Leto ni., stev. 167 V Ljubljani, torek dne 18. Julija 1922 Posamezna številka 75 nar - 3 K tzfraja ob 4 zjutraj. Stane ciesečno 7-50 Din za inozemstvo 18'— . Oglasi po tarib: Ui"edništ\fo: Miklciičeva cesta it. 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlstvo: Ljubljana, Prešernova ul. št M. Tel si. st. 36 Podružnice: Maribor, Bat verska e'. ca št l. TeL št. '-2 Celje. Aleksanar cesta Račun pri polti: čc' r., zavodu štev i I i'-. Ljubljana, 17. julija. Prihodnje dni »e odloči v parlamentu usoda ameriškega posojila. Ogromen del posojila ju namenjen zgradbi našega, železniškega omrežja. Vprašanj železnic je vedno in povsod zelo delikatnega, značaja. Iz preteklosti poznamo borbe interesov med kraji iu pokrajinami, spore v nazorih, kate-ra proga bi bila iz občih vidikov najboljša, dolgotrajne diskusije o pokritju stroškov" tehničnih problemih, intrige političnega, osebnega, gospodarskega značvia. Povsod se le s težavo dosežejo kompromisne rešitve. Pri nas borba za železnice ni nič manj ljuta. Našemu narodnemu značaju odgovarja, da. se razni izrastki te borbo še bol; ostro očrtavajo nego drugod, in to tem Volj, ker nam v diskusiji komunikacijskih problemov še sil: :o manjka stvarnih argumentov in Bo| za železnice. oneaa točnega pregleda potreb in razmer" v naši državi, ki bi moral biti osnova vsake resne razprave o tem tolj važnem vprašanju. Naši tehnični in gospodarski krogi si predvsem še niso edini o principu, po katerem se naj vrši izpopolnitev .jugoslovanskega Železniškega omrežja. Dosedanje komunikacijske zveze so ta-korckoČ iztrgane iz tujih gospodarskih enot in zelo važni predeli naše države so brez spoja med seboj. Na drugi strani imamo obširne pokrajine, ki so borate ua prirodnih bogastvih, pa predstavljajo le mrtvi kapital, ker so prometu 'še nedostopne. Končno nam naša osamljena jadranska obala naravnost vsiljuje misel, da mora prva nova pot Jugoslavije voditi na morje. To so dejstva, ki dopuščajo razne solucije in nas predvsem postavljajo pred veliko alternativo ali da najprej gradimo nove proge ali pa da predvsem s kratkimi zveznimi progami prilagodimo obstoječe omrežje novi gospodarski jedinici, v kateri živimo. V železniškem programu, ki se naj izvrši s pomočjo ameriškega posojila, je zmagala privlačijiva, v mnogem ozira trotovo utemeljena ideja, da je^ predvsem treba vezati centrum države z morjem, in sicer preko krajev, ki so prirodno silno bogati, pa dosedaj prometno in zbog tega tudi gospodarsko popolnoma zaostali. Tisti, ki kar v naprej izrekajo svoj anatema nad projektom Beograd - Valjevo - Užice-Foča - Nikšič - Kotor - Tivat, dokazujejo. da jih vodi ali politična slepost ali pa gospodarska naivnost. Na drugi strani pa moramo isti očitek izreči vsem onim, ki ne vidijo, da gradnja kočevske zveze ni le specijal-ni slovenski ali celo ljubljanski interes, temveč- da gre tu za rešitev gospodarskega vprašanja, M globoko saga v razvoj celega severozapadnega dela naše države, pa preko tega vpliva na celokupno gospodarsko situacijo Jugoslavije. Poleg tega čisto ekonomskega ozira, pa je vprašanje, kočevske rveze tudi še moralično vprašanje^ Ta sveža predstavlja slovesno obečano