Leto VIL
V Celji, dne 2. julija 1897. 1
Štev. 27.
r		1
•} ■		'• O? '1' \ ' ' -•i
L		V
Ikshaja vsaki petek y tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne ] s^ujbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld,
pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr,, katera naj se p ožilja: UpravništTn ^Domovine" v Celji.
Nemško-slovenski gimnazij v Celji.
V sredi meseca julija — v malo dneh torej
—	vršč se vzprejemne skušnje na gimnazijah. Bržčas bodo tudi letos vzprejemali že ob tem času novince v „slovenski" ali bolje rečeno, v utrakvistični gimnazij celjski, v zavod torej, ki je najhujši trn v petah naših sovražnikov. — Kedo bi pač bil pozabil grozovitega hrupa, ki je zaoril v tevtonskem taboru ob ustanovitvi tega zavoda! Kako so besneli zagrizeni naši sovražniki, kako so napenjali vse svoje moči, da bi to tako težko rojeno dete udušili že v prvej kopelji!
—	Ministre so pregnali iž njihovih sedežev, poslance, ki so glasovali za to gimnazijo, so hoteli kar kosmate pohrustati, uprizorili so takšen ropot, da je pač cela Evropa zvedela o sicer malenkostnem mestu Celje in o ubogih, grozno zatiranih celjskih Nemcih. Zvedela je Evropa strašno novico, da preti le tem usmiljenja vrednim otrokom matere Germanije gotovi pogin, kajti ti predrzni Slovenci, kojih biva v Štajarju komaj pol miljona, dobili so v Celji — horribile dictu — posebno nižjo gimnazijo, v kojej se bodo trije predmeti poučevali celo v slovenskem jeziku! Grozno! Ni se torej čuditi, da so ob zadnjej obravnavi državnega proračuna sicer v razne stranke razcepljeni somišljeniki priskočili celjskim Tev-tcnom na pomoč in vrgli postavko za to gimnazijo. — To Jjuto divjanje zavoljo te malenkostne drobtinice, kojo smo s to gimnazijo dosegli bpodnještajerski Slovenci, zdi se človeku ba« tako smešno, kakor boj slavnega viteza don Quijote s čedo ovac. Isto tako obsodi velika večina nemškega naroda neumno rovanje naših nemčurjev. — Seveda ne sme ta mladi in s toliko težavo vzdrževani zavod nikakor propasti.
LISTEK.
Iskalci biserov na otoku Sv. Duha.
Povest Emilja Mušika. Iz ruščine preložil Krutogorski.
(Dalje.)
„Zakaj pa ne, gospod?" je odvrnil. „Vi že smete staviti vsakoišna vprašanja, ali jaz — ne smem nanja "odgovarjati. Ako je gospod nadzornik vaš oče vprašajte, potem rajši njega."
Po tem nasvetu se seveda nisem mogel ravnati, dobro vedoč, da bi mi oče kaj tacega ne zaupal. Ali neka slutnja mi je pravila, da se gre o nečem važnem, imajočem tudi zame pomen.
Jaz sem povabil desetnika v mojo kočo na kc zarec vina. Kmalu sva postala židane volje, in ko sva praznila sedmo kupico, že sem bil izvedel, da se je mojemu očetu posrečilo dognati, kaj je prav za prav gospod Kastiljo, kar je on takoj naznanil vladi. Rikardo se še ni vtegnil vrniti se svojim čolnom z otoka, ko so prišli vojaki iz La-Paca, kateri so bili dolžni rano prihodnjega dne odriniti na otok Sv. Duha ter ujeti Erninega očeta.
Njegov obstanek ima biti priča, da Slovenec še nikakor ni suženj oholih Nemcev in torej ne bode plesal tako, kakor bi mu godel ošaben Tevton. Ali, z besedami samimi gimnazija pač vzdrževali ne bodemo, treba je resnega dela! Neprijetno smo bili iznenadjeni v pretečenem letu, ko se je oglasilo skoro polovico manj učencev, kakor ob ustanovitvi gimnazije. Tako ne sme iti dalje! Da je bilo temu tako, zakrivila je pač mnogo sramotna taktika mnogih tudi — „Slovencev", koji pri vsakej priliki bobnajo ob kožo svojega rodo-ljubja, pa so vendar potisnili svoje sinove v nemški gimnazij. Sramota!
Skrbeti moramo torej, da se na slovenski gimnazij pošlje kar le mogoče mnogo učencev. Sramota bi bila za nas spodnještajerske Slovence, blamirani bi bili vsi slovenski in tudi drugi slo vanski poslanci, če bi se zavoljo prepičlega obiska kedaj zaključil ta gimnazij. To pa se nike-dar zgodilo ne bode, če bode v?.«! slovenski oče iz celjskega okraja, ki misli uati otroka v arednjo šolo, storil svojo narodno dolžnost in dal upisati svojega sina v slovensko gimnazijo v Celji! Le z obilnim številom učencev bodemo dokazali živo potrebo slov. gimnazije ter navdušili naše slovenske in druge slovanske poslance k mogočim novim bojem za obstanek tega zavoda. Rodoljubi slovenski, na delo toraj! Posebno pa še vi duhovniki in učitelji naši, vam je ugodna priložnost, da podpirate edino slovensko srednjo šolo na Štajerskem s tem, da svetujete prav ohim starišem, ki nameravajo dečke spraviti v Celje! Marsikateri preprost oče bi rad dal upisati svojega sina v utrakvistični ali kakor pravijo, „slovenski" gimnazij; toda neizkušenega moža dobi v pest vpljiven nasprotnik, mu govori in laže toliko časa na srce, da ga izvabi na nemški gimnazij. Cujmo in pazimo torej, da ne
bode sovzažnik žel naše pšenice. — Premotrimo pa še tudi druge uzroke, ki ovirajo kolikor toliko obiskovanje te šole. — Celi zavod je urejen za sedaj, — ne sodite teh besed napačno — koj tako nekako po „ofersko". Jeden razred v sicer čednej, pa vendarle z najemniki napolnjenej za-sebnej hiši, drugi razred zopet prav na nasprotnem konci mesta, pod jedno streho z ljudsko šolo. — Oprava pomankljiva, učila menda isto-tako, in klopi — Bože mili! V prvem razredu so klopi tako borne in stare, da bi tacih ne trpeli pač v zadnjej vaškej šoli, nikar v gimnaziji. Toda to so stvari, ki se na mah odpraviti ne dado. Ni dvomiti, da bodo merodajni slovenski rodoljubi v Celji in okolici z vsemi močmi delali na to, da pride ta gimnazij enkrat pod jedno streho, oziroma, da dobi lastno poslopje, a nedo-statke pri opravi odpravilo bode gotovo slavno ravnateljstvo. Zopet drugi se boje, da bi se na tej nižji gimnaziji, učenci ne naučili toliko, da bi zainogli shajati pozneje na višjej gimnaziji, da, nekateri celo trde, da se tukaj učijo manj, kakor na nemškej! Prazne besede, ki imajo samo le namen, zapeljati stariše! Učni načrt za slovensko nižjo gimnazijo je ravno tisti, kakor za nižjo nemško; vrhu tega je pouk na našej gimnaziji izročen odličnim močem, koje so si gotovo v svesti vzvišene in odgovornosti polne naloge svoje. Bodimo torej brez skrbi, tem bolj, ker so gotovo rodoljubi, ki s paznim očesom zasledujejo napredek tega za nas velevažnega zavoda in bi vsekako ukrenili potrebno, ko bi videli, da ni vse tako, kakor ima biti
Ni dvomiti, da se bodo najšli tudi letoi omahljivci, koji bodo vtaknili svoje fante v nem-škij gimnazij. Take može treba, da bolje poznamo. Na dan toraj ž njimi! Kedor bode to storil, njegovo ime se naj objavi, da narod izve za take
Odkritosrčno rečeno, mene bi nič ne bolelo, ako bi vojaki ustrelili starega vstaša. Ali ker je bil Ernin oče, zatorej sem hotel na vsakršen način obvestiti mojo ljubico o preteči nevarnosti, in bil sem prepričan, da mi ta usluga pripomore do zmage nad svojim tekmecem. Itak, jaz sem moral to noč priti na otok Sv. Duha. Pa kako ?
Boriti se mi je bilo proti staremu izkušenemu nasprotniku, kateri se je poprijel vseh sredstev, da bi se o došlih vojakih ničesar ne zvedelo na otoku Sv. Duha. S to namero ja dal potegniti na breg vse čolne, postavil poleg njih stražo in velel pospraviti vesla. Razven Rikar-dovega ličnega čolna na vodi, ni bilo ni jedne ladjice in jaz sem se moral polastiti njegovega čolna na vsakršen način.
Ko sem tako pretuhtal to zadevo, dejal sem desetniku, naj preišče straže. Dobro mi je bila znana ura, kadar se je Rikardo navadno vračal z otoka: kolikokrat sem ga, mučen vsled ljubosumnosti, opazoval skrit za krmoljo skale!
Precej, ko je odšel desetnik s svojimi ljudmi, pustivši samo dva vojaka zraven čolnov, sem upihnil luč in, vtaknivši za pas ostro bodalo poleg estake, brez koje ni nikoli noben potap Ijavec, zapustil kočo. Da bi me ne videl kateri vojakov, polzel sem po vseh štirih po skali, in
v desetih minutah sem že bil v pristanišču Sa-noske zadruge; no takoj sem se uveril, da moj oče ni nič manj neumen od mene, kajti tudi tu so stale straže, gotove zapleniti Angležev čoln, takoj ko se povrne.
Na srečo sem si bil domislil ozkega, daleč v morje segajočega skalnatega rebra, mimo ko-jega je moral neizogibno veslati Anglež. Izkrcati se tam je bilo res nevarno zavoljo pluskanja valovov, no drugega sredstva mi ni preostalo. Plezal sem torej dalje, splazil se na skalo in ležal tam, pričakovaje mojega protivnika.
Kakih šest šolnov pod menoj se je penilo morje in po grebenastem valovju so skakali beli jeziki električnih ognjev; vzduh je postajal vedno so varnejši, veter je piskal z vedno rastočo silo in po oblačnem nebu so švigali bliski. Približevala se je huda nevihta.
Kmalu sem slišal plesk vesel in pri zopet-nem blisku sem zazrl čolnič mojega tekmeca.
„Gospod Rikardo! gospod Rikardo!" sem zakričal, devši roki k ustem v podobi roga.
„Vi veste, gospod lajtnant, kako daleč se razlega glas po vodi. Anglež me je takoj čul in obrnil čoln v mojo stran.
„Kdo je tam? kaj hoče?"
kukavice. To omahljivost lahko precej zabrani tudi dijaška kuhinja; dijakom nižjih razredov, ki ne obiskujejo slov. gimnazija, naj se ne deli hrana. Istotako naj se narodne korporacije, koje dele ustanove, ozirajo le na prošnike, ki obiskujejo ali so obiskovali nižji utrakv. gimnazij; tudi Nemci delajo tako; ne redimo torej kukavic na škodo lastnim otrokom.
Obilno obiskovanje našega gimnazija bodi torej naša posebna skrb in povzdiga tega obiskovanja naša sveta, narodna dolžnost. Slavnim rodoljubom celjskim, posebno pa še našim državnim poslancem, še jedno, posebno prošnjo! Gospoda ! Vaša zasluga in vaša čast je, da imamo ta gimnazij; toda prosimo vas za Božjo voljo, skrbite mu ne samo za nadaljni obstanek, temveč tudi zato, da bode isti vsikdar takšno vzgoje-vališče, kojemu bodemo lahko z mirnim srcem izročevali svojo mladino. Vedite, nam je ista pre-dragocen zaklad, da bi ž njo polnili ta zavod samo za to, da bi si zavoljo njega stranke lahko merili svojo moč v parlamentu, marveč mi hočemo videti v tem zavodu zagotovljeno pot, po katerej bode naša mladina lahko in varno dospela do svojega cilja.
Meša se jim.
Pasji dnevi, ali lepše rečeno, doba kislih kumaric se bliža in ž nje bližanjem je vročina od dne do dne hujša in neznosnejša. Ta vročina ima upliv na ljudi, živali in rastline. O drugih dvojih nam ni treba govoriti, tudi o prvih nam bi ne bilo treba, če ne bi nekateri mislili, da vročina pri človeku provzroča neznansko lenobo. Seveda to velja, a ne pri vseh ljudeh. Ljudem, ki imajo popolnoma zdravo pamet, vročina ne more blizo, a onim, kateri imajo lahko razburljive in bolne živce — take vročina spravi v še večje in nemirnejše vrenje. Prav zanimive poskuse bi imeli oni, ki se s takimi stvarmi bavijo pri gospodih urednikih in dopisnikih nemško-narodnih, nemško-liberalnih in kakor se vsem že pravi — drugih listov. Hudo se blede tem ljudem že sedaj, a kaj še le bo meseca julija in avgusta.
