoru s sekretarko, pač pa samo vsako sredo med 9. in 12. uro. K. R. njen rizičnim skupinam prebivalstva, posebno invalidnim osebam, otrokom z nepravilnostmi v razvoju hrbtenice, ženam v nosečnosti in po porodu, ženam v menopavzalnem obdobju, starejšim ljudem, ljudem, zaposlenim v težkih delovnih pogojih, pacientom po poškodbah... Ambulanta bo uvedla svetovanja različnih specialistov medicine ter programe za medicinsko kozmetiko. V mesecu novembru bo pričel enkrat tedensko delati specialist ortoped. Paciente bomo po dogovoru obiskali tudi na domu. Za vse informacije je na voljo telefon: 0609 618 427. Ambulanto vodi zasebna v. fizioterapevtka Metka Moč-nik-Košenina, dosedaj vodja fizioterapije v ZD Žalec. Ped iker svetuje Nega nohtov na rokah Negi rok posvečamo danes enako pozornost kot negi obraza. Za urejeno žensko in moškega je nega rok del vsakodnevne navade in je v veliki meri razlog za večjo samozavest. Sodobni kozmetični in pedikerski saloni posvečajo negi rok enako pozornost kot negi obraza in nog. Noht pokriva členek prsta že v tretjem embrionalnem mesecu. Je rožena ploščica, ki je sestavljena iz treh delov: korena v koži, ploščice nohta in tkiva. Koren je nameščen v kožni gubi, matici nohta. Kožica nohta je naravna obramba, ki varuje noht pred škodljivimi mikroorganizmi. Noht zraste mesečno približno 4 mm. Običajno manikiranje je sestavljeno iz več postopkov: 1. Odstranimo lak z odstranjevalcem laka za nohte. 2. Oblikujemo noht, oblikujemo kote v željenem slogu (francoski slog-okrogli, ameriški štirioglati). 3. Odstranimo nečistočo z leseno paličico in potisnemo kožico na rob nohtov, da ne kazi oblike nohtov. 4. Pripravimo kopel za roke. Lahko uporabimo GEHVVOL modro kopel in v njej namakamo roke 5 minut. 5. Po kopeli roke osvežimo z rahlim pilingom za roke. Najboljši so rastlinski pilingi. 6. Ko odstranimo piling, uporabimo dobro olje ali kremo za masažo, lahko uporabimo GEHVVOL med kremo ali olje za zaščito nohtov in kože. Po masaži rok naredimo še parafinsko oblogo. Roke položimo v topli parafin in jih ovijemo v plastično vrečko, nato pa še v frotira-ste rokavice. Tako pustimo delovati 15 minut. S pomočjo parafina pride do okluzivnega učinka (nakopičena toplota), tako da se pore odprejo, krema ali olje pa lahko bolje prodirata. 7 Spoliramo nohte, da postanejo gladki. 8. Odstranimo olje z nohtov in jih pripravimo za lakiranje. 9. Nanesemo plast spodnjega laka (Base Coat), ki nohte hrani in čvrsti ter pustimo, da se posuši. Na- nesemo prvo plast laka. Lakiramo vedno najprej sredino nohta, potem strani. GEHVVOL med kreme ali olje za zaščito nohtov in kože na rokah vsebuje dragoceno olje pšeničnih kalčkov in izbrane kvalitetne sestavine za nohte in kožo. Lomljivi in suhi nohti postanejo zopet elastični in lepi in dobijo spet naraven svilen sijaj. Antimikrobiolo-ške učinkovine ščitijo pred vnetji in valovitostjo nohtov, ki lahko nastopijo po rezanju kožice. Oba preparata sta torej priporočljiva kot idealno sredstvo- po manikuri. Izdelke za nego nohtov GEHVVOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, telefon 715-686; v Dobrni - pedikura, tel.: 778-110. Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold, Vransko, Zeliščni drogeriji Pur, INN-SANI d.«*. Žalec in Celje, Apoteki pri teatru v Celju, Jager d.o.o.