odškodnino našim krajem za izgubo šentpetrske proge. Takrat ko smo za-iečali pod udarcem rapallske pogodbe, je minister dr. Kukovec izdejstvoval sklep ministrskega sveta, da se bo Tadila druga primerna jadranska zveza za Slovenijo. Sedaj je prišel čas izpolnitve. Ako se za to zahtevo za.vz-> ruajo vsi slovenski poslanci, to ni ni-kaka. plennnska akcija, kakor ni ona bosanskih ali dalmatinskih zastopnikov ra, zvezo Sarajevo - Split in oni beo-grajski listi, ki bi ra-i kompromitirali našo zahtevo s tem očitkom, so vredni tovariši naših klerikalnih novin. ki vidijo v prosi Beograd - Kotor udejstvo-vanje nekega velesrbskega programa. Da se razpravljati o tem, ali je taktika v celi akciji posrečena ali ne. Kontno ni. da se pojavljajo med nami samimi osebne in strankarske intrige, .ia se izigrava projekt proti projektu in da so je celo poskusilo izpodbijati 7e zagotovljeno gradbo prekmurske železnice v prid novemu programu. Taki eksperimenti ustvarjajo medsebojno nezaupanje med tistimi, ki bi sicer morali biti složni pri delu za eden cilj. „ . , . V Beogradu ima vprašanje nase jadranske zveze znaten vpliv na razvoj oolitiene situacije. V trenutku še ne vemo, ali bo minister Pucelj vzdrzal J borbi. Priznamo, da je položaj politično težak, ker večina slovenskih poslancev igra rajše frivolno igro državo-pravne opozicije, mesto da bi pomagala. pri pozitivnem delu. To je povsod in vedno naša nesreča. Toda naša jadranska zveza stoji na dnevnem redu od rapallskega dne in vkljub malomarnosti in lahkomiselnosti opoz^ije in proti njej se bo morala ugodno rešiti i ker je državna in huroslovanska zadeva. Beograd, 1". julija. (Izv.) Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je minister Pucelj obrazložil pomen kočevske zveze in šent-.janške železnice. Dokazal je, da ta železniški program ni le lokalnega pomena, temveč da znači važno spopol-nitev našega komunikacijskega omrežja v občem državnem interesu, posebno tudi v s.trategičnem pogledu in z ozirom na mednarodni tranzitni pomen novih prog. s katerih pomočjo bo mogoče velik del prometa Češkoslovaške in Avstrije, ii gre sedaj na Trst, napeljati na Peko. odnosno v Baroš ter razbremeniti tudi postoiečo tranzitno zvezo Madžarske preko Zagreba na morje. Minister Pucelj se .ie skliceval tudi na to, da je vlada svoječasno, ko se jc Slo za ratifikacijo m p:\llske pogodbe, na predlog takratnega ministra Kukovca sklenila, pri prvi priložnosti odškodovatl Slovenijo z gradbo nove zveze Ljubljana - Reka, Vse dosedanje zveze Slovenije z morjem gredo ali preko Italije aii pa so tako dolge in drage, da j-" razvoj prometa skrajno otežkočen in da tipi vse gospodarstvo severozapadnega dela države. Razvila se je živahna diskusija, tekom katere je bil stavljen kompromisni predlog, da se naj kredit 9 milijonov- zlatih frankov (.550 milijonov kron) zviša še za 600.000 dolarjev (200 železnic. Minister Stanič je opozarjal na to, da predviderva zakon o ameriškem posojilu, da se morajo iz posojila najprej dopolniti one gradnje, ki so predvidene že v notranjem investicijskem posojilu. V tem posojilu se nahajate za Slovenijo dve postavki: železnica Murska Sobota Debata o vofnl odškodnini v narodni skupščini. Beograd, 17. julija. (Izv.) Današnjo j 1922 vrednost 43,010.425 zlatih mark. P -dopoldansko iejo skupščine je otvoril paracijska komisija je za leios Cohy:.x predsednik dr. Ribar ob 1030. Zbornica naš kontingent v materijah! s 4.3 milijo; i je nadalievala specijalno razpravo o bud-, zlatih mark. Ta kontingent jc bil torej n žetu za vrhovno upravo. Poslanci Simrak, 1. aprila 1922 izčrpan. dve postavKi: zeiezmca iiurssa souum.