Nemški listič, kateri čuva(?) narodne koristi nemških Štajercev v Celju, piše članek, kateri nosi naslov: »Ljubljana zgubljena, najjužnejša nemška postojanka, mora biti zopet naša!" To je sedaj njih bojni klic, kateri jim pa v boju proti Slovanom in Slovencem ne bo mnogo pomagal. Dotični članek je sicer brez vsake notranje vrednosti in ko bi se vse tudi zgodilo, kar dopisnik »Adriaticus" želi, bi ne bilo tistih uspehov, koje se dotični zblaznenec domišljuje, a omenjati ga moramo le in opozarjati dotičnike, kateri bi pod tem trpeli, da se pravočasno čuvajo.
V začetku je vse polno hvale in slave na čast nemških nacijonalcev in hvalisanje zadnjih njih uspehov. Tu naj bi gospodje pomislili, da
»Semkaj, semkaj gospod Rikardo!" sem se odzval. »Obrnite čoln k skali in tu se izkrcajte; govoriti moram z vami."
Anglež je nekolikokrat založil z veslom in se približal skali od protivetrove strani, kamor se niso zaganjali valovi. To je bil težaven in smel čin, zahtevajoč zanesljivih rok in dolžen sem priznati popolno spretnost v tem oziru mojemu tekmecu.
»Kdo ima kaj govoriti z menoj ob takem času in na takem mestu?"
Zapazil sem bil, da Rikardo drži veslo po koncu. Očevidno je menil, da ga hoče kdo. napasti.
»Nikar se ne bojte, pl. gospod Rikardo," sem izpregovoril nasmešljivo. »To sem jaz Anton Rakunja!"
»Gospod, torej pa blagovolite izbrati drugi čas," je odvrnil Anglež ošabno. »Jaz sem upehan in spešim domov."
Ze je bil mislil odriniti od skale, ali zdajci sem jaz, ukrotivši svojo jezo, dejal skoraj proseče.
»Poslušajte me pl. gospod," sem rekel, jaz imam do vas važno prošnjo, od katere je odvisno več, nego moje življenje.
On je takoj obstal.
vsak ognjenik ima največjo moč pri prvem bruhanju potem se pa vsa sila poleže. Kake uspehe so si obljubljali v svoji bolno-bujni domišljiji nemški liberalci za Nemce — a oni žalostno ginejo in hirajo. Isto se bo godilo nemškim na-cijonalcem, njih moči se bodo ob njih samih obrabile. Več bi radi storili, kakor morejo. Tu ne pravimo nič drugega, kakor: počakajmo!
Po tem hvalisanju in znanem pristno-ger-manskem psovanju Slovanov začno se »Adria-ticusu" skomine delati po Ljubljani, katera naj bi jim tvorila most do Adrije. A pomnijo naj, most je podrt enkrat za vselej.
Sedaj pa njih sanje: Najtrdnejše kole za ta zračni most naj bi tvoril nekak »Studen-tenheim" in pa obrtna nadaljevalna šola, koja dva zavoda naj bi bila združena in v pristno pruskih rokah. Podpirali naj bi ju nemški uči telji in nemški mojstri, kateri naj bi svoje otroke in svoje učence in pomočnike tu notri pošiljali. Sedaj se pa vprašamo: Gospoda, kedo vam bo pa svoje otroke pošiljal v ta »Studentenheim" ? Večina Nemcev na Kranjskem stanuje v Ljubljani, in ti bodo gotovo raje pri sebi imeli svoje otroke, kakor pa pošiljali v tak »Heim". Koče-varji imajo tudi svojo gimnazijo, tedaj bi jim za »Heim" ne ostalo drugega, kakor nekaj otrok od uslužbencev glasovitega barona Borna iz Tržiča, — Sicer pa bode temu gospodu tudi slava na Kranjskem odpela, ako se ustanovi, kakor smo že slišali, slovenska industrijska in pa stavbinska družba. Da bi pa omenjeni gospod za nemštvo pu3til svoj mošnjiček trpeti, na to še misliti ni, ker ne more zatajiti, da je rodu Aronovega.
Kar se pa tiče nemške obrtne nadaljevalne šole, napovemo že sedaj onim mojstrom o katerih govori omenjeni članek, bojkot brez usmiljenja; da se pa ti ljudje preveč ne osmelijo, bi svetovali vsem Ljubljančanom, kakor tudi vsem slovenskim listom, naj odrečejo že sedaj vsako podporo onim, ki nas v naši sredini izzivajo se svojimi samonemškimi napisi nad svojimi delavnicami in trgovinami. Ne glede na dobiček, kateri jim
v trenotku ui$s, naj listi odklanjajo priporočila
vseh nemških tvrdk. Prej bodo oni odnehali, kakor pa list, ker njim gre za življenje od strani Slovencev, ne pa listu zaradi inseratov.
Ljubljanski Slovenci! Bodite oprezni, sanje se njim ne uresničijo, ali vendar neljubih posledic bi taka šola le imela, bodite torej jedini vsaj v postopanju napram Nemcem. Bodi to zopet jeden povod k spravi, katera od dne do dne potreb-nejša postaja. Že v naši sredini nas bijejo po ustih in se nam rogajo v obraz. Žalostno a resnično!
Dalje nas zanima neki gospod Vernaleken, kateri v graški tetki »Tagespost" temeljno ali načelno in primerjalno premišlja, kako da bode in kako da mora veliki narod Nemcev izpodriniti nas revčeta, nas Slovane. Vemo, da ko bi bil oni gospod, junak tiste hajke, v ka
»Prošnjo?" je vprašal zadovoljno. »Vi do mene?"
»Da, gospod. Izpolnite jo, in jaz vam bom večno hvaležen. Zahtevati smete od mene vse, kar imam; vse vam radovoljno žrtvujem."
»Čudno," je izpregovoril Anglež. »Tako pa povejte, kaj želite prositi?"
»Izstopite tu, a ne v vaši luki, in mi posodite vsaj za jedno uro vaš čolnič."
Anglež menda ni verjel mojim besedam, kar je takoj dokazal se svojim odgovorom.
»Ne morem gospod," je rekel. »In čemu hočete ravno moj čolnič? Zakaj ne vzamete svojega?"
»Moj čolnič je pod varstvom, kakor i vsi ostali . . . Samo vaš je svoboden . . . Posodite ga mi!"
»Dokler ne vem zakaj — za nobeno ceno!"
»Gospod prosim vas, ako ljubite gospodično Erno, dajte mi vaš čolnič; njej grozi nevarnost. Otok je obdan z vojaki!"
»Kaj pravite? Je to res?"
»Prisegam pri najsvetejši Devici, gospod! Čolnič, radi Boga, čolnič!"
V moji razburjenosti sem storil neodpust-ljivo neumnost, katere sem si bil vsvesti še le potem, ko je moj tekmec dejal:
terej je bilo obljubljeno »ljubljencu višjih močij", da se mu bo sleherna želja spolnila, — on bi gotovo najprvo zaželel, da bi zginili s površja ozemlja — Slovani. A to ne bo šlo, časi tacih čudežev so že minili, če so sploh kedaj bili — in se ne vrnejo več, ostal nam je samo še spomin nanje, zato so nam dovoljene samo le želje.
In ta gospod tudi želi in trdno upa, da se zgodi to, da bode Avstrija nemška; — seveda on bi bil srečen še le tedaj ko bi bila nemška v dvojnem oziru, namreč v narodnem in — v državnem. — Najprvo poglejmo njegovo premišljevanje splošno. Ni sicer vredno se s tako nezmislijo baviti, a vendar bi se našel človek, ki bi mislil, da že mora tako prav biti. Zato je naš namen osvetliti članek splošno.
Gospod pravi, da primerja, — a primere ne najdemo v celem članku, ako še kaj ne pride, nobene. V resnici, ko smo brali naslov, zveselili smo se, da bodemo zopet kaj zanimivega slišali, a vse to naše pričakovanje je zginilo in se razpršilo, kakor se še bodo sanje tega gospoda.
Začetkom razlaga, kako so države nastale. To je najbrže prepisal iz uvoda kake zgodovinske ali zemljepisne knjige. Potem razlaga, kako da je naravno, da večji narodi izpodrivajo manjše, da je to v naravi, da ima močnejši oblast nad slabotnejšim. Prav! Vprašamo pa sedaj: Ali je to tudi pravično? Pomislite, kako ste nam svoj čas govorili, da ste pravični proti nam, da hočete jednakopravnost. Sedaj pa bijete sami sebe po zobeh, ko pravite, da jednakopravnost sploh mogoča ni. Vi pravite, da to kar je naravno, naj se zgodi, ker to je jedino pravo. Presneto malo razumete življenskega razvitka in pa doslednega mišljenja.
Narava je v mnogem proti človeku krivična in zato se mora človek ž njo boriti in biti, da jo premaga. Zgledov imamo dovolj za to: Ali je prav, da je človek po naravi bolan, da peša i. dr. in vendar se upiramo temu. Sicer bi Das pa tako premišljevanje predaleč dovedlo, ko bi hoteli na take splošne trditve brez dokazov in primer odgovarjati.
Ker nam učeni gospod ne pove nobene primere, pa mu povemo mi, da mali narod <JtT~ strani velikega tudi lahko v svoji moči obstoji. Kaj poreče on k dejstvu, da hindostanski narodi v Prednji Indiji žive drug poleg drugega do cela mirno, ne da bi ta ali oni pešal na korist drugega in so vendar drug proti drugemu v drugačem razmerju kakor Slovenci ali Čdhi proti Nemcem.
Ako pa je že to tako naravno, kar vi sami pravite, potem pa le pomislite, kako kmalu morajo zginiti vse nemške posadke, kakor n. pr. Celje i. dr. s svojim nemštvom. Mi nismo umetno spravljeni na svoja mesta, kakor celjski Nemci, ampak mi posedujemo to zemljo, katero so nam priborili naši očetje, po pravici in se ne damo ž nje pregnati. Doba srednjeveškega nasilstva je že zdavnaj minila.
»Lepa hvala za novico, gospod; jaz se vrnem takoj nazaj ter ju obvestim o nevarnosti."
In uprl se je z veslom v skalo, hoteč odriniti svoj ličen čolnič od brega. Še minuta, in vse bi bilo končano ... On bil bi rešitelj Erni-nega očeta, a jaz ničevo orodje, služeče njegovi zmagi. Brezmejna besnost se me je polastila. Skoraj nevedoč, kaj delam, zgrabil sem težek kamen in ga spustil v Angležev čolnič. Kamen je zadel jako dobro ter mahoma prebil tanko steno čolnovo; čolnič se je napolnil z vodo ter se začel potapljati.
»Nesramni ubijalec!" je še zavpil Rikardo, predno < a je zakrila voda. »Na to si torej prežal!"
Kakor sem vam že pravil, gosp. lajtnant, je Rikardo dolgo služil na ladjah ter bil izvrsten plovec, skoraj tako spreten kakor i jaz. Čez nekaj trenotkov je znova prišel na vodno površje.
»Semkaj, semkaj pl. Rikardo," sem zavpil na vso moč. »Pomolite mi roko. Moja častna beseda — ničesar se vam ni bati!"
Nagnil sem se daleč čez skalo in mu po-molel roko.	(Dalje prih.)
V svojem premišljevanju bi rad omenjeni dopisnik odrinil Poljake od Avstrije, v tako razmerje, kakor so Hrvati. Seveda, da bi potem gospodovali Švabi v Avstriji, kakor bi se jim poljubilo. A tudi to ne bo šlo! Poljaki se zavedajo bolj kot kedaj, da so del onega velikega naroda, kateri je trpel za druge, za to da ga ti sedaj teptajo. Oni se zavedajo, da smo mi njih bratje in da odvale oni njim samim krivico, kateri bi hotel nas zatirati. Ne samo, da ne bode Poljska nikdar ločena od Avstrije dokler bode v njej vladal centralizem, ampak na to bodemo delali, kadar sedanje svoje naloge rešimo, da pride še Hrvatska k nam. In takrat čemo videti, kedo si bo upal nas izpodrivati.
Našo nemoč skuša dopisnik dokazati z okolnostjo, da govorimo Čehi, Rusi, Slovenci in Srbo Hrvati vsak drug jezik, med tem, ko govorijo Nemci vsi skupen jezik. Sedaj je pa zopet samemu sebi priložil zaušnico. Mi se drug dru-zega razumemo prav dobro, ne da bi dotični jezik znali — vprašamo pa, če razume Pome-ranc Kočevarja. Švab Saksona itd. Ne! Nam ne manjka nič druzega kakor skupnega književnega jezika. In tega bi že zdavnaj imeli, da ne bi bilo proti ustanovljenju in proti vsakemu takemu poskusu toliko hujskanja, z dokazi, da škilimo proti vzhodu, da smo Panslavisti itd. Sicer pa skupnega književnega jezika tudi Nemci nimajo od vekomaj, tudi za nas še pride čas, kajti: Kar ni, se lahko še zgodi!
Celjske novice.
(Vabilo na naročbo.) Minolo je zopet pol leta. »Domovina" doživela je v tem pol letu marsikaj britkega, pa tudi veselih in spodbudnih slučajev ni manjkalo. Število naročnikov se je pomnožilo, kar nam je dokaz, da hodimo pravo pot. List ni imel nobene stranke, katera bi ga razširjala in priporočala, priporočal se je sam in le po nekaterih prijateljih; sovražnikov pa smo imeli toliko, da bi človek ne verjel, da mora imeti dobra in poštena stvar toliko nasprotstva.