-v Celju. Marija Akerma Bonton - odraz srčne kulture »Za sodobno slovensko družbo je značilno nenehno bezlanje in norenje za materialnimi sredstvi, z zornega kota materialističnosti pa gledamo tudi na področja, kot so kultura, umetnost, industrija idr. Za vsem tem bi morala stati nekakšna notranja, prikrita duhovnost, a ljudje so na žalost le prazne lupine. Odraz te notranjosti pa je bonton,« je za Savinjčana povedala umetnostna zgodovinarka in geografinja Olga Butinar-Čen, ki je vodja humanističnega in kul-turno-vzgojnega programa Cankarjevega doma v Ljubljani. Med številnimi aktivnostmi teh dveh programov je tudi 10 kulturnih dni, ki potekajo ciklično od oktobra do aprila. Ti kulturni dnevi, ki so namenjeni tako mladim kot odraslim, vključujejo predavanja, predstavitve in pogovore o gledališču, filmu in filmski glasbi, o plesu, likovni umetnosti, literaturi, orglah ter predavanja o kulturi lepega obnašanja. Ta predavanja vodi estetka Ana Kneževič, ki poslušalce seznanja s pravili bontona, medsebojnega sporazumevanja in z govorico telesa. Kot nam je povedala gospa Butinar-Čeh, so imela dosedanja predavanja zelo dober odziv, zato jih nameravajo razširiti in nanje povabiti tudi strokovnjake iz psihologije. Bonton je po mnenju gospe Butinar-Čeh v današnjem času zelo problematičen, saj so se statusni simboli in norme v slovenski družbi bistveno spremenili. Ljudje bi se morali ravnati po pravilih lepega obnašanja, ki človeka ne omejujejo, ampak mu lajšajo življenje. Čeprav je bonton odraz notranjosti, se ga je mogoče naučiti, je dejala gospa Butinar-Čeh in dodala, da pri bontonu izobrazba in vzgoja nista tako pomembni. Po njenem mnenju se lepše obnašajo ljudje na periferiji kot v mestu, saj živijo v bližnjem stiku z naravo, kar človeka dela boljšega. Poudarila je tudi, da v mestih vladajo močna izoliranost, individualizem In strah pred sosedom, vse to pa ovira komuniciranje in učenje lepega vedenja. Bonton je lahko tudi stvar mentalitete; znano je namreč, da smo Slovenci slabši govorci, igralci in ne uporabljamo vehementnih gibov. Sicer pa je bonton zelo širok pojem, ki zajema protokolarno obnašanje, na primer pri diplomatih, pravila obnašanja poslovnežev, pravila oblačenja, prehranjevanja, Kontaktiranja z ljudmi in še veliko več. Gospa Butinar-Čeh je poudarila, da se ljudje ne predstavljajo, ne znajo se rokovati, saj le redki naravnost iztegnejo svojo roko in jo krepko stisnejo. Velikokrat se zgodi, da pozabimo predstaviti nekoga, ki smo ga pripeljali v večjo družbo. Med najpomembnejšimi pravili obnašanja je gospa Butinar-Čeh omenila pravilen odnos do starejših in invalidov, ki bi jim morali dajati prednost in jim pokazati prijaznost in srčno kulturo. Za kršenje pravil obnašanja velja tudi obrekovanje ljudi, pretirano uporabljanje parfuma In neprimerno oblačenje. Jasno je, da v službo ne bomo šli oblečeni v večerno toaleto, na koncert pa ne v strganih kavbojkah. Prav tako ni primerno, da gremo na kakšen koncert, če smo prehlajeni in vemo, da bomo ves čas kašljali. V poslovni bonton predvsem spada pravilna komunikacija z ljudmi, pogovarjanje po telefonu in način dopisovanja, kar pa je seveda odvisno tudi od posamezne države. Paziti moramo, da smo na delovnem mestu urejeni, da nismo nenaspani, da ne kažemo posledic popivanja prejšnjega večera in da smo strpni do sodelavcev. Kot je dejala gospa Butinar-Čeh, se moramo zavedati, da bonton ni afektirano vedenje, niti preglasno vedenje ali agresivno obnašanje. Ves bonton pa lahko po besedah gospe Butinar-Čeh strnemo v