IPolitični ogled. DRŽAVA SHS. Odiiošaji ni€<J vladtaimi zavezniki so nespreanenjeni. Radičevci zatrjujejo:, da je vse v redti, a ta red se kaže v tem, da radikali ne sprejimejo nobcnega predHoga svojih zaveznikov in da radičevci doskj še niso ničesar dosegli, Z delno vladno sptrenieniboi, o kaleri se je toliko go\x>rilo, ne bo nič. Rolj verjetne so govorice. da se radikali pripravljajo na skorajšnje volitve v nadi, da dobijo lokrat taliko mandatov, da bi labko sami vladali. Nova Radičeva politilka najde prav malo odziva med hrvalskim ljudstvom. Po pravem vod'slvo Radičeve stranke sploh ne hodi med1 ljiidsha, ampak pošilja samo od časa do časa kakega poslanca na poizvedovanje. V Rečici blizii Karlovca sta prišla tako dva poslanca ravno na sejmski dan, a sta ze lo slabo nalete]'a, ker je zbrano Ijud.slvo odločno zaht€valo, naj se razloži, kaj se je Radič dogovoril z radikali in kaj se da pričakovati od sporazuma. Rečica je bila nelcdaj prava Radičevai trdnjava. sedaj; so pa 'kimetje grozili Radičevim odpo-slanfem, da jih naženejo s koli, če še enkrat pridejo s prazniimi besedami. V Ženevo jc že dospela naša dekgacija z Radičem vred. Radiča so razni novinarji kar obsuli, a on še nobenega ni sprejel, ker najbrž ne snic. Pravijo, da bo moral za vsako svojo izjavo prej mmistra dr. Ninča>fa vprašati za dovoljen-je. Minister bo iin-el pač velike težave z gostobesedniin Radičem. Po otvoritvi zasedanja Zveze nairodov se sestanejo najprej zumanji ministri držav Male antante, da se dogovorijo glede skupnega in sogJa&iiega nastopa pri konfercnci. / O Pašiču pra-vijo zadmja poročilaj da je popobionna okreval. V francoskem kopališču Evian ks Bains bo ctajj« -ostal ko4  sc je prvolii-a Irdilo, ker «€ misli sodelovati. psri sve&anostik t Čmi gari. Njegova vmitev v Beogract se nafveduje xa -konec tega mesca. Beograjska1 poročiHa tnlJ|», da se je podal k Pašiču znaini radikal Laza Markovič, i» ga pirejgovori, naj se vendar seslane s Radičem. BOLGARIJA. Bolgaiski begunci, ki pribajajo v, Beograjd, pripovedlujejo strašne stvari. Taiko pripoveduje eden, dirhavtiit  iin odli-čen član zemljoradniške stranke, da je bil z 'okrog 30 sotrpimi zaprt v sobi neke vaške šole.. Vse te jetnike so žandarji in vladni dobrovoljci ponoči polo•vili po okolici, ndkatere so ined potjo patnorili, a so končno findi vsem drugim namenili smrt. Ne<ko noč ao vrgli v jetniško sobo par ročnib granat. JetnLki so biii po večini pobiti, priča je pa slučajno ostal nepoškodovan in je utekel iz podrtije, ki je na&tala, vsled eksplozije. Bolgar&ka vlada je o tem slučaju poročala, da so hoteli komunisti in zemljoradiniki jetnike osvoboditi, da se je med' njimi in policijo razvil boj in da je bilo v, tem bojiu toliko mrtvih in šola razdejana. Predsednik bolgarške vlade Gankov je izjavil, da ne odstopi poprej, dokler zadnjega Bolsgara ne pripraTi k redu in pokornosti. Po dosedanjih dogodkih se da- to razumeti, da t>odo vsi pobiti, ki niso znani vladiii pristaši. 2e zadnjič smo poročali, da želi kralj Boris vladno spremeanibo in da je prišlo med; njim in vlado do nesoglasja, ko se je branil podpisati zadnjah 29 smrtnih obsodb. Sedaj je poslala jbeograjska vlada v svet vest, da je bU na kralja poskušen aitentat s strupom. Vladno porooilo pravi, da so opozicijonaki najelii kuharja, naj ki-alju kosilo zastrupi, a se je to še pravočasno odfkrilo. Po delu vojaških in civilnih bolgarskih vladinovcev bo pa svet lahko tudi sklepaL, da so sposobni oni sami spra viti kralja s poti, če bi se jim ressio stavi-1 po robu. IZ OGRSKE. Poseibno značilen je slučaj bivšega ministra Beniczky.. Kot pošlenjak ni inogel zamolčati zločinstva svojilh bivših vladmiih zavcznikov in je spravil v jarnost, da je tiijdi državni upravilelj Horthy sokriv ta}nega umora d\eh opozicijanalnih novinarjev. Monarhistična stranka, kateri je bivši minister Beniczky pripadal, je pa svojega člana pustila na cedilu in bivši minister je bil sedaj obsojen na triletno ječo. DRUŠTVO NARODOV. Sedanje zasedanje ali koruferenca jDruštva narodov je šesta po 'števito. Olvoriitev je bila v pondeljek, in sicer pod predsedstvam francoskega nun.istrskega predsedmilka, ki je podal poročilo o delovanjiu DTUŠtva narodov v pretekleaa ktu. Nato se je izvolilo predsedništTo konference.