Vendar vse to ni oviralo lista, da se je povzdignil toliko, da je danes gotovo v vrsti najrazšir-nejših slovenskih listov. »Domovina" hodila bode tudi v bodočem ne^avisno pot in skušala zadostiti v njo stavljenim pričakovanjem. Zato pa prosimo vse iskrene narodnjake in prijatelje naj nas podpirajo i v bodoče z dopisi in priporočilom. Širno število veliko zmore in mali trud lahko dosti izda. Do cenjenih naročnikov, kate- | rim smo pridjali nakaznice, pa se obračamo z j uljudno prošnjo, da nam kmalo pošljejo zaznamovano naročnino.
Uredništvo in upravništvo »Domovine".
(Pojasnilo.) »Kranjske razmere." V svoji zadnji številki smo grajali nekatere nedostatke pri nadzorništvu deželne naklade v Ljubljani. Nam je bilo edino za to, da javno grajamo, kar je graje vredno in na ta način koristimo dobri stvari, koristimo našemu narodu. Storili smo to iz ljubezni do našega naroda in do dobre stvari brez vsakega upliva, od kake koli strani. Mi seveda tudi nismo nameravali nikogar žaliti, saj nam niti znano ni bilo, kdo vodi in kdo nadzoruje omenjeni zavod, in kdo je grajane nedostatke zakrivil. Zavoljo tega smo prosili tudi pojasnila. Stvar je pojasnil na to »Slov. Narod" in tudi nadzorništvo deželne naklade nam je poslalo pojasnilo. Iz teh pojasnil povzamemo z veseljem, da se pri nadzorništvu deželne naklade v Ljubljani uraduje slovenski, da so bili grajani nedostatki le izjema, da so posledica posebnih razmer, ki je vsaj deloma upravičujejo, da pa niso posledica žalostnih strankarskih razmer na Kranjskem. Mi nismo napadli nikogar, a obsodili smo ostro za slovenski narod tako pogubne pre pire slovenskih strank na Kranjskem.
(Za »Spodnještajerski jubilejski zaklad") so nadalje vplačali sledeče doneske: G. dr. Tomaž Horvat-odvetnik v Ptuju 50 kron; preč. g. Janez Kozinc, župnik v Slivnici 1 krono; g. Anton Voga, posestnik v Slivnici 1 krono; g. j Robert Grasselli, trgovec v Slivnici 40 vinarjev; j g. Matija Vrečko, posestnik v Slivnici 1 krono; j g. dr. Jos. Kolšek, odvetnik na Laškem 2 kroni; i si. občina Celjska okolica 100 kron; si. občina Žu3em pri Loki 20 kron; g. Anton Kupljen, c. I
kr. notar v Črnomlju 30 kron; si. posojilnica v Framu 50 kron; iz zaklada za dobrodelne namene iz Konjic 100 kron; g. Lovro Serajnik, nadučitelj v Pristovi 2 kroni; si. posojilnica v Konjicah 500 kron; si. občina Kokarje 20 kron; g. Maks Pleteršnik, c. kr. profesor v Ljubljani 20 kron; si. okrajni zastop celjski 1000 kron; si. občina Hermanec 24 kron; si. posojilnica v Ž ilcu 200 kron.
i »Celjski Sokol") razpošilja naslednje vabilo: »Bratsko društvo!" »Celjski Sokol" sklenil je po premaganih ovirih blagosloviti ter prvič razviti svojo zastavo dne 7. in 8 avgusta. Tem povodom priredimo takrat veliko ljudsko slavnost, ktera se bode vršila spojena s slavnostno otvoritvijo »Narodnega doma" v Celji. Da bi bila ta slavnost veličastna ter da bi dosegla svoj pravi namen in zapustila nepozabljiv utis, treba je, da bode zastopanih pri istej kar največ društev. Z ozirom na našo sokolsko stvar in v svrho, da svedočimo bratsko vzajemnost in naše je-dinstvo tudi na zunaj ter da potrdimo isto tudi med seboj, vabimo Vas najuljudneje k polnošte vilni vdeležbi. Želimo pa tudi, da vzamete v znak slovanske vzajemnosti in bratske ljubezni eden žebelj z vrezanim Vašim imenom, kterega bodemo slovesno pribili na najmlajšo slovensko sokolsko zastavo. Podrobni vspored naznanili bodemo v kratkem po časopisih in lepakih Zanašajoč se, da se sigurno odzovete našemu povabilu, prosimo, da nam Vaš sklep čim prej naznaniti , blagovolite. V tej nadi kličemo Vam bratski: »Na zdar!"
(Kres) »Celjsko pevsko pruštvo" priredi na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda v nedeljo 4. julija t. 1. na Staremgradu velik kres z običanjem streljanjem in umetalnim ognjem. V pondeljek ob 7. uri daruje se pa sv. maša v farni cerkvi v proslavo slovanskih blagovestni-kov. Petje preskrbi »Celjsko pevsko društvo".
(Obdačenje posojilnic) Male slovenske posojilnice so imele do zdaj malo davka, nekatere celo nič, ako niso dajale od deležev obresti in dividend. Toda neposredne pristojbine so bile visoke, osobito 2° ,, pristojbine vseh obresti hranilnih vlog, ki so se menda radi tega plačevale, ker imajo posojilnice vse knjižice in v njih vsa potrdila nekolekovane. Z novo postavo od 11. febr. t. 1. odpade tudi vplačevanje teh 2%, kar bode ugodno za nje. Toda mesto teh 2% treba bode plačevati l1 2% teh obresti kot rentni davek. Torej le majhen dobiček!
(Tresla se gora in pometavala, a izvrgla je miško.) Gorostasne priprave so prirejali Celjani, gnali hrup in bojni klic, da smo se res že sko raj bali, da navali n« Celje toliko čet akade-miških borilcev, da nam ta dan solnce zasenčijo. Vsaj govorili so, da jih pride kot listja in trave. Plesnjive in raztrgane frankfurtarce pokazivale so se na črno rudeče-žoltih drogih iz podstrešnih lukenj, (največ seveda tam, ker imajo za oddajo zrelih — sicer pa že »prezrelih" devic, da tem potom opozorijo moško akademiško mladino, kje naj kažejo svojo narodno požrtvovalnost, žali-bože nočejo jih umeti); vili so se šopki plavic, ogulili so malodane vse hraste v bližini. Vsi celjski »paradarji" zbrali so se ob določeni uri na kolodvoru. Vlak je pridrdrai, godba zasvirala — a tu se prikaže kakih 30—40 »akademi-š k i h (?) pevcev. Tembolj so morali kričati svoj »halihalo hail" čez celo mesto do Jožefovega prostora — oziroma »Narodnega doma", ker le temu v maščevanje, ne pa cesar Jožefovi podobi, uprizorili so svoje bojne klice. Pred mestno hišo zapeli so: »Gaudeamus igitur" pričem so se nemški gospodje pobožno odkrivali, a ženstvo neki celo na prsi trkalo, misleč, da je v latinski napitnici pač globok verski pomen. Ko so svojo kričečo dolžnost opravili, proslavljati so jeli junaški običaj svojih pradedov — pili ter pili celo noč. Bledi in razmršeni kolovratih so drugi dan na kolodvor, kjer se jim je mej vožnjo v opojni domišljiji dozdevalo, da sije božje solnce ter se vije Savinja liki srebrnemu traku le zbok njih; tudi Stari grad se jim je neki prav sanjarski nasmihoval — vsaj tako trdijo v svojem dopisu v »graški Barbi". Še bolj navdušeno so jih baje sprejemali v Brežicah — gotovo še imajo več odrevenelih devic v oddajo—; priskrbeli so jim proti mačurju kisli »Friihschoppen" (brežki nem-
ški sestradani prevžitkarji so se že kaj veselili, da dobodo to jutro ribjo juho, ker so besede tolmačili »Fischsuppen"). Ker pa nimajo brežki Germani nobenega primernega prostora, gnali so jih pod bližnje hraste, ker so ves popoldan pre-krulili. Žal, da še ni želod zrel!
(Izžrebanje porotnikov.) Za prihodnje porotno zasedanje pri okrož, sod. v Celju odločeni so naslednji porotniki: Jos Kokoschineg, trgovec Maribor; Josip Krenn, trgovec Maribor; Franc Mally, c. kr. urnirovljeni major Maribor; Jos Ferk, posest. Sv. Egidij; Gregor Škof, veleposest. Sv. Jakob; Alojzij Lopič, posest. Leitersberg; Ivan Ribič, pos. Dragoše; Jur. Hojnik, pos. Jesence; Jos. Michelitsch, veleposest. Št. Lorenc n. M ; Miha Zink, pos. Št. Lorenc n. M.; Jos. Hojnik, pos. Gor. Polskava; Andrej Plewanz, pos. Št. Lenart; Jos. Gorjupp, usnjar Ptuj; Fr. Piitrich, kolar Ptuj; Jos. Barmes, krčmar Novavas; Franc Tschatantsch, pos. Breg p. Ptuju; Jan. Marinič, pos. Sv. Urban; Marko Bauer, krčmar Ormož; Jur. Zadravec, parni mlinar, Polskava; K. Kal-terer, kamnosek Rogatec; Ant Šlamberger, notar Ljutomer; Ant. Cvetko, trgovec Podčetrtek; Jos. Jazbinšek, posest. Loka; J. Brudermann, pos. Marenberg; Jan. Winkler, pos. Marenberg; Vin. Ježovnik, pos. Velenje; Jos. Skaza, p. Velenje ; Jan. Lakonik, pos Konovina; M. Jezovšek, notar Vransko; P. Videčnik, pos. Modrice; Jos. Kregar, pos. Krištanvrh; Matija Jeraj, krčmar Nizka; Kilijan Koldinski, pivovarec Laško; Ferd. Roš, pos. Trbovlje; Martin Terpotitz, rud. ravnatelj Trbovlje.
Spodnje-štajerske novice.
(Teharska občina) sklenila je v seji dne 28. m. m. resolucijo, v kateri priznava zahvalo visoki vladi, da je izdala jezikovne naredbe za Češko in Moravsko in v kateri prosi ob jednem da bi se vpeljale jezikovne naredbe tudi za vse slovenske pokrajine.
i Iz Gotovelj.) V Gotovljah pri Žalci se je letošnja procesija ob Telovem jako slovesno vršila. Posebno so se tokrat zopet fantje ska-zali, ker streljali so, da se je kar treslo in gro-melo. Največje občudovanje pa vzbuja velikanska smreka »maj", ktero so sredi vasi seveda z velikim trudom postavili in je 45 metrov visoka, ter meri v korenu stari seženj obsega. Na vrhu pa ponosno plapola krasna trobojnica, ktera gotovo zelo v oči bode tevtonska bratoa — par-don — slovenski poturici, ki sta zadnji čas Gotovljanom na vso moč prijazna in jim hočeta priboriti lastno šolo. Seveda jima bode potem prva skrb vrhu zmagonosno zasaditi namesto slovenske trobojnice frankfurtarsko cuajo. Ali prepričani smo, da se napredni in ponosni Go-tovljani ne bodo pustili tako sramotno ponižati in bodo še pravočasno spoznali možiceljne, volkove v ovčji obleki, ki hočejo najbrž njih otroke iztrgati cd prs mile majke Slave in jih žrtovati tujki, mačehi Germaniji. Ris je vse hvale vredno, da se vrli Gotovljani potegujejo za lastno šolo, vendar je treba še pomisleka in pazijo naj dobro, kakšne botre ji bodo izbrali. — Ni vse zlato kar se sveti! — Da bi ne bil moj nasvet glas vpijočega v puščavi svetoval bi pač Žalčanom kakor Gotovljanom, da si prijazno roke podajo in se zaradi šole pametno sporazumejo in skupno šolo v zgornjem koncu trga postavijo, ker tu se ne gre za osebne ali krajevne koristi, temveč za zdravo in vspešno vzgojo naše nadobudne mladine. Imel bi še mnogo zapisati, ali za danes bi se mi dopis preveč raztegnil in mislim, da bi še imel znabiti gosp, kolega iz »Prepovedanega hriba" kaj k temu dostaviti — prosim! — sicer se pa še tudi jaz ob času oglasim. Na zdar!
(Glasoviti hajlo-bratec) in pragerman J. Skribe, zavoljo svoje tevtonske nadutosti daleč na okoli znan, bil je pred nekaj tedni nenadoma odslovljen iz svoje večletne službe pri Lappovem rudniku v Škalah. Pa zakaj?? Možu bi bilo gotovo več koristilo, brigati se za svojo službo, kakor pa delati propagando za nemštvo v naši dolini.
(Promoviran) je bil v Gradcu dne 25. junija t. 1. doktorjem modroslovja g. Karol Tertnik, sin c. kr. dež. sod. svetnika na Vranskem.