srčno kulturo in spoštovanje do sočloveka. Darja Kroflič ^'centerSANA"' • prodajalna sanitetnega materiala in ortopedskih pripomočkov • svetovanje pri negi in nega stom * • vse za inkontinenco Na vašo željo vam pripomočke pripeljemo na dom. Delovni čas: od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Žalec Šlandrov trg 21 tel.: 715-610 Celje Razlagova 13 tel.: 26-035 W J 63312 PREBOLD - PREBOLD 50/A Tel.: (063) 723-210 Danica JERMAN Delovni čas: 8.00 - 12.00 in 14.00 - 18.00, sobota 8.00 - 14.00 V teh dneh pred 1. novembrom je naša ponudba še bogatejša. Nudimo vam vse vrste rezanega cvetja. Sprejemamo pa tudi naročila za nagrobne aranžmaje. Se priporočamo in hvala za dosedanje zaupanje! Savinjčan DIXTRON d.o.o. AVTOMARKET Mestni trg 7, tel.: 715-547 i ' I j IZKORISTITE lO-ODSTOTNI POPUST I j V PREDZIMSKEM ČASU • | j kupon za lO-odstoim popust j - rezervni deli - ALFA ROMEO, FIAT (vsi tipi), GOLF, RENAULT, ZASTAVA, LADA, - na zalogi vsi tipi verig PVC PRAKTIS, • verige za hitro montažo, - hladilna tekočina AFROSTIN (KONCENTRAT), - dodatna oprema za hladne dni, - akumulatoi^T, - prevleke. Vsa oprema za zimo že na zalogi Pri nas Vam izdelamo vse vrste avtomobilskih in stanovanjskih ključev! VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO __ Jože ŠMIT s.p. Vransko 32, tel.: 725 - 126 V dneh pred dnevom mrtvih vam nudimo vse vrste rezanega cvetja, zlasti krizanteme in druge cvetlične aranžmaje. Hvala za dosedanje zaupanje! TRGOVINA in CVETLIČARNA LIPCA Vransko 140 63305 VRANSKO, tel. 063/725 320 OB DOBROTAH S POLIC ŠE ŠOPEK ROŽ ZA VSE PRILOŽNOSTI Vabimo vas, da nas obiščete in si polepšate dan z dobrotami iz naše trgovine ter s šopkom rož razveselite sebe in svoje najdražje. V teh dneh vam nudimo bogato izbiro cvetja, ikeban, sveč in drugih cvetličnih aranžmajev, s katerimi boste polepšali grobove svojcev. Pozor: še vedno tudi 10-odstotni popusti 1. in 2. v mesecu za upokojence pri nakupu živil. Hvala za zaupanje! h 633J3 Polztia tel , 063 72X668 Vam nudi: - malice, - jedi po naročilu, - sladice. Vabimo zaključene skupine. Odprto imamo vsak dan od 9. do 24. ure. MALI OGLASI Kupim dvoinpol- ali trisobno stanovanje ali hišico v Žalcu. Informacije po telefonu: 063/ 721-232. Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za: • osebna vozila • lažja tovorna vozila • traktorje VLADIMIR MARN, Vransko 18, telefon: 725-106 SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACIJE Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070 Popravila pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, servis in meritve oljnih gorilcev. Prodam medetažno stanovanjsko hišo in staro kmečko hišo, zidano garažo z drvarnico, kozolec in 8.600 m2 zemlje (Lačja vas 3, Savinjska dolina) za 160.000 DEM. Informacije po tel.: 063/24-885. Nova vzorčna italijanska kuhinja (bela barva), 3,30 m z vsemi aparati in elementi (nerjaveč štedilnik, korito - odcejevalnik v omari, hladilnik, zamrzovalnik, električna napa, osvetlitev v zgornjem mostu) je naprodaj 20% ceneje. Informacije po telefonu: 249-84. Prodam rabljen, a delujoč pralni stroj Gorenje (16 programov). Informacije po telefonu: 063/721-232. Najamemo ali odkupimo poslovni prostor v centru Žalca v velikosti 15 do 25 m2. Informacije po telefonu: 063/713-197. STRUGARSTVO IN PASARSTV- REHAR RUDI s.p. Zaloška gorica 12 63301 PETROVČE tel.: 063 708 056 fax: 063 708 056 NOTRANJA OPREMA IZ MEDENINE IN DRUGIH