— £etu za vrhovno upravo. Kosiauci sanras, i. aunia < Ljutomer—Ormož in gradba inšpektorata ^ ivanič, Gjonovič in Kristan so govo- ' dosedaj izplačala državi -rr T lnhliani n _-, _ .... i;<-f.-» i« H,'r,mili nipm na vnino odškodmi državnih železnic v Ljubljani. Zakon o ameriškem posojilu predvideva, potrebne kredite, da se te dve gradnji dovršite. Zastopnika SKS sta naglašala nujno potrebo, da dobi Slovenija najbližjo zvezo z Jadranom. Isto stališče sta za.vzela v tem oziru posl. dr. Kukovec in Reisncr. Dr. Kukovec je opozoril ministra. Marko-viča. da je vlada svoječasno, ko ie šlo Naša dr/ava : Ijanom kot pre '- rili o izdatkih za civilno listo ic dvornih : ujem na vojno odškodnino 7SS.6P6.243 d,-strošMh. Pred glasovaniem je bilo ugo- narjev. V reparacijski fond je bilo dosedaj tovljeno, da skupščina, v kateri je bilo samo 127 poslancev, nima kvoruma, vsled česar jc predsednik zaključil sejo. Beograd. 17. julija. (Izv.) Na popoldanski seji narodne skupš.čine, ki se je. začela ob IS., ie finančni minister odgo- ; naložen vplačanih 5,904.923 dinarjev. Razen tega smo preieli od Bolgarske 4400 vole v, 600U krav. 350 bikov, 5OO0 konj, 12.0<>o ovac, od Nemčije smo dobili 11.962 konj in S.39 grrved. Živina i r Bolgarske jc biči prodana ua javni dražbi. Ta denar jc '-H v fond za ovekotinino živinorci- nahaja pri Upravi londoi ,i. ;iia iz Nemčije jc prodana uražbeiiim VIC3. Oa je viaaa svuicca»au, ku ^actria uu io., ic »"^»i j ......— za odobritev rapallske pogodbe, obliu-jvortl na interpelacijo posl. Uzunoviča o; cem in se bife da dehi Slovenija kot nadomestilo i vprašanju izplačila vojne odškodnine. In-| Živina iz N ra izgubljeno železnico St. Peter-Reka v! terpeiacija je bila danes kot nujna stav-j potom in /.naša iona za osnovane najkrajšem času novo železniško zvezo Ijena ua dnevni red. Finančni minister je, vinorcjce okoh 31 mu.jonov dinarjev. z Jadranom. Minister Markovič, ki je bil odgovoril: V aprilu 1921 ie vrhovni svet Sprejem avine iz Ncmcijc se ni konca.. tudi član vlade, je izjavil. da se ki se ic sestal v Londonu, določil, da ima Vsi naši domači odviodmnsk. londi zna-spominja^ na takrat -Rajanja, Nemčija plačati 132 milijard zlatih mark : šajo sedaj 809.000 cnanev. Fniancn. »m res obljubljena vojne odškodnine. Naša država v gotovi- minister m m.mster pravde sta izdal. Ministra Stanič in1 ni do danes še ni ničesar sprejela od i uredbo o likvidaciji vojne odškodnine. takrat dobro in da je J^la Sloveni nova zvezn. Nato sti Markovič izjavila pripravljenost, najde niodus, kako bi se vend.iv ugodi': tudi tej slovenski zahtevi. • "'v Ul . --■--—— - - - , , da se Nemčije. Vprašanie našega dela repara-} vendar ni dosti tipanja, v dalo cije je rešeno sledeče: Konicrenca v Spaa', plačala vojno odškodnino v da bi Ncrr.