(Iz Sentjurija ob Taboru.) Shod »Kat. pol. društva" za vranski okraj pri Sv. Juriju ob Taboru dne 27. junija t. 1. je bil mnogobrojno obiskan. Prišli so bili gostje večinoma iz vseh delov Vranskega okraja. Najprej je govoril gosp. poslanec vitez Berks, ki je pojasnjeval razmere v državnem zboru ter šibal nemške prenapet-neže in socijalne demokrate, kateri so s svojo obstrukcijo preprečili vse pozitivno delo. Naštel in razlagal je predloge, katere je že v državnem zboru stavil ter je obljubil, da se hoče za zbolj šanje kmetskega stanu vedno krepko potegniti. Delati hoče po geslu: „Vse za vero, dom, ce-carja". Govor je bil sprejet z veliko pohvalo in volilci so g. poslancu izrekli popolno zaupanje. Drugi govornik, č. g. župnik Franc Zdolšek, je govoril o sredstvih, kako bi se kmetu pomagalo. Taka sredstva bi bila ustanovitev kmetskih domov, zadrug. Desetek, kedar umrje gospodar, naj bi se pri manjših posestvih popolnoma odpravil, pri večjih pa znatno znižal, nasprotno naj bi se pa občutno obdačilo razkošje v mestih in kapitalisti. Odpraviti bi se morala sedanja lovska postava in šolski pouk naj bi se znižal na 6 let. In kmetje sami so g. poslanca prosili, naj se v državnem zboru posebno krepko potegne za 61etno šolsko dobo na deželi. Sploh je bil govor g. Zdolšeka zelo dober in ljudje so ga zasledovali z glasnim pritrjevanjem. Sprejeti so bili tudi dve resoluciji: prva, da bi se upeljala tudi za slovenske pokrajine podobna jezikovna naredba, kakor se je za Češko in Moravsko in druga, da naj bi se zadruge po predlogu g. viteza Berksa ločile po narodnostih. Bog daj, da bi bil ta shod rodil obilo dobrega sadu!
(Cerkev v Nazarjih je dobila) kakor poroča »Slov. Gosp." na koru novo, dragoceno ograjo iz kovanega železa. Naredil je pa to ograjo M. Unger, ključar tukaj v Celji, ki je eden največjih in najbolj zagrizenih nasprotnikov.
(Vitez Haupt je zapustil dvorano,) ko je okrajni odbor vranski sklenil peticijo na državni zbor radi jezikovnih naredeb. S tem je viteški gospod pokazal, koliko pri njem pravica velja. Lučani pač ste lahko ponosni na viteškega svojega častnega občana!
(»Svoji k svojim".) Večkrat se opazuje, da šolska vodstva slovenskih šol naročujejo tiskovine n. pr. tednike, imenike, naznanila itd. pri naših zagrizenih nasprotnikih; čemu to? Ali nimamo v Celji narodno tvrdko, katera postreže radovoljno z vsemi, v šolsko zadevo spadajočimi rečmi. Ali dobite morebiti pri naših nasprotnikih ceneje? Gotovo ne! Dostikrat se pripeti, da razredni učitelj ne more vsega gradiva vpisati v tednico, ker v nemški tednici manjka predal za drugi deželni jezik. Toliko za zdaj!
(Okrajni odbor gornjegradski.) kakor tudi vse občine v tem okraju, sklenejo peticije na ministerstvo notrajnih zadev, da izda tudi za slov. pokrajine enake jezikovne naredbe, ka-koršne je izdalo za češko-moravske dežele. Naj bi to storili tudi vsi drugi okrajni zastopi in vsa županstva po slovenskem. Zahtevajmo svoje nam po zakonu zagotovljene pravic3 povsod z največjo odločnostjo!
(Od Sv. Krištofa pri Laškem.) Na dan sv. Reš. Telesa bil je v naši bližini požar pri Kajt-natu p. d. pri Petku. Običajno je, da se pri enaki priložnosti pohvali delovanje gasilnega društva. Tudi mi moramo to pripoznati laškim ognjegasilcem, — vendar malo »oprezno". Lahko bi bila ta bramba dosegla še večje vspehe, a kaj. da se niso razumeli, kar se je povsem pokazalo istega popoludneva pri njihovi vaji. Povelje je seveda nemško, pa ker večina ni toli srečna, da bi do dobra nemško umela, razlagati se jim je moralo slovenski. Koliko pa se pri tem po nepotrebnem časa potrati, pokaže se še le, kadar je treba dejansko nastopiti, kjer bi že moral takorekoč vsak namigljaj zadostovati, kaj še-le komanda poveljnika in zopet »komanda" tolmača. Da bi bila tukaj le slovenščina na pravem mestu, ne razvidijo ti mogotci, dokler se jim enkrat pri njihovi dolgi razpravi možgani ne osmode. Če že pa tega laški „purgarji" raz-viditi nočejo, podučite jih ve slovenski občini Sv. Krištof in M. Gradec! Ne dobivate v svrho ognjegasilstva lep letni prispevek deželnega odbora. Ali ga še hočete nadalje nositi laškemu
nemškemu društvu za njihov »feuerbar". Nemate li toli ponosa in narodne zavesti, da si osnujete svoje lastno slovensko ognjegasilno društvo? Dosti vas je korenjaških fantov in mož, ki lahko kmalo sš svojim društvom in delavnostjo nemške »paradarje" nadkrilite in osmešite! »Gani se, komur je mar zahvale poznejših vnukov!" Prvo pa vam je treba sedanjo občansko vodstvo obrniti in okrtačiti, za kar se vam sedaj ponuja prava prilika. V začetku tega meseca razpisala se bo volitev pri M Gradec. Vzdramite se! Hočete še mar dopuščati, da vas senčijo sedanje »proklete grablje"? Zanašamo se, da odpošljete v »zasluženi pokoj" ovega Hofbauerja in Dir-mayerja, ki sta svoječasno toli kričala proti celjskemu slovenskemu gimnaziju. Ti gospodje so prave kovaške klešče, a železo ste vi slovenski občani, meh pa goni mojster laške ko-vačnice, h kateremu tekata po vsak posamezni svet. Dokler so ti možje na krmilu, ne more nihče smatrati vaše občine samostojne, nego le nekasšne podružnice one veliko nemške v Laškem, od koje so odvisni vaši zgoraj omenjeni članovi z tajnikom vred, katerega vam je pripeljal g. Mravlagl Nadejamo se, da ta glas svojega občana ne preslišite, ki vam in sebi dobro želi. Torej bodite odločni, značajni!
(Bralni društvi v Dolu in na Laškem) priredita v nedeljo dne 4. julija na predvečer godu sv. bratov Cirila in Metoda skupen izlet k cerkvi sv. Jurija — dolski podružnici — ki stoji na okoli 800 metrov visokem hribu. Zvečer o večni luči vršilo se bo tu zažiganje dveh velikih kresov, umetalnega ognja ter streljanje s topiči. Drugi dan pa se bodo v čast teh blagjvestnikov brale tri sv. maše.
(Šole v Hrastniku, Dolu in pri Sv. Jederti) so se zatvorile zaradi med otroci razsajajočega dušljivega kašlja. Za to hudo dolgotrajno boleznijo mrjejo največ otroci do tretjega leta.
(Orla velikana) vstrelil je dne 20 m. m. pri Maršečki vasi pod Donačko goro, tamkajšni posestnik Mikolič. Ta ropar je tehtal 6 in pol kilogramov ter meril z razpetima perutima 2 in pol metra.
(Umrl je) dne 23. junija t. 1. na Sladki gori pri Šmarji pri Jelšah, umirovljeni nadučitelj Gregor Anderluh. Lahka mu žemljica!
(Zreče.) V nedeljo dne 4 t. m. bode volilni shod v gostilni gospoda Petra Dobnika, katerega skliče prečastiti gospod župnik Žičkar, deželni in državni poslanec.
(Posojilnica v Makolah) je dosegla 13. upravno leto. Ta posojilnica je imela lani 309.526 gld. prometa in 1335 gld. dobička. Njena zadružna zaloga je narasla že na 15.854 gld. Darovala je lani 300 gld. v dobrodelne namene.
(Iz Majšperga.) Naše kmetijsko bralno društvo vrlo napreduje. Šteje že nad 70 udov. Razven domačih imamo tudi nekaj udov iz drugih krajev, kakor iz Cirkovc, Ptujske gore, Stoperc itd. Naši ljudje se pa tudi zanimajo za čitanje časnikov in knjig. Kar trgajo se za nje. Samo škoda, da še ne moremo več časnikov naročiti, posebno pa knjig, katerih nam celo manjka. Društvo pa ima tudi dober možki in mešan zbor, obstoječ iz 11 domačih pevcev, fantov in deklet. Kar se tiče zadnje veselice, moram omeniti na vsak način, da se je zelo dobro obnesla. Marsikaterega sem slišal, ki je rekel: »Za dane3 potrošeni denar mi pa nikakor ni žal." Veselice so se udeležili tudi trije č. gg. župniki, trije č. gg. kaplani, dva gg. učitelja in trije gg. župani. Omeniti moram tukaj vrlega g. župnika iz Ptujske gore, ki je s6 svojimi jedrnatimi govori jako navduševal ljudstvo in pevce za narodno delovanje. Prav kratkočasni so bili govori č. g. kaplana iz Cirkovc. Vrli deklamovatelj č. g. župnik iz Stoperc nas je pa v lepo vezani besedi vspod-bujal k narodnemu in posebno prijateljskemu življenju. Prav trdo je pa grajal g. učitelj iz Cirkovc sž svojim govorom ljudi, posebno fante, ki, mesto, da bi pristopili k bralnemu društvu ali pa, da bi zahajali k pevskim vajam, rajši gredo v gostilno na »frakelček smrdlivca". Vsem gg. govornikom tedaj presrčna hvala! Glavna točka pri veselici bilo je petje. Pel je naš domač možki in mešan zbor. Zapeli so nam okoli 35 pesmi, umetnih in narodnih. Prav lepa bila je pesem: »Ah ni li žemljica krasna?" in »Nazaj
v planinski raj". Morali ste se večkrat ponavljati. Marsikateri se je čudil, češ, kako zamo-rejo kmetski fantje in dekleta se kaj takšnega naučiti. Nek ud rekel je takole: »To petje je res učenost nad učenost". Prepevalo se je pa tudi res lepo in težko smo se še ločili, akoravno je že bilo pol treh na veliki stenski uri gostilničarja g. Koržeta.
(»Majšpersko kmetijsko bralno društvo") priredi v nedeljo dne 11. julija t. 1. veselico z govori, petjem in godbo v prostorih g. J. Korže-ta. Pel bode domač mešan in možki zbor, obstoječ iz 12 pevcev in pevk. Vspored: 1. »Naprej!" (možki zbor). 2. »Nazaj v planinski raj!" (mešan zbor). 3. »Slovenski svet, ti si krasan!" (možki zbor). 4. »Ah, ni li žemljica krasna?" (mešan zbor). 5. »Domovina mili kraj!" (možki zbor). 6. »Po zimi iz šole!" (mešan zbor). 7. »Slovenec sem!" (možki zbor). 8. »Veseli pastir!" (mešan zbor). 9. »Slovensko dekle!" (ženski zbor). 10. Narodne pesmi (mešan in možki zbor). Začetek ob pol 5. uri popoludne. Vstopnina za neude 20 kr. Vse prijatelje slovenskega petja in narodnih veselic uljudno vabi	odbor.
(V Sevnici) smejo se nalagati in izlagati na železniški postaji goveda in svinje, kakor razglaša c. kr. namestništvo v Gradci.
(Nemška komedija v Brežicah) je bila v nedeljo, in se je v smislu neke basni prav dobro posrečila, namreč v duhu tiste basni, ki govori, kako je hotela opica človeka posnemati. Ker je namreč lani bila v Brežicah velika slovenska slavnost, hoteli so letos brežki »Velikonemci" nekaj demonstrovati. Na čelu tej demonstraciji sta bila župan Faleschini (rodom Italijan in bivši »Triglavan") in lekarnar Schnidderschtitz (sin slovenskega poslanca Žnidaršiča), ki sta povabila graške nemške dijake-pevce, celjske nemškutarje in tiste ljubljanske turnarčke, kateri se na Kranjskem nikamor več ne upajo, da ne bi več tepeni bili. Iz Savske doline so jih tudi veliko pričakovali, toda v Sevnici sta vstopila samo »pragermana" Kavčič in Tomič, v Rajhenburgu se je vlak kar mimo vozil in smo pač videli nekega Molčiča, nekega Pibrovca (kaj ne Nemci
po rodu in imenu, ki sta vstopila) — po poročilu »Tagespost", na Vidmu ni nihče vstopil in iz Krškega iz ene same rokodelske rodbine dva člana. A družba ta je morala res »nemška" biti, ki se je zbrala v »nemških" Brežicah, kajti tej družbi so odkazali prostore za zabavo naj prvo v hrastovi šumi. (Čudno, Slovenci in Hrvati pa ne pošiljajo ljudi po leti v hrastje, ampak še-le v jeseni — svinje), zvečer pa ne v gostilnah (teh brežki Nemci nimajo), ampak v tisti »staro-verski" dvorani graščinski, kjer ni še tal, in kjer po noči — straši. In to noč je tudi strašil Tomič iz Sevnice, kateremu je moral glavar besedo utegniti, ker se je v politiko utikal; Pommer se je jezil, da noče biti »Slovenec". Kdo ga pa sili? Zakaj pa hodi »nazaj" z Dunaja med Slovence? Naj gre v »Schwarzwald". Celjski Rakuš je bil pravi »Urgermane" in častil das deutsche »Weib". To je bilo res »urgemiithlich!"