KOVIN IZDELAVA IN MONTAŽA: - karnise, - vitražne police, - držala in letvice za pritrditev preproge, - stopniščna oprijemala - dekorativne vrvi, - stopniščne ograje, - ročaji, - OPREMA LOKALOV (mize, stoli, nogostopi, obeSala...). PRODAJA IN MONTAŽA - obešeni stropovi Armstrong JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC Ulica Nade Cilenšek, 5, 63310 ŽALEC objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo: 1. DELOVNI STROJ - ROVOKOPAČ IMP - SKIP, BN 80 letnik 1985, moč motorja 52 KW, tip motorja IMT 570, vrsta hidravlike: prva petoletka PO IZKLICNI CENI: 807.500,00 SIT 2. KOMBINIRANO VOZILO - CIMOS DAK letnik 1984, moč motorja 23 KW, prostornina motor ja 602 ccm masa vozila: 700 kg, nosilnost 500 kg PO IZKLICNI CENI: 10.200,00 SIT 3. SAMOHODNA NAPRAVA ZA PREBIJANJE TAL -BORA 140 letnik 1986, razteznost cca 6 m PO IZKLICNI CEÑI: 170.000,00 SIT Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe, državljani R Slovenije. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene in jo nakazati na žiro račun Javnega komunalnega podjetja Žalec, štev.; 50750-601-19709 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, z namenom »varščina za javno dražbo«. S potrjenim prenosnim nalogom se mora ponudnik izkazati pred začetkom javne dražbe. Varščino bomo uspešnemu ponudniku po odbitku stroškov vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili naslednji dan po javni dražbi. Predstavnik pravne osebe mora imeti veljavno pooblastilo za licitiranje. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora kupoprodajno pogodbo skleniti najkasneje v 3 dneh po končani dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun Javnega komunalnega podjetja Žalec v 8 dneh po sklenitvi pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, plačano varščino pa zadržali. Dražba se opravi po načelu »videno-kupljeno«. Prometni davek, druge dajatve in stroške'v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. Javna dražba bo v torek, 7. 11. 1995 ob 14. uri na dvorišču Javnega komunalnega podjetja Žalec,. Ulica Nade Cilenšek 5, Žalec. Ogled predmetov bo možen od 12. ure dalje. Vse dodatne informacije pri g. Hercogu, tel. (063) 715-378. Andelija! Ko človek ubira svojo življenjsko pot, doživlja pri tem mnoge težave. Črpa moči duha in telesa in skuša doseči lastno človekovo osebnost. To ni lahko. Prepletajo se mnoge življenjske sile, ki se vključujejo v dogajanja okoli sebe. Tako življenje naprej nadgrajuješ iz pridobljenih izkušenj. Takšno je človekovo življenje do konca dni. L 1942 rojena, si otroštvo in mladost, Andelija, preživela v Beogradu. Študij medicine in specializacijo iz splošne medicine si končala na medicinski fakulteti v Beogradu. Svojo prvo medicinsko prakso si pridobila v Vršcu, kjer si delala 12 let. Na materino željo, ki je bila rojena v naših krajih, v Orli vasi, sta se nato obe preselili v Slovenijo. Tako je naneslo, da si se v zrelih letih odločila, da boš živela in delala v Sloveniji, kamor si prejšnja leta prihajala le v času počitnic k svojim sorodnikom v Savinjsko dolino. Kdor ne doživi, ne more verjeti, kako težko se je prilagoditi novi življenjski družbi in novemu delovnemu okolju, z drugačnimi navadami. Po naravi morda preskromna in mirna nisi nikoli potožila svojih težav. Pri delu si bila vestna in dosledna, vse do zadnjih dni, ko je nastopila bolezen. Nismo pričakovali, da bo bolezen tako napredovala, saj si