čib gotovini. je določila, da imamo skupno z Rumunijo.! Nato ie govoril minister pravde Mar- milijonov kroni. S tem kreditom se naj dogradi šentjanska železnica in prične gradnja kočevske zveze. Končno je ministrski predsednik Pašič predložil sledečo rešitev: V zakonu, ki bo vseboval železniški program, se osigura izgraditev šentjanške proge in kočevske zveza v prihodnjih šestih letih. Dograditev proge Murska Sobota - Ljutomer - Ormož se kar najbolj pospeši. Zaenkrat se za nov e železniške gradbe v Sloveniji odredi iz posojila kredit 9 milijonov frankov. Minister Pucelj naj prekliče svojo ostavko. Minister Pucelj je izjavil, da bo predložil zadevo v končno sklepanje plenarni seji kluba. SKS, ki je sklicana za danes. . Definitivna odločitev pade jutri. Po-litičm krogi domnevajo, da bo minister Pucelj svojo ostavko preklical. Beograd, 17. julija, (Izv.) Popoldne Se je sestal klub SKS, da odloči o svojem nadaljnem postopanju. Načelstvo SKS v Ljubljani je odobrilo dosedanjo politiko kluba ter mu prepustilo končno odločitev. Vrši se živahna debata. V pozni pouočni uri seja še vedno fr^i3- , V T- Beograd. 17. juiija. (Izv.) Koncem preteklega tedna so se vršile konference med zastopnikom SKS, poslancema Ra-jarjem in Drofenikom in demokratskima poslancema dr. Kulcovcem in Reisnerjem z ministrom saobračaja Staničem in ministrom pravde dr. Markovičem. Slo je i j 11 j Hullll« rvii *11 * * — - --- ------— - • njen sporazum, po katerem dobimo 5 od- j da se ociškodujejo vsi Srbi, Hrvati in Sl;>-stotkov one vsote, ki io dobijo naši za- 1 vcnci, ki so se borili za edinstvo- posc,<-vezniki. Od cekikunne odškodnine odpa-' no v Hercegovini. Zakonski predlog bo v dc na nas 6 milijard. Istočasno smo dobili • kratkem predloien narodni skupščini. potom aranžmana pravico, da se okoristimo z vsemi bonifikacijami, ki so priznane Italiji. Stalne garancije za naš del vojne odškodnine nimamo. Kako se bo izvedlo plačevanje vojne odškodnine, je natančno določeno v mirovnih pogodbah. Vse, kar je dosedaj dala Nemčija v goto- Interpe'ant Uzunovič obžaluje, ker je javnost kvalificirala njegovo intcrpelac -jo, kakor da jc hotsl oškodovati oz. omalovaževati zunanje posojilo. Predlaga prehod na dnevni red. O istem predmetu so potem šc govorili posl. Lazič, Angjelič, Agatonovič in Pc- msi.iuu. • ----------t . - , , , - • za to. da se ugotovi stanje, v katerem jektov lokalnega značaja, se nahaja danes vprašanje slovenskih! JC uu.rn.ua, ua laiajuu »"l"'" " »v—.------- ; --- - ■ . ■ . Pri uadalinii razpravi se ic pojavfl j Grčijo in drugimi državami dobiti 6 in pol kovic, ki je izjavil, oa jc posvetila vlad;. Pn uari^gnji razpravi se ndstotka od ceie vsote, ki io ima plačati vprašan u vo ne odškodnine najintenzr - predlog, naj bi se kredit, dovoljen za: o&toto fj^^^^istopila aranf- nejšo pozornost. V ministrstvu se zHraio zelezmeo Mu«ka Sobota-Ormoz pienc-! ;™a"s aL temveg je b!! raeseca julija ! podatki o oškodovanih prebivalcih. V misel na Kočevsko zelezmeo. Proti temu, f ^^ fa Franciio skJe- ' nistrstvu pravde se izdeluje tudi zakon, sta se odiočuo ujaviia demoiirat^ka po- - - - - • slanca