(Okrajni zastop v Kozjem). Kozjanski okraj je povsem slovenski, ker ovih pet do šest Nemcev bi bilo pač presmešno vpoštevati ter primerjati z 20 tisoč Slovenci. Misliti bi bilo tedaj, da je samo ob sebi umljivo, da so vsi zastopi in narodne oblasti v slovenskih rokah. Sram nas je to zanikati ter resnici na ljubo povedati, da je okrajni zastop — nemški! Načelnik temu zavodu je Nemec, a niti pravičen, temveč pristransk, sovražen Nemec; kako bi bilo inače možno, da ves čas njegovega načelo-vanja ni izišel iz njegovih rok niti jeden slovenski razglas ali dopis slovenskim občinam. Še celo dvojezične tiskovine c. kr. okrajnega glavarstva reši on le nemški. A tudi v ostalem delovanju ta mož našemu okraju več škoduje nego koristi. Kako se je ustavljal krvavo po-trebnej okrajni cesti iz Lisičjega v Št. Jur. In tega tlačitelja narodne blaginje naj bi okraj zopet sprejel? Nikar! Priskrbite mu »kolajno za zasluge" ter ga odslovite pri novi volitvi, koja se bo vršila dne 9. avgusta t. 1.
(Posojilnica v Gornji Radgoni) je imela lani v svojem petem upravnem letu 129.230 gld. prometa in napravila 1031 gld čistega dobička. V svojih rezervnih fondih ima že 4828 gld. —
Lep napredek in dober temelj za bodoče vspešno delovanje!
(Letina.) Sena se je letos obilo dobilo; nekaj ga ljudje še spravljajo. Žetev se pričenja; obeča biti srednje dobra. Trta je ocvetela; toda jesenski pridelek je še zdaj zelo dvomljiv; kajti novi vinogradi ne bodo še veliko dali, stari so pa z novimi vred lani preveč od toče trpeli, kar je zelo škodovalo. Tudi se strupena rosa že zdaj preveč prikazuje. Črešenj je bilo malo; drugega sadja tudi veliko ne bode.
(Redka slavnost) Pri Malinedelji pri Ljutomeru obhajala sta dne 21. junija t. 1. Martin in Marija Jureš obletnico 641etnega zakona.
(Slovensko požarno brambo) vstanovile so si občine Babinci, Noršinci in Kristanci sš slovenskem poveljem. Posnemajte jih!
(Ščavniško sadjerejsko društvo) zborovalo je 20. junija t. 1. pri g Alojziju Kreft v Oče-slavcih, pri bolj pičli udeležbi. Vzrok takega slabega obiska je bilo gotovo slabo vreme in druge kmečke skrbi v tem času. Kakor je že običajno, pozdravi g. Kreft vse došle goste, posebno Ka-pelčane in antonjevške g. učitelje. G. .šijanec, nadučitelj pri Sv. Antonu v SI. goricah, je govoril o praktični sadjereji. Skoraj bi rekel, da nismo tega pričakovali, kar nam je povedal in pokazal omenjeni gospod. Ako se ravnamo po njegovih naukih, mislim, da bo se trud izplačal v obilnej meri. H koncu proslavi gosp. Šijanec vrlega g. Krefta in izrazi srčno željo, da bi še ta cenjeni gospodar mnoga leta tako plodonosno deloval v tej stroki; g. Kreft je namreč duša tega društva. On ni samo ustanovitelj, ampak večinoma vsa mlada drevesa v okolici so zrasla v njegovem vrtu. Posnemajmo tudi mi tako marljivega in v obče čislanega gospodarja. Ko se je zadnji v imenu vseh navzočih g. podava-telju zahvalil, sledila je prosta zabava.
(Ustanova za potovanje profesorjev.) Naučno ministerstvo odmenilo je večim profesorjem srednjih šol posebno podporo za podučno potovanje v Italijo in na Grško v poletnih počitnicah tega leta. Mej izvoljenimi je tudi profesor mariborskega gimnazija g. Fran Jerovšek.
(Nemškutarija in ponemčevanje) se kaže sijajno v studeniški šoli poleg Maribora. Večinoma slovenski otroci prihajajo v to šolo, kojih stariši so delavci v tovarni južne železnice. Pri hospitaciji slišali smo imena, kakor: Javnik, Kum, Vrhovšek, Dobrovoljny, Bračko, Cmol, Petek, Majhenič, Metulj, Pezdiček, Zorko, Gabrovec, Partlič, Kotnik, Pire, Koritnik, Jerovšek, Belo-glavec!! Bog mi je priča, da je bilo izmed 70 imen samo jedno Schmuckenschlag, nemško. Tužna, pretužna mati Slovenija, glej svoje otroke!!
(FranzI Girstmayr), slavni lipniški posla- I nec bil je jeden najimenitnejših udeležencev vi- ! narske skupščine v Mariboru. Govoril je tako, da zdaj nikdo več ne dvomi o njegovi govorniški nadarjenosti. FranzI, talent pa imaš, talent! Pljuča imaš kakor vol! 0 tvoji bodočnosti ima vsakdo najbolje ideje. Grlo mu je izvrstno. Koliko je vpil in kričal v državnem zboru, a vendar ni postal hripav. V soboto so mu tudi nebesa pokazale svojo naklonjenost. Strela mu je šinila v viničarijo v Krčevini. On je dobro zavarovan, trpel bode le njegov viničar.
(Strela.) Zadnjo soboto zvečer je po hudi dnevni vročini prilezla od vzhodnjega Pohorja mala nevihta, imajoča obilo žgečih isker, ki so ena za drugo letele, snoukale po drevju v zemljo. Ena teh je tudi vdarila v Žičkovo pohištvo v Zimici, župnije sv. Barbare niže Maribora ter vpepelila do golega zidovja. Kmet sicer ni vbog, premožen pa sedaj "tudi ni, ker ni bil zavarovan. Gospodarji! dajte se zavarovati, vsaj za nekaj malega, da vam v nesreči ne vzame vse njima, natorna moč. Barbarčanom nezavarovanim pa svetujemo, naj se dajo prej ko prej zavarovati pri domači zavarovalnici »Slaviji", katero ima tamošnji gospod na hribu.
(Iz Gradca.) Na dan, ko so »Urgermani" v Brežicah najbolj kričali svojemu županu »heilo"!! sprejel je tudi iz Gradca jako laskavo brzojavko: „Gospod Faleschini, Brežice. — Častitamo nek-dajnemu vrlemu »Triglavanu" na izbornem govoru in nastopu! — Slovenski graški akademiki."
Druge slovenske novice.
(Imenovani so na Kranjskem) višjim okrajnim komisarjem gg: Josip Orešek, Leop. pl. Roth, Viktor Parma in Jan. Tekavčič.
(Blagoslovljenje zastave pevskega društva „Ljubljana.") V soboto popoldan je že bilo živahno gibanje po ulicah in raz mnogo hiš so visele zastave. Popoldan ob polu 6. uri je prišlo z brzovlakom društvo „Kolo" iz Zagreba. G. poslanec Bijankini, ki se je z istim vlakom peljal, je klical pri odhodu vlaka skozi okno: „Blagoslovi vas vsemogočni Bog! Brat vaš sem!", na kar so mu vsi navdušeno odzdravili. Zvečer je bila serenada pri kumici županji g. Milici Hribarjevi in pri g. župniku Vrhovniku. Potem je bil mirozov po mestu. Pri serenadi je pelo društvo »Ljubljana". V nedeljo je bii krasen dan. Z vsakim vlakom so prihajala razna društva, katera so vsa že prej došla bratska društva sprejemala. Posebno viharno so bili pozdravljeni gostje iz Trsta. Teh narodnih trpinov je došlo vsega skup 380. Videti so bile tu narodne žene, narodne gospice, videti so bili mali fantiči in deklice. Po pozdravu g. predsednika Trstenjaka, odšla so vsa društva v »Narodni dom". Od tam se je ob na 10 začel pomikati sprevod proti trnovski cerkvi, kjer je bral g. župnik Vrhovnik v lepi, na prostem postav jeni kapelici sv. mašo. Pri maši so peli pevci »Ljubljane". Po maši je bilo med veličastnim zvonenjem in pokanjem topičev slo vesno blagoslovljenje zastave in na to zabijanje žrebljev. Po cerkvenih obredih je bil slavnostni sprevod po mestu. Občinstvo je iz hiš pozdravljalo mimo idoča društva in jih obsipalo z šopki. Pred mestno hišo je pozdravil g. predsednik Trstenjak g. župana v imenu »Ljubljane", na kar je odgovoril g. župan in pozdravil vsa društva imenom mesta. Gospa kumica je ravno tako pozdravila društvo in pripela na zastavo dva krasna traka. Narodne gospice so okitile potem vse zastave z venci. Sprevod se je nato začel pomikati pred „Narodni dom", kjer se je nova zastava z drugimi posestrila. Ob 1. uri je začel banket in je trajal skoro do 4 ure, kadar se je začela veselica na polno natlačenemu Kozlar-jevem vrtu. Zvečer pri komerzu in opoldan pri skupnem obedu je bilo mnogo napitnic, med katerimi sta bili najbolj zanimivi oni gosp. prof. Mand;ca in gospe Ponikvar iz Trsta, ki sta povdarjala slogo med kranjskimi Slovenci. Okoli 12. ure zvečer so začela društva odhajati na kolodvor, kamor so jih domačini spremili. — Društev je bilo zastopanih 65, z zastavami 21. Povsod se je kazalo posebno zanimanje za blagoslovljenje zastave »Celjskega Sokola" in čuli smo pri vsaki priliki mnogo obljub.
(Pivovarna na delnice v Ljubljani.) Od kar so pri nas vinogradi opešali ter je vsled tega vino dokaj dražje, oziroma redko pristno, popije se vedno več piva. Prav znatne vsote tečejo za to grenčico v tuje — večinoma nemške žepe. Ne zdi se nam tedaj nova misel, kojo, so vendar enkrat kranjski rojaki sprožili. V Ljubljani ustanovili so poseben odbor, da se osnuje pivovarna na delnice (Actien). V odboru so gg: župan Hribar, veletržec Iv. Knez, dr. Majaron, tovarnar Pollack ter stavbenik F. Zupančič. Razven, da bo ta naprava vrhunec boj kotovanja napram sedanjim, nam večinoma nasprotnim nemškim in italijanskim pivovarnam, prinesla bo ljubljanskim stanovom kakor i po-jedincem dokaj premoženja.
(Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani) odkrije dnč 4. mal. srpana 1897. 1. v Podbrezju na Gorenjskem šolskemu ravnatelju, pesniku in pisatelju slovenskemu Andrej uPraprotniku sponrnsko ploščo. Razpored: 1.) Ob 10. uri sv. maša. 2.) Po maši odkritje spominske plošče: a) D. Jenko: »Molitev". b) Slavnostni govor (govori učitelj E. Gangl.) c) A. Nedved: »Domovina, mili kraj!" 3.) Skupni obed. — Kdor se udeleži slavnosti, naj blagovoli to naznaniti po dopisn:ci »Slov. učit. društvu v Ljubljani", da se ve pravočasno natančno število udeležencev, kar je treba zlasti zaradi skupnega obeda. — Ljubljanski gostje se odpeljejo 4. mal. srpana z vlakom zjutraj ob 7. uri. — Ker se ne izdado posebna
vabila, vabi s tem vse častilce prezaslužnega Praprotnika k obilni udeležbi
odbor »Slov. učit. društva v Ljubljani".
(Iz Ljubljane) se nam piše 30. junija: Od naših nasprotnikov se nam navadno očita, da smo Slovenci politično nezreli ljudje in za narodno gospodarstvo nesposobni, da pri kulturnih Nemcih vse posnemamo in še le moramo v šolo hoditi, dočim nam na drugi strani mečejo pod noge polena, rekoč: da premožni ljudje pri nas nemajo nobenega zmisla in podjetniškega duha in da smo osobito Kranjci v tem oziru — »der handgreifliche Be\veis." — Če hočemo vestno odgovoriti si, moramo reči, da imajo ti nemški — kričači večinoma prav! V tem oziru se da le malo tajiti. O politiki ni da bi govorili, kajti ta je odveč osebna in gnusna. Pri narodnem gospodarstvu pa se je pri nas že veliko storilo in napredovalo, a brez Nemcev! Da se podpirajo nemške tvrdke pri nas, mesto da bi sami kaj ustvarili i. t. d. — to vse je res, ali čakajte gospoda, počasi se daleč pride, če se sedaj še nesmo ganili, se bodemo pa odslej. Nemci in Židje nas vse eno še nimajo v rokah, če prav tudi, da nič ne znamo, in da smo le za kričanje!