imela še polno načrtov. Mirno si prenašala bolečine in upala na ozdravitev, ki ti ni bila usojena. Naj ti bo lahka slovenska zemlja! Alojz Rizmal dr. Tanaskovič! Vemo, kako si iz bolezenskega objema hrepenel po zdravju in dolgo upal, vendar je bolezen prehitro izčrpala tvoje moči. V srcih je prevzela žalost vse, ki smo te imeli radi in te spoštovali. Bil si preprost in delaven. Izhajal si iz kmečke družine v južni Srbiji. Po končani gimnaziji si šel v svet. Izbral si si študij medicine in se vpisal na ljubljansko medicinsko fakulteto, kjer si diplomiral leta 1962. Odločil si se, da boš prve medicinske izkušnje nabral v domačem okolju, zato si se vrnil v Požego, kjer si ostal samo eno leto. Navezanost na slovensko okolje in ljudi, še iz časov študija, je verjetno prispevala k Tvoji ponovni vrnitvi v Slovenijo. Zaposlil,si se v ZD v Žalcu, kjer si bil vodja zdravstvene postaje v Zabukovici. do njene ukinitve. Nato si nadaljeval delo v ZD v Žalcu. Po šestih letih si prevzel delo v obratni ambulanti v ZP Prebold, kjer si 12 let s pridom uveljavljal pridobljene izkušnje v svoji dolgoletni zdravniški praksi. S posebnim veseljem si se loteval malih kirurških posegov, za kar so ti bili pacienti hvaležni. Enako so ti ostali hvaležni vsi ljudje, katerim si pomagal in se žrtvoval za njihovo zdravje. Mislim, da te ni zgolj naključje privedlo v naše kraje, resnica pa je, da boš ostal v naših srcih za vedno. Hvala Ti za vse! Tvoji kolegi in sodelavci PL1TILJSTVO - KAMNOSEŠTVO PEVEC Ul. sklad. Ipavcev 33 63230 Šentjur Izdelujemo vse vrste nagrobnih spomenikov in okenske police po naročilu iz naravnega kamna. Izdelujemo tudi otroške in moške bombažne nogavice po zelo ugodnih cenah. Priporočamo se za nakup! Tei./faks: (063) 743-196 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 63310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC: od 7. do 15. ure. SamričaN IZ POLICIJSKI BELEŽNICE Spolno nadlegovanje Pred dnevi so žalski policisti ponovno obravnavali poskus posilstva oziroma spolno nadlegovanje dekleta pred diskoteko Jack v Kasazah. Dekle je v Kasaze prišlo v družbi dveh moških. Medtem ko sta moška odšla v diskoteko, je dekle spalo pred njo v avtomobilu. K avtu je pristopil neznanec, odprl vrata, jo pričel otipavati in ji ponujati ljubezen. Dekle se je vsiljiveža sicer otreslo, kjub temu pa je poskus posilstva takoj prijavilo policistom. Ti so osumljenca prijeli v diskoteki. O dogodku bodo policisti napisali poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu. Vlomilci iščejo denar V ponedeljek, 16. oktobra, je bilo vlomljeno v dve stanovanji v Žalcu, in sicer v Cankarjevi ulici 5 in Tomšičevi 1. Vlomilec je vlomil vložek cilindričnih ključavnic. Odnesel ni nič, ker je očitno iskal samo denar. Policisti zato opozarjajo vse občane, naj bodo' pozorni na neznance, ki se zlasti v dopoldanskem času zadržujejo v blokih, na morebitne sumljive akviziterje, ki si med kratkim obiskom ogledajo stanovanja, in tudi na telefonske klice, s katerimi vlomilci preverjajo, ali je kdo doma. O vsem tem naj občani obvestijo policiste (po telefonu 92 ali 711-112), saj takšne informacije niso le v pomoč pri iskanju vlomilcev, ampak lahko kakšen vlom tudi preprečijo. Omahnil v globino V petek, 13. oktobra, se je v Petrovčah zgodila delovna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo ranila. V nedograjeni stanovanjski hiši, last Cirila H. iz Celja, je 