107 Naši dopisi. Od sv. Vida nad Cirknico 27. marca. {Huda zima. Velika nesreća.) Ker je letos uže tako veliko in nenavadno na debelo snega padlo, se je mislilo, da do druge zime ue bo več dosti snežilo; a naletelo se ga je tukaj po hribih od 23. do 25. t. m. zopet do pol metra, in ker so zameti celo po meter na debelo, bo vsled tega poljsko delo za nekaj dni zastalo; a upamo, da bo v tej dobi uže kmalo skopnel; ker se je še prejšnji, zelo debel sneg nepričakovano hitro umaknil. Sicer se pa po hribih še za n.beno setev posebno ne mudi. Nekateri so pa vendar tudi tukaj še pred tem snegom uže tudi orati začeli. Za zgodneje cepljenje drevesec, kdor še ni pocepil, bo malo ta sneg povzročil, da bo cepilni čas pretekel, ker zdaj bo naenkrat muževno drevje. Za lub in s popkom (očesom) se ve se bo tudi še pozneje cepilo. 15. dne t. m. je neki 27 let stari gojzdai čuvaj drugemu novemu čuvaju v nekem gojzdu „Mačkovco" robške tare meje kazal, in ko se vrneta iz gozda proti domu, je držal prvoimeaovani puško za cev in se s psom igral; iz pozabljivosti napeta puška se sproži in čuvaja v trebuh ustreli, da so mu potem čeva ven lezle. Drugi se ve da strašno prestrašeni tovariš ga je komaj v bližnjo gozdno kočo vendar še živega pripravil in na prošnjo nesrečnega hitro v Rob, 2 uri daleč po gosp. župnika letel, ki so nategoma prišli in ga še s sv. zakramenti za umirajoče prevideli. Šel je zelo preplašeni tovariš tudi še v Lašče po zdravnika, kateri pa nesrečnemu ni mogel Več pomagati, kakor da mu je uža mrzla čeva nazaj spravil. Ranjenec je kmalo na to umrl. Zapustil je ubogo, usmiljenja vredno vdovo s tremi otro-čiči. Bodite s puškami pazljivi in previdni, ker nesreča nikoli ne praznuje. KI. Iz Ljubljane. — Velika noč se bliža in obetajo se nam prav lepi prazniki, katere poveličuje tudi oživljajoča se narava. — Na praznike vrnili so se tudi naši državni poslanci potem, ko so imeli več tednov nepretrgoma dan za dnevom bojevati hud boj z nasprotniki, posebno pri obravnavi državnega proračuna in pa pri vprašanji nove pogodbe z družbo severno železnice. Kaj so nam prinesli poslanci domu, vprašal bode vsak zaveden rodoljub? Odgovor je kratek pa povoljen: Pred vsem pokazala je budgetna razprava, da zanesljivo smemo pričakovati novega naučnega ministra in z njim tudi vsem Slovencem pravično naučno upravo. Drugič pokazala je sedanja vlada, da vidi gospodarske potrebe tudi med Slovenci, in privolila je zgradbo železnice iz Ljubljane v Kamnik z državno podporo, briga se pa z enako marljivostjo za dolenjsko železnico, briga se za kmetijstvo pa tudi za obrtnijstvo izrekoma s tem, da je pripravljena tudi med Slovenci osnovati takih obrtaij-skih šol, kakoršne najboljšo pripomorejo k povzdigi našega blagostanja. In tretjič prinesli so slovenski poslanci saboj vtrjeno složnost med sabo j in to nam je najboljše poroštvo za v s peš no delovanje naših zastopnikov tudi v. prihodnosti. Le eno, toda sila važno vprašanje za slovenske poslance , pa tudi za vso desnico državnega zbora vprašanje, kaj bo v prihodnje z grofom Hohenwar-tom, do sedaj ni še rešeno, upamo pa, da se bode povoljno rešilo tudi to vprašanje enako pomenljivo za sedanjo vlado, kakor za večino državnega zbora. In ako se to zgodi, tedaj smemo vsaj Slovenci zadovoljni prepevati veselo Alelujo. _"V_ — (Železnica iz Ljubljane v Kamnik.) Zadnji dan zborovanja državnega zbora dne 27. marca prišlo je po sprejeti severni železnici na vrsto tudi onih pet manjših železnic, katere je vlada predložila zadnji čas, med temi bilo je tudi poročilo železniškega odseka o železnici iz Ljubljane v Kamnik (poročevalec bil je