(Nova lokalna železnica) Uradni list iz dne 23. junija t. 1. prinaša vest, da seje dovolila zgradba krajevne železnice Ljubljana-Vrhnika. Koncesijo k temu dobili so gg.: Ivan Hribar, deželni poslanec in župan ljubljanski, Gabrijel Jelovšek, deželni poslanec in župan na Vrhniki ter Ivan Gruden umirovljeni davkar.
(Posojilnica v Polhovem Gradci pri Ljubljani) nam je priča, da tudi v malem kraji denarni zavod nekaj stori in koristi; kajti ta posojilnica je imela lani v 31/2 mesecih svojega obstanka 13100 gld. prometa, in sicer med do hodki največ hranilnih vlog, katere je največ drugod naložila; doma je le 2000 gld. posodila. To kaže, da so v ondotnem kraji dobre premoženjske razmere.
(Brzojavno postajo) odprli so v Podnartu na Gorenjskem. Opravljala bo le omenjeno dnevno službo ter ostane v zvezi z ondotno pošto.
(Veselica v prid družbi sv. Cirila in Metoda), katero so priredili v torek dne 29. t. m. Radečani, bila je sijajna. Nabralo se je ljudstva s Štajarskega in Kranjskega toliko, da je b:l obširen vrt Potočinove gostilne in dvorišče popolnoma natlačen. Vojaška godba, »stara pevska garda" iz Ljubljane in celjski atleti, pa so dosegli tak uspeh, da je nadkrilil vsako pričakovanje. Slavnostni govor, govoril je domači gosp. kaplan in v govoru dokazal, kako napačna je vzgoja v tujem jeziku in kolika krivica se nam Slovencem godi ravno pri šoli. Č. g. arhivar Koblar pa je v daljšem govoru povedal, kaj vsa je storila družba in kake uspehe da že ima. Pokanje topičev in umetalni ogenj pa je zaklu-čil res krasno veselico. Radečani pa so obljubili takoj ustanoviti podružnico svetega Cirila in Metoda.
(Friderik Baraga.) Kakor smo svoječasno poročali, odkrili so na dan sv. Petra in Pavla v Dobrničah na Dolenskem kip prvega slovenskega misijonarja, indijanskega škofa Friderika Baragi. Kip dela vso čast umetniku g. Progarju, ter je v vseh črticah živo po sliki upodobljen.
(V Št Jarnejski župniji) na Dolenjskem ste bili v prejšnjem tednu najdeni dve osebi obešeni. Pri eni je bil samomor, druga pa je utegnila biti prej zadavljena in potlej še le obe-šana. — Redki, pa žalostni slučaji! —
(Posojilnica v Zuženberku), ki je te dni priobčila svoj računski sklep za 6. upravno leto, je imela lani 212647 gld. prometa, čistega dobička pa le 292 gld., ki seje pridejal rezervnemu fondu, kateri znaša s tem prirastkom vred že 5015 gld. —
(Umrl je) v Novem mestu vzoren slovenski duhoven, prošt Peter Urh. Blag mu spomin!
(V Metliki) ste dve posojilnici. Starejša in krepkejša se zove »Prva dolenjska posojilnica" in je osnovana bolj po Schulze-Delitsch evih načelih. Ta je imela lani, v svojem 21. poslovnem letu 1,332 010 gld. prometa, pa le 2675 gld. čistega dobička in 12.733 gld. rezerve. Na delež (18 gld.) je prišlo 9 gld.(!) dividende. Posojuje društvenikom, katerih je samo 259, po 5°/0, ne-društvenikom pa po 6%. Druga posojilnica ima
firmo ^Hranilnica in posojilnica" in posluje še-le dve leti. Lani je imela 33.928 gld. prometa, 190 gld. dobička. Ta bolj po Raiffeisenovih načelih osnovana posojilnica je od začetka dobila nekaj podpore od kranjske hranilnice. Mi menimo, da bi bilo bolje, ako bi starejša posojilnica spremenila svoja pravila in delovala bolj v Raiffeisenovem duhu, potlej druge posojilnice treba ni.
(Iz Idrije) se nam poroča, da je 25. rožnika t. 1. ribič Rupnik v Spodnji Idriji v potoku Idrijca vlovil postrv, ki je tehtala 9 5 kil. V Idrijci in v Soči nahaja se posebna vrsta postrvi; dosta jih vlovijo po 1 kilo težkih; pred petimi leti vlovil je ribič postrv tehtajočo 7 kil; letošnja prekosi ono.
(Koroško.) Dne 15. junija t. 1. je bila strašna nevihta; udarila je strela v cerkvico na Št. Urški gori pri Celovcu in je pogorela. Ravno tako v cerkev Marija Feicht, fare Sv. Kandolj. Kjer je pogorel zvonik ter se raztopili zvonovi.
(Posojilnica pri Sv. Štefanu na Žili) je imela v svojem drugem letu 55 272 gld. prometa, 114 gld. dobička in 115 gld. rezerve. Dober začetek za posojilnico v žalostnih koroških razmerah, kjer se že 2 leti ni nobena posojilnica več osnovala!
(Barkovljani obsojeni.) Sodba zoper 23 Barkovljane trajala je 4 dni. Obsojenih je 22 na 2 do 15 mesecev ječe. Jeden — Svetko Mj,rte-lanc — pripoznan je nekrivim ter oproščen.
(Posojilnica v Ajdovščini) na Goriškem je imela lani (2. upravno leto) 26 256 gld. prometa in 285 gld. dobička. Rezerve ima že 136 gld.
(V Gorici je umrl) dne 26. junija prete-čeno soboto stolni dekan in apostolski pronotar monsignor Franc Mrcina, 88 let star.
(Volitev župana v Gorici.) Dne 25. junija t. 1. vršile so se v Gorici volitve župana. Izvoljen ]e zopet dr. Venutti. — Ravno ta dan je umrl nekdanji goriški župan Karol vitez Perinello, 86 let star.
(Nevarnost za isterske Slovane.) V Trstu se je ustanovila laška banka, ki se imenuje »Banka agricola". Ni treba vganjati, kakšen smer zasledujejo s tem Italijani. Pridobiti si hočejo možno dosti Slovencev, ki bodo od njiho vega posojila odvisni ter jim zato služili v politične namene. Edino zopersredstvo je, snujte v vseh krajinah na Tržaškem, Goriškem in Istrskem dovolj posojilnic ter odvračajte Slovence od italijanskega marnona.
(Podpornemu društvu za slovenske vi-sokošolce na Dunaju) pristopili so veleč. gosp. Jakob Gruden, župnik v p. v Ljubljani, kot usta-novnik &e svoto petdeset gold. Dalje je društvo prejelo iz Ljutomera 24 gld, katere je mej ta-mošnjimi rodoljubi nabral gosp. dr. Anton Miha-lič, zdravnik v Ljutomeru. Iz Laškega trga pa jo letos vže v drugič poslal darilo 13 gld. 50 kr., gosp. dr. Josip Kolšek, odvetnik. Vrlim darovalcem osobito pa tudi rodoljubnima nabiralcema iskrena zahvala! Dalnje darove sprejema vč. gosp. Fr. Jančar, monsignor, papeški č. ko-mornik, župnik nemškega viteškega reda na Dunaju, I Singerstr. I.
Druge avstrijske novice.
(Dar našemu cesarju) Siamski kralj, ki se je nekaj dni mudil tudi na Dunaji, podaril je našemu cesarju v znamenje posebnega spoštovanja, jako dragoceno častno sabljo. Nožnica je iz čistega zlata, prevlečena rudeče, modro in zeleno, držalo je zlato in obdelano z dragimi kameni.
(Nedeljski počitek v tobakarnah.) Finančno ministerstvo izdalo je dne 2o. junija t. 1. novo naredbo glede nedeljskega počitka v trafikah. Po tej naredbi, kateia postane 15. t. m. mero dajna, smejo ostati trafike po nedeljah in praznikih samo 4 ure predpoldne in 2 uri popoldne odprte. Izjeme so le po letoviščih, kopališčih, za železniške postaje, gostilne m kavarne. Trafike, ki so v zvezi z drugo obrtnijo, kakor prodajal-nicami itd., poslujejo le v dobi splošne prodaje.
(Nemške občine „štrajkajo"!) Ni-li to čisto nov napredek? Občinski zastopi v Litomericah, v Brnu, v Toplicah, v Reichenbergu i. dr. sklenila so jednoglasno, da vstavijo župani poslo-
vanje v prenešenem delokrogu, t. j. vse posle, ki jih ne zapovedujejo zakoni, temveč samo vladne naredbe. Taki posli so, katere zakon ne zahteva, pobiranje davkov, za kar so dobivale občine odškodnino, dostavljenje odlokov političnih oblastij strankam — pač pa so obvezne take odloke sodnijskih uradov dostavljati. Tudi niso občine dolžne izvrševati posle glede rezervistov in vojaških odpustnikov; dolžne so objaviti naborne dneve, nikakor pa jim ni treba po birati vojaških taks. Dolžne so izpisovati delavske knjižice, a le proti odškodnini. Tako zagovarjajo nemški listi ta politični upor nemških občin na Češkem in Moravskem, kojega so pričeli v odpravo jezikovnih naredeb. Mi pa mislimo, da bode imela še vlada toliko močij in vpliva, da prisili te peteline tudi vladne naredbe spoštovati, ako bi tudi res ne bilo to v zakonih utemeljeno.
(Pruski poslanec izgnan ) Posl. Zimmer-mann, ki je na zborovanju v Reichenbergu toliko^ rogovilil, prognan je zbok tega za jedno leto iz Češkega. Ko je hotel nedavno v Tešen, svoje »nemške bratce" z nova proti naši vladi huj-skat in navduševat, vstavil ga je v Bodenbachu orožnik ter mu pokazal odlok okr. glavarstva v Tešnu, da ne sme celo leto češke meje prestopiti. Uh, to boli, kaj še le „Biudarje" na Češkem!
(„Tlačitelji naroda") imenovala se je proti-socijalna igra, kojo so nedavno igrali v gledališču v Krakovu. Vsled tega uprizorili so soci-jalni demokratje velikansko demonstracijo, njim na čelu posl. Daszynski. Vlada je izčrpala neko staro naredbo, ter po tej obsodila Daszynskega v 14dnevni zapor. Bati se je pa, da ni vlada dobro pogodila. Ta čin bo stranko, ki ima v Galiciji večino, le še hujše razburil.
(Nov hrvatski list.) V kratkem času začne v Zagrebu izhajati nov hrvatski list pod imenom: „Naša Sloga". Izhajal bo jedenkrat na mesec ter stal l gld. na leto.
(Propala je ogerska vladna stranka) pri volitvi v cerkveno srbsko skupščino, Že pri volitvah v državni zbor opazovali smo z veseljem, kako so se vsaj po nekod strinjali Srbi z Hrvati, a pri tej volitvi združili so se bratovski ter sijajno zmagali. Mi se ne radujemo te zmage iz cerkvenega, nego z narodnega stališča, ker po-menja za srbski narod neodvisnost od ogerske duhovno-vladne stranke, njihov narodni preporod.
Ogled po širnem svetu.
(Srbsko.) Srbska vlada dogovarja se s cerkveno oblastjo v Rimu, naj se uvede v vseh katoliških cerkvah na Srbskem slovanski jezik, samo tedaj hoče vlada skleniti z Vatikanom takozvani „konkordat".
(Iz Zofije) javljajo nekateri časopisi, da hoče knez Ferdinand, kadar se iz Angležke povrne, Bolgarsko preklicati kraljestvom.
(Zbliževanje Rusov in Poljakov.) Poljsko razumništvo osnuje v Petrogradu rusko-poljsko književno društvo, kojega namen bo rusko in poljsko narodnost zbliževati.
(Angležka slavnost in Irci.) Evropski in inozemski listi ne zamorejo dostojno opisovati velikanskih priprav in sijajnosti, ki so se te dni kazivale po vsej Angležki. Dosta značilno je, ako so angležki in amerikanski bogataši plačevali v Londonu za jeden dan od sobe na ulico po 50 tisoč gld. Povedali smo že, da se zatirani in sužensko tlačeni Irci ledini mej vsemi pod ložniki kraljice Viktorije niso zamogli veseliti te obletnice. Vzbujala jim je tembolj žalostne spomine prestanega mučeništva ter jim kazala od-menjeno osodo za prihodnjost. Zbok tega obhajali so ta dan kot dan žalosti in gorja. Raz hiš plapolale so črne zastave, a rodoljubi hodili so po mestih v dolgih procesijah, noseč spredaj mrtvaško krsto in črne zastave. Policija jih je pač razganjala, a to jih je še tembolj ogorčevalo. Mi obsojamo iz tega stališča ostro angležko vlado, ki nima smisla male narode vpoštevati —- popolnoma slično Nemcem, kateri tudi imenujejo to irsko uprizoritev — škandalno postopanje.