51-letni Franc P. iz Babnega na stopnišču opravljal zaključna mizarska dela. Med delom je stopil vzvratno in omahnil 3 metre globoko, kjer je na betonskih tleh obležal nezavesten. Ker ga ni bilo domov, je njegova žena o tem obvestila lastnika nedograjene hiše, ki se je odpeljal v Petrovče in ga okoli 1. ure v soboto našel še vedno nezavestnega. Hudo ranjenega s® odpeljali v celjsko bolnišnico. Trije umrli v oktobru Kot v posmeh vsem razpravam o omejevanju hitrosti na naših cestah z novimi hitrostnimi ovirami, ki so bile postavljene pred začetkom tega šolskega leta, je bil mesec oktober na cestah žalske občine nadvse tragičen. Do nedelje, 22. oktobra, so umrli trije ljudje, osem oseb pa se je hudo poškodovalo, največ pešcev, med njimi tudi sedemletni deček. V skoraj vseh primerih je bila med glavnimi vzroki nesreč neprilagojena hitrost. V torek, 3. oktobra, ob 17.55 se je prometna nesreča s smrtnim izidom zgodila na magistralni cesti v Levcu. Na prehodu za pešce je cesto prečkala 74-letna Lucija L. iz Levca. Marta K (32) iz Celja, ki je vozila osebni avto v smeri proti Celju, peške ni pravočasno opazila. Ta se je v trčenju tako poškodovala, da je pozneje umrla v celjski bolnišnici. V soboto, 14. oktobra, opoldne je na lokalni cesti Dobrič-Podvin pri Polzeli umrl 27-letni Janez K iz Dobriča, ki je od doma proti Podvinu peljal traktor s priključeno krožno brano. V levem ovinku mu je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Vincenc M. (26), prav tako iz Dobriča. Pri srečevanju je traktorist zapeljal na bankino, od tam pa je traktor zdrsnil v 3 m globok jarek. Pri tem je voznik padel pod traktor in umrl na mestu nesreče. Tretjo smrtno žrtev v tem mesecu so ceste zahtevale v ponedeljek, 16. oktobra. Tomaž S. (34) iz Celja je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Latkove vasi proti Preboldu. V Lat-kovi vasi je z neprilagojeno hitrostjo zapeljal v nepregledni ovinek, pri čemer je vozilo pričelo zanašati. Zaneslo ga je na desno, kjer je zunaj cestišča bočno trčil v drog električne napeljave. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik naslednjo noč umrl v bolnišnici, njegov sopotnik Edvard G. (24) iz Šentjurja pa je bil laže poškodovan. Prebold Tlakovane poti Letošnji 1. november bo preboldsko pokopališče dočakalo preurejeno. Ob mrliški vežici, ki so jo odprli ob dnevu državnosti, bodo namreč do tega datuma tlakovane vse glavne poti po pokopališču. KS Prebold je delo zaupalo zasebniku Antonu Ograjenšku iz Pirešice pri Žalcu, ki opravlja zidarska in fasaderska dela. Opravljeno delo bo vredno blizu štirih milijonov tolarjev. Zgrajene poti iz lepo položenih tlakovcev so resnično polepšale že sicer lepo urejeno preboldsko pokopališče, za kar imajo zasluge tako v KS kot tudi svojci umrlih, ki lepo skrbijo za grobove. D. N. m laigsasii m 1 pogrebna oprema - pogrebne storitve ureditev pokopališč - dobava spomenikov dobava cvetja Vrečerjem 2. 