g. A. Obrez a). Pred njim poročali so uže trije poročevalci o treh dru-zih takih železnicah. Razprave ni bilo; sprejemale so se brez ugovora v drugem in takoj tudi v tretjem branji. Ravno tako godilo se je tudi s kamniško železnico. Rešena je bila tudi v drugem in tretjem branji v času kratkih minut. Poslanci, ki so se živo brigali za to železnico, prevideli so, da je boljše, železnico, hitro in brez ugovora spraviti pod streho, kakor pa priporočati jo še samo zavoljo lepšega. Upamo, da bode ta železnica kmalu zgotovljena in da bo služila v povzdigo blagostanja naše dežele. 108 — (Mestni odbor ljubljanski) zboroval je sinoči ob 6. uri in je obravnaval sledeči dnevni red: 1. Naznanilo prvosedstva. 2. Prisega meščanov. 3. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) O mestnega odbornika naznanjeni odpovedi; b) o letošnjih dopolnilnih volitvah za mestni zastop. 4. Stavbinskega odseka poročilo: a) o gradnji obrežnega zidu pod Hradeckega mostom na desnem bregu Ljubljanice; b) o Alojzija Seemana prošnji za stavbinsko dovoljenje na Vrtači; c) o stavbinski črti Anton Paichelnovi hiši na Rimski cesti št. 19; č) o oddaji dobave stavbinskega lesa za tri leta in kamenose-ških del za 1885. leto. 5. Policijskega odseka poročilo: a) o računih za zdravila mestnim ubogim za III. in IV. kvartal 1883. in I. kvartal 1884. leta; b) o fizikatskem poročilu za 1882. leto. 6. Finančnega odseka poročilo: a) O povračilu troškov za stavbinsko vzdržavanje poslopja c. kr. velike realke, spadajočih na 1884. leto; b) o računskem zaključku mestne klavnice in mestne posojilne zaklade za 1884. leto. 7. Združenih odsekov poročilo o utelovljenji podturnske grajščine. 8. Poročilo odseka za olepšavo mesta o napravi nekaterih nazna-nilnih tabelj. 9. Mestnega odbornika Iv. Hribarja samostalni predlog, da se nov tlak napravi po nekaterih ulicah in čez ceste in ulice naredi več novih prehodov. Tajna seja. — (Iz Kamenika) se poroča „Lj. Listu": Veliko veselje zavladalo je po vsem mestu, ko smo izvedeli, da se je sklenila zgradnja železnice iz Ljubljane v Ka-menik. V nedeljo dne 29. t. m. bilo je mesto okrašeno z zastavami in priredila se je sijajna razsvitljava. Zvečer hodila je godba po mestu. Občinski zastop in ka-ineniški meščanje so se brzojavno zahvalili grofu Taaffeju in trgovinskemu ministru Pinu. — Iz Domžal pa se poroča: Ko se je v soboto zvečer izvedelo o sklenjeni gradnji železnice Ljubljana-Kamenik, priredilo se je takoj streljanje s topiči. V nedeljo bile so Domžale okrašene z zastavami in priredila se je razsvitljava. Poslalo se je od občine in obrtovalcev več zahvalnih telegramov grofu Taaffeju in Pinu. — (Velikonočne počitnice) prično se na tukajšnjih srednjih šolah v sredo zjutraj ter trajajo do srede jutra po Veliki noči. — (Zabavni vlaki.) Ob Velikonočnih praznikih pojdejo zabavni vlaki iz Ljubljane na Dunaj, v Trst, Benetke in Reko; vožnja za polovico znižana. — (Vrhniška posojilnica) razposlala je ravnokar računski sklep za svoje tretje upravno leto 1884. Po tistem imel je ta prekoristen zavod za podporo kmet-skega naroda skupnega denarnega prometa 445.808 gld. 74 kr. Od tega spada na prihodke 223.281 gld. 45 kr., na izdajke pa 221.626 gold. 29 kr. Gotovine so konec leta 1884. imeli za 1655 gold. 16 kr., čistega dobička pa 1353 gold. 24 kr. Ravnateljstvo obstoji iz samih domačinov vrhniških. Ravnatelj je gosp. Franc Kotnik, denarničar gosp. Josip Lenarčič, preglednik pa gosp. Miha Tomšič. Zopet dokaz več, da se tudi z domačimi močmi kaj doseči da in ni za vsako podjetje tujca potreba, katerih je uže tako preveč pri nas, ki se hočejo gospodarstvo prilastovati.