(Vrhovni poveljnik za Kreto.) Vsestransko se piše in govori, da so se evropske oblasti sporazumnele ter ponudile mesto vrhovnega po-
veljnika (guverner) na Kreti bivšemu švicarskemu zaveznemu predsedniku Numa Droz-u Droz je privoljen predsedništvo vsaj za prvi čas prevzeti, ako mu evropske oblasti jamčijo za takšna sredstva, da bo zamogel res vspešno in povsem neodvisno skrbeti za blagor prebivalcev.
(Štrajk vojakov.) Dasi smo že vajeni vsak dan slišati, da so ti i ti delavski krogi, zadruge in tovarne delo ustavili, zdi se nam vendar nekaj novega to o vojakih slišati. V kitajskih vojnah hoteli so mnogo preostrojiti po evropejskih načelih glede vežbanja, discipline itd., temu pa so se vstavili vojaki, ki bi bili morali vsled ne-rabljivosti po novih uvedbah službo opustiti. Kitajski častniki so takoj zbežali ter se je poglavarjem le z največjo silo posrečilo nepokor-neže razorožiti. Seveda se ni mnogo dogovarjalo in posredovalo ž njimi, kakor je to pri štrajku-jočih pri nas obično — kolovratneže so obglavili, ostalim pa ušesa porezali ali jim pušice skozi ušesa vtaknili. Tako kaznuje Kitajska navadno.
Dopisi.
Iz Šoštanja. Proti koncu meseca januvarja t. 1. bral sem v graškem dnevniku to le bilježko: „Včeraj je bila v tukajšnjo bolnišnica vzprejeta kmečka hči Jožefa Blagotinek, iz št. Andraža pri Polzeli, telesno težko poškodovana. Zdravil jo je neki kmet Lucjak iz Šmartina ni Paki." Ker imam tega čudnega dohtarja žd davno na muhi, popraševal sem več občanov iz St. Andraža o tej stvari ter izvedel zares čudne reči, ki so vredne, da se razbobnajo po svetu, kajti to bode marsikomu v prid. Res je torej občina Paka tako srečna, da ima prečudno „kunštnega dohtarja", ki zamore bojda ravno narediti, kar je krivega, in celo, kar je zlomljenega. Ta velemodri, čudodelni čarodejnik znan je morda še bolj na široko, kakor konjederka v Rojah. Naše revno in slepo ljudstvo trdno veruje v silno spretnost tega moža, ki ima za zlomljene kosti tako čudovito „žavbo", da kosti po rabi njegova mazila kar same skupaj zdrknejo in, če ne, mora pomagati „kreften" čarodejen nagovor, kakoršnih zna brez Kolomona p mnogo ta sleparski mazač. No, res je toraj zdravil Lucjak zgoraj imenovano deklino, baje pridno in zalo osemnajstletno hčerko posestnika Pra-protnika v Št. Andražu. Lansko leto si je revica bojda izpahnila roko. Treba je bilo zdravnika. Dekletov oče, gotovo modra glavica, „pogrunta" pametno misel »Kaj bom hodil v Šoštanj ali v Velenje po zdravnika! Lucjak je še bolj kunšten! Če drugače ne, bo pa pomagal njegov zagovor, kojega zna tako lepo moliti, da še naš gospod župnik ne tako, nikar dohtarji. Kar po njega pojdem. Govorjeno, storjeno. Mož krevsa res več ur daleč po čudaka, ta pride, maže in zagovarja, hrani mastno plačilo. — Mož si zna svojo co-prnijo drago računiti, ter odide. Prišel je večkrat. Toda z dekletovo roko bilo je vedno slabše. K pameti prišedši, pošlje jo oče v Gradec, toda prepozno. Dekle je bilo tamkaj več mesečev, a prišlo je s pohabljeno roko zopet nazaj in bode ostalo pohabljeno zavoljo tega mazačastega sleparja vse svoje žive dni. — Ali, ta slučaj še ni najčudneji. Rivno iz Šj. Andraža sem iz večih zanesljivih virov izvedel tudi to: Pridno in čedno dekle, iste starosti kakor prejšnja, ki bi bilo lahko danes zala in premožna nevesta, izmaknilo si je ramo v plečah pri norcih. Ko oče zve, pošlje seveda tudi kar hitro po Lucjaka. Ta jo zdravi in zdravi, maže in veže, moli in kolne, toda roka noče biti bolja. Rama čedalje bolj oteka, tako, da konečno oče Lucjaka opusti in hčer zapelje v bolnišnico. Tukaj so jej hoteli roko in še kos plečeta odrezati, v kar pa sorodniki niso privolili. Sirota je prišla domov, trpela huje in huje bolečine, dokler ni letošnjo spomlad vsled groznih bolečin umrla, torej povsem nedolžna žrtva onega brezvestnega sleparja. Ljudje božji, ste li znoreli, da zaupate takemu okornemu mazaču več, kakor gospodom, ki so se dolgo vrsto let učili zdravilstva! Pomislite vendar, človeške ude vravnavati ali pa star koš zakrpati, to ni vsejedno. Pustite tistega Lucjaka, krpa naj stare koše in stare švarklje, ljudi pa naj pusti v miru, da ne spravi zopet koga pod grudo! Človeka se v resnici poloti sveta jeza.
če pomisli, kako nesramno se da naš nevedni preprosti narod od vsakovrstnih sleparjev voditi za nos! Vsaka konjederka je skoro bolj sloveča kakor zdravnik v istem kraju, marsikateri neveden ded, ki morebiti še brati in pisati ne zna, ve loviti na limanice razne bedake daleč na okoli. Tudi v Št. Andražu imajo necega grdo-gledega capina, ki na enak način slepari ljudstvo, kakor Lucjak. Ta lapuh je bil baje enkrat rudokop. Ali zvita buča najde, da se drugače tudi in ložje živeti da, kakor z motiko in krampom globoko pod zemljo. Kar zakadi svoje orodje v grmovje, se vsede v svojo bajto in se razglasi za zdravnika. In, glejte čudo! Od daleč na okoli prinašajo temu modrijanu stekleničice se smrdljivo vsebino in poslušajo njegovo modrost. Žalostno res, da je takim ljudem sploh mogoče, ljudstvo tako brezskrbno slepariti. Ali na Paki in v Št. Andražu res nimate nikogar, ki bi vam zadosti oči odprl? Bog pomagaj! Ču- ; dimo se pa, da gosposka to sleparjenje dopusti, čudimo se, da tukajšnja občespoštovana zdravnika, namreč naš šoštanjski in velenjski, to ma-začenje gledata tako mirno! Naj bi vendar te vrstice pripomogle k temu, da se mazačem njih pogubonosno delovanje vsaj nekoliko začne ovirati in vbogo naše ljudstvo obvaruje trpljenja in — škode.
Iz Zajčjega samostana. Velecenjeni gospod urednik! Ne vem kako, da mi je ravno v nedeljo v glavo prišlo, da sem šel v Celje, imel sem baš nekaj opraviti, kaj posebnega že ni bilo, sicer bi bil ostal doma. Ko sem se vračal popoludne domu, srečal sem naše konjiške kolesarje. Povpraševal sem jih po nemški, kam da so namenjeni, in ker me niso poznali, povedali so mi, da se peljejo v Zajčji samostan ali kakor pravijo v klošter. Ha, sem si mislil, to bo pa že zopet nekaj posebnega in mahal sem jo naprej po gori. Ker sem že bil utrujen, vsedel sem se pod neko košato drevo, da bi si odpočil, tako sedeč sem tuhtal, kaj danes naši „čipi-klisti" ali kako se jim že pravi, v kloštru iščejo. Pogodil sem jo seveda hitro, češ, napravili so najbrž izlet, da se hočejo ondi malo poveseliti, toda, kakor se mi zdi, bil je njih namen čisto drug. Že ko sem jih srečal, zdela se mi stvar ni prava, ker v njih sredini zapazil sem nekega moža, ki sem ga že, če se ne motim, videl pri naših slovenskih pevc.h, pravijo celo, da je bil njih predsednik Tako bi bil skoraj zadremal, ko me ne bi zbudil neki čuden glas, manil sem si toraj oči, ker mi je ravnokar smet vanj padel, in kaj sem videl. Čujte, čujte! Oni le gospod K . . ., ki je zadnjič, ko ga je »Domovina" nekoliko opominjala, naj ne dela našemu pevskemu društvu nečast s tem, da hodi kot predsednik »Slov. pevskega društva" tudi k našim nasprotnim nemškim pevcem pet, in, ki nam je na to obljubil in zagotavljal, češ, »jaz ostanem Slovenec kakor sem bil" onega sem videl, kako je stal ponosno med vrednimi sinovi matere »Germa nije" in tam zatrjeval, da je »tajč", pel ž njimi nam že znano pesem »Das deutsche Lied" in kričal »hail", da ni bilo konca. Da ima oni gospod tako malo značaja, tega se nisem nadejal. Skoraj bi bil zakašljol, ko sem to ugledal in s tem izdal svoje skrivališče. Ker se mi je ta reč dopadla, sklenil sem ostati in čakati izida. Ko so se začeli spravljati domu, se skoraj niso mogli zdevati na svoja kolesa, preveč so se na-srkali one znane nemško-konjiške kapljice (pre-šane menda v Ptuju). Nazadnje so se vendar spravili, zato sem prižgal tudi jaz svojo svetil-mco, vtaknil ostanke svoje južine v torbo, ter jo udaril proti »nemškim" Konjicam, večkrat ponavljaje besedo »hail", da ne bi pozabil. Veste, gosp. urednik, ker sem že star, me že spomin zapušča; res bi bil skoraj pozabil tega »haila". K sreči sem še prišel prav v Konjice, ko so se oni ravno po cesti pripeljali in zopet trobili svoj »hail", tako, da sem nazadnje še jaz začel skoraj »hailati". Zdaj pa sem si ta »hail", dobro zapomnil, da ga tako hitro pozabil ne bom.
Gospod urednik, ako mi toraj dovolite, oglasil se bodem zopet v Vašej tiskarni, kadar pridem v Celje z raznimi naročili. Do tedaj pa mi ostanite zdravi! Vaš klošterski popotnik.
Rajhenburg. Prelepi dnevi tekočega meseca izvabili so pač marsikaterega, da ob svojih
prostih dnevih poleti v krasno naravo, da si tukaj okrepi v svežem zraku svoj duh, da si razvedri svoje srce, ter se spet pokrepča za delo prihodnjega tedna. Ne samo, da ob krasnem vremenu posamezniki radi izletijo, prirede tudi društva enake izlete, in kako lepo se taki in enaki izleti vsikdar izvrše, dokaz je to, da si želimo večkrat kaj enacega doživeti. Tako so nas tukaj v Rajhenburgu razveselili pretečeno nedeljo 13. t. m. izletniki iz Brežic, ki so se v precejšnem številu bili sešli, ter naš romantični trg obiskali, oziroma čitalničarji breški čitalnico rajhenburško. Jako nas je zveselilo, videti v tako lepem številu zbrane enega duha in enih misli; najbolj pa nas je zveselilo tako lepo in krasno petje breškega mešanega zbora, pod vodstvom svojega neumorno delavnega pevovodja, č. g. mest. župnika Mešička. Kako lepo in zvonko je bilo slišati milo petje posebno nam, ki nam ni zmiraj ampak le redko kedaj dano, enaki duševni užitek uživati, ter tako v resnici dovršeno petje slišati, ker v našem malem trgu pač kaj enacega ni lahko mogoče spraviti na noge, ali pa sploh nemogoče; obsojeni smo tedaj na ugodno priliko, kadar nas sč svojimi izleti posrečijo okoličani, da vsaj takrat zamoremo napasti uho in srce. V lepih besedah pozdravil je v imenu raj-henburške čitalnice Brežičane naš velezaslužni rodoljub g. dr. Šmirmaul. Zahvalil in napil mu je v kremenitih besedah blag. gosp. Šetinc iz Brežic, omenjajoč, da se še sedaj rada ozira breška čitalnica na svojega ustanovitelja in bodritelja g. dr. Šnairmaula. Med krasnim petjem in prijaznim občevanjem je le prehitro prifrčal vlak, in odpeljal nam spet drage in mile goste nazaj na njihovo mesto.
Pridružujemo se tukaj besedam našega veleč. g. župnika, da bi nas spet enkrat razveselili Brežičani sč svojim obiskom, a ne za tako malo časa. — Merodajnim gospodom eno besedico.
Ker se naša tukajšnja čitalnica še ni s kako posebno veselico v teku letošnje pomladi pokazala, bi li ne bilo umestno za povzdigo Darodne zavednosti in društvenega življenja, prirediti kako veselico in ravno tem potom povabiti, da pri veselici ali bolje rečeno, koncertu sodeluje breški pevski zbor. Gospodje! priredite nam to veselje, želeč, da bi se tudi prosti narod bolje zanimal za take in enake priložnosti, kar bi gotovo krepilo duh prave narodne zavednosti in jednote.
»Lepa beseda na lepem mestu" ne škoduje, toraj »vederemo".