63310 Žalec. Tel: 063/713-605.714686 MobM0609 635-717 Otroci moji ne žalujte, dragi sin in drage hčerke jaz počivam, mirno spim, se nič več ne zbudim. Naj nikar se ne rosi oko, prav nič pomagalo ne bo; če solza zbudila bi ljudi, od mojih solz se očka vrnil bi. Iz večnosti vrnitve ni, tam že očka mirno spi. Ker me ob sebi imel je rad, poklical me je v večnost spat. (V imenu pokojne mame) (Marija Globočnik-Stritar) ZAHVALA Kruta bolezen je iz naše družbe iztrgala ljubo mamico, sestro, omico in teto ŠTEFANIJO SMISL roj. MASNEC iz Latkove vasi pri Preboldu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikom za besede slov.esa, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, godbi na pihala za odigrano Tišino, gasilcem ter sosedom za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Otroci z družinami in ostalo sorodstvo Le delo, skrb, trpljenje, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. Dolg je bil tvoj boj, dolgi dnevi upanja, f trpljenja, a zaman, bolezen je bila močnejša od volje do življenja. ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame AMALIJE TOMINŠEK iz Latkove vasi pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, jo obdarili s cvetjem in svečami ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem SIP-a in AERA, enako zdravnikoma dr. Rizmalu in dr. Majdičevi ter strežnemu osebju Onkološkega inštituta. Hvala g. župniku Sercu za opravljen obred, gospodu Ajdiču za poslovilne besede in vsem, ki jo imate v lepem spominu. Žalujoči: Jani in Vili z družinama Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj... (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene, mame, babice, prababice in dobre tašče ŠTEFKE PIRNAT iz Pongraca se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Bezovnika, Petrovč, Migojnic ter sodelavcem Galenskega laboratorija Ljubljana za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govornici ga. Gnus, godbi na pihala Zabukovica, g. Rasiewitzu za odigrano Tišino, pogrebni službi Strahovnik in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Ivan, sinova Janko in Tinko z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame NADE BURJAN se zahvaljujemo KS Griže in TT Prebold za izkazano pomoč, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku, godbi na pihala iz Prebolda in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, sin Damjan in hči Mateja Mene ni požela kosa, bila sem ko v jutru rosa, ki jo pije sonca žar. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (Alojz Gradnik) ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice in sestre MILKE PAT.TR iz Pariželj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za maše. Posebna zahvala pa tistim prijateljem, ki so jo do prerane smrti obiskovali, bodrili in ji tako lajšali bolečine. Najlepša hvala tudi za poslovilne besede. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka JOŽETA CIGALETA s Polzele 164/a se iskreno zahvaljujejmo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ‘nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Prav posebej hvala najbližjim sosedom Ribičevim, po domače Živortnik, za pomoč v težkih trenutkih. Hvala govorniku g. Pungartniku, pevskemu zboru in g. župniku za opravljen obred. Hvala pogrebni službi Morana iz Pariželj. Žalujoči: žena Tilka in hči Metka z družino V SPOMIN JOŽETU CIMERMANU iz Žalca. Neizmerno boleč je spomin na 23. oktober 1985, ko je prenehalo biti tvoje preblago srce in so omahnile tvoje pridne in skrbne roke, naš dragi in dobri mož, oče in dedi. Ne moremo doumeti, da te ni več med nami. V naših srcih še vedno živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti mirno spiš. Z ljubeznijo - vsi tvoji V SPOMIN Mineva leto žalosti in praznine, odkar si nas nenadoma in mnogo prerano zapustil naš dragi mož, dedek in pradedek STANKO NOVAK 17 KlK!)7 (18.10.1994-18.10.1995). Z nami boš vedno živel. Žalujoči: vsi njegovi %SWt&