Iz „Križnikovega bukovja" pri sv. Tomažu. Dozvolite, čislani gospod urednik, spet Vašemu staremu puščavniku, da Vam iz svo.e nove domačije iz. »Križnikovega bukovja", kjer imam svojo votlinico, ne, kakor poprej »brlog" svoja opaževanja sporočam.
Krasno Vam je to moje novo bivališče; gorostasno zeleno bukovje raztega svoje košato vejevje, ter tako ljubo vabi človeka, da v blagodejni senci zlekne ude svojega stvarstva, ter se tako uda raznim kombinacijam in premišljevanju. Raznim kombinacijam in premišljevanju, pravim, gospod urednik! Ni še dolgo tega, menda dve leti, ko smo si Sv. Tomažovčani osnovali bralno društvo, katero naj bi bodrilo in razširjalo narodno zavest med našim dobrim, toda žahbože zaspanim ljudstvom, katero pa si svoje politične odrvenelosti ni samo krivo, marveč voditelji — teh pa, žal Bog nimamo !
Osnovali smo si bralno društvo, toda, kakor je nek list poročal letos vže enkrat, leži naše bralno društvo že na mrtvaški postelji; še nekoliko časa in društvo umre popolnoma. Kdo bo kriv smrti bralnega društva, pa tudi smrti narodnega razvitka med nami, naj sodijo pošteni in nepristransko pametno misleči Tomaževčani. Resnica pa je neprekljicljiva, da so bralna dru štva čast in ponos za vsako župnijo, da so ona položila prvi temelj narodni zavesti med kmečkim ljudstvom in ljudstvo, v čigar sredini deluje bralno društvo, ki tako blagodejno vpliva na moralo mladeži, pozna se pač takoj, po mirnem, poštenem in možatem vedenju.
Čast torej župnijam v ljutomerškem okraju, še večja čast dotičnim narodnim voditeljem, kteri so pripomogli kmečkemu ljudstvu do take narodne izobrazbe, s tem, da so zasnovali na-
rodna društva, kterih še nam, žali Bog, v ptujskem okraju krvavo manjka!
Dne 13. junija t. 1. priredili ste slavni čitalnici ljutomerška in ormoška skupni izlet k nam, ter se sešli v narodni gostilnici g. Škrleca. Kakor je nek občečislani čast. g. povdarjal v svojem pozdravnem ogovoru imel je ta sestanek namen, da bi se narodni možje bolje izpoznali, da bi se o narodnih potrebah in narodnem delu skupno posvetovali, kako složno postopati v večjo korist in probujenje prostega naroda; toda žal Bog, ni bilo nobenega naših odličnjakov, ta dan doma! Godilo se nam je, kakor gospodu v evangeliju, kateri je naredil gostijo in je poslal vabit svojih prijateljev, pa je vsak imel svoj izgovor, »jaz moram k sosedu" »jaz na pristavo" itd. — in doma, da bi rešil kedo čast naše fare, ter prišel goste primerno z eno besedo pozdravit, ni bilo nikogar. Ali res nimamo v celi fan nobenega narodnega župana? — Pa saj ni čuda, ker se je javno delalo proti temu shodu, toda raje molčimo; častiti gospodje obiskovalci nam tega ne bodo zamerili, ker so se o naših razmerah na lastne oči prepričali. Slava vama toraj, vrli narodni čitalnici ljutomerška in ormoška, ki sta nam s svojim izbornim petjem pri okusni kapljici Škrlečevega vina tako prijetno in pošteno zabavo napravili. »Ž vili in jiš na svidanje" j
Razne stvari.
(Napad na grofa Harraha.) Dne 25. junija t. 1. napadli so neznani tolovaji grofa Fran Har-racha ter ga nevarno ranili
(Največji križ) Neka ruska patrijotična družba postavi v spomin slavnega ruskega ge nerala Suvarov, kateri je s svojimi četami leta 1799. prekoračil tačas skoraj neprehodljivo gorsko sedlo Sv. Gottharda na Švicarskem, v bližini orjaški križ iz znamenitega mramorja.
(Miklošičev spomenik.) Na dunajskem vse učilišču razkrili bodo dne 4. julija t. 1. spomin ski kip nepozabljivega viteza Fr. Miklošiča, slc-
večega slavista in dike naše rodovine. Kip izdelal umetnik Scherpe.
(Trgovina s človeškimi kostmi) V neko-jih avstrijskih mestih našli so, da je mej kostmi, katere se tja iz Ogerske dovažajo v pridelovanje sladorja mnogo človeških. Orožniki in občine dobile so stroga povelja enake pošiljatve nadzorovati ter vsekdar kosti po zdravniku preiskati.
(Veliko poneverjenje) V papeževem dvoru v vatikanu v Rimu zgodile so se grozne slepa rije. Papež je oddal celo preiskavo sodniškim oblastim. Dotično poneverjenje znano je edino oni sodniji.
(Kapela sv. Cirila in Metoda) v cerkvi Matere B>žje v Loreti na Laškem je dovršena. Na praznik slovanskih Bogovestnikov dne 5. julija t. 1. bodo jo slovesno blagoslovili. Naprosili so biskupa Strossmajerja, ki je daroval v to napravo 26 tisoč frankov, da bi jo blagoslovil, a on si zbok visoke starosti ne upa na tako daljno pot. Pač pa pozivlje vse vernike, da se mnogobrojno udeleže božjega pota v Loreto na ta dan. Kdor se želi tega romanja udeležiti, naznani naj to škofovemu tajniku, dr. Mato No-vosel v Djakovu.
(Jan Lego) Ta- slavni češki rodoljub ter navdušen, goreč prijatelj Slovencev, obhajal je te dni 401etn co svojega pisateljevanja. Pred 40 leti prišel je namreč liki apostelj slovansko vzajemnost oznanujoč v Ljubljano. Naša domovina se mu je toli primilila, da je ostal trajno^ pri nas. Se svojimi spisi opozarjal ja bratovske Ceha na naš narodič, o isoval jim je naše običaje in prekrasne naše pokrajine. Njegova zasluga je, da se je bratovska vez mej nami in Cehi tako krepko vtrdila, da se ti zanimajo za naše slovstvo ter obiskujejo naše kraje. A tudi premnogo Slovencev je navdahnil, da so se z navdušenjem poprijeli češkega jezika. Nebesa čuvajo naj nam tega slovanskega apostola mnogo leta.
Koledar.
Petek (2.) Obisk Marije D. — Sobota (3.) Helijodor, škof — Nedelja (4.) 4. pobinkoštna. Urh, škof. — Pon-delj (5.) Ciril in Metod, škof. Torek (6.) lzaija, prerok. — Sreda (7.) Vilibald, škof., Pulherija, kr. — Četrtek (8.) Elizabeta, kraljica Port. — Prvi krajec dne 7. ob uri 30 m. popoludne.
Sejmi.
Dne 5. julija v Mariboru (tudi za konje), na Rečici, Podplatu, Vidmu, v Vuzenici, Vojniku in pri Sv. Petiu pri Cmureku. Dne 6. julija v Spielieldu in Radgoni. Dne 7. julija v Lučanah in Imenem (za svinje). Dne 8. julija pri Sv. Emi, pri Sv. Juriju ob Pesnici, v Pišecah, na Hajdinju in na Bregu pri Ptuju (za svinje)._
Loterijske številke.
Gradec 26. junija 1897: 77, 55, 56, 51, 35 Dunaj » » » 85, 60, 14, 88, 39
J^aznanilo in priporočilo.
Naznanjam si. p. n. občinstvu, čast. duhovščini, grajščakom, uradni-nikom, učiteljem itd., itd., da sem z dnem 6. julija t. 1. odprl
trgovino s pohištvom
in
tapetniško obrt
v Celji v „Narodnem domu".
Prodajal bodem pohištvo po fabriški ceni in garantujem za solidno in trajno blago. Delal bodem vsa tapetniška dela fino, ceno in trpežno. Zagotavljam vedno dobro in hitro postrežbo in se priporočam v obilna naročila.	(142) 10—1 V Celji, 1. julija 1897.
Miroslav Zor,
tapetar.

V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna na, delavna in zanesljiva oseba kot
% zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od ■k. nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega pod-JJ? jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante.	(137) 26—1
'ItfMfMtfIftIMMMMMIltItll
| uro.
X (141) 3
IlMMMMHMMMMMMNM*
s primerno oliko za
tapetarsko obrt
vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj. Kje, pove uprav-ništvo .Domovine".
Na prodaj je pekovska hiša v Celji.
Poprej Deutschmann-Kammerer-jeva pekovska hiša v Celji, v Graški ulici št. 19, pri kateri se že od nekdaj pekovska obrt izvršuje z najboljšim vspehom, se prostovoljno proda.
Kupovalne ponudbe vsprejemlje gospod notar Detiček v Celji, pri katerem se izvejo tudi natančni pogoji.
(143) H—1

Za mlinarje.
Tri metre dolg mlinski valjar z vijačem (polžem), predpone iz železa, kotna kolesa, vložbe in podpornice, vse železno s kovinsko vlogo. Valjar je trdnega dela, malo rabljen ter se da razložiti. Ravno tako je še drug, 2 metra dolg valjar vsled razpustitve obrta takoj prodati pri	(144) 1
Anton Winter-ju mlinarju pri sv. Petru v Sav. dolini pri Celju.
Oskrbnik
v službi na grajščini, dober ekonom, izučen vrtnar, z dobrimi spričevali, želi službo spremeniti. Ponudbe na upravništvo „Domovine".	(138) 2—1
% Gospodje
kateri si žele po najnovejši angleški in fran-(64) 10—1 coski modi izvršene
svršnike, izprehodne, salonske in obleke s frakom, kakor tudi vsakovrstne druge obleke za gospode in - dečke ^^-
obrnejo se naj na modno in konfekcijsko obrt
Josipa Hočevarja
v Celji, Graška cesta št. 19
kateri postreza vedno z najboljšim blagom ter najnižjimi cenami.
Velika izber tu- in inozemskega blaga vedno v zalogi.
Naročila po meri izvršujejo se točno.
IščeM oštirja na račun
ki bi prevzel tudi kramarijo v najem, ništvu „Domovine".
Ponudbe uprav-(140) 2-1
Trgovski pomočnik
Slovenec, se išče za mešano trgovino na deželi, glavna stroka manufakturna, a vešč mora biti tudi špecerijske, galanterijske stroke, usnjarska in železninska so za-željene. Prednost imajo večletni služabniki ene hiše in pevci, sosebno tenorist.	(122) 4—3
Več se izve pri upravništvu »Domovine".
20 polovnjakov
dobrega pristnega štajarskega rudečega in belega vina po 12 in 14 kr. liter se takoj proda. Odda se najnaij 56 litrov. — Proda se tudi več polovnjakov pristnega tepkovca po 8 kr. in nekaj polovnjakov štajerske starine po 25 kr. liter.
Ponudbe pod 500 poste restante Sevnica, Štajersko.	(H6) 10—5
Kdor želi osnovati
7f:f j,C	'4 •;•" ¥
na deželi z dobrim vspehom, upravništvu „Domovine".
pekarijo
naj se oglasi pri
(130) 3—2
Učenec
krepke postavo, v starosti 15 do 16 let, doma iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme takoj v dobro prodajalnico z mešanim blagom na deželi, even-tuelno v popolno preskrbovanje. Ponudbe se prosijo na „TJčenec", Posterestante Radna pri Sevnici. (129) 5—2
g^i^se) g^stara csg^vgi j-ii gyys-g> lars	S
Zobozdravniško naznanilo.
Dr. J. Riebl
ordinira vsaki dan za zobobolne v lastni hiši.
Yrtne ulice (Gartengasse) št. 9 v Celji,
Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovje z zlato itd., tudi brez potrebe vunjemanja, ne ovira žvečenje, ne govorjenje, garantuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin po volji v plinovi veselni narkosi, pa odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja.	(5) 12—6
m
rao
<m
m
C—5)
S
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-ja y Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskušen in potrjen vd zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najpristneje, naj-reelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapfco, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko do vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
W Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. (12) 20—3
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.

Tablice za tombolo
cela igra 600 kart napetih in preluknenih veliki format 13 gld. — 7a igre 300 kart napetih in preluknenih veliki format 6 gld. 50 kr.
UVEale tablice
cela igra napete 700 kart 9 gld. 60 kr. — Male tablice igre 350 kart 5 gld. — Nenapete tablice 700 kart
7 gld. — 100 kart veliki format napete in preluknene 2 gld. 25 kr. 100 kart mali format napete 1 gld. 60 kr.
Slavnim tamburaškim zborom
priporočamo vse za tamburice potrebne strune in sicer v špulcih in za brde.
Zunanja naročila izvršim točno
Dragotir\ Hribar v Celji.
wiiiiiiiiiihiiiiiiiiw—mirni ii ii i —
Isepo pos@stiro
ki meri 80 oralov, je v prav dobrem stanju, leži blizo železniške postaje in mesta na Dolenjskem, proda se takoj z vsem fundus-instructus ter letošnjo letino. Ponudbe pod IK, Rajhenburg, Štajersko. (131) 3—2

ITsak
kdor ljubi okusno kavo, h.oce zdrav ostati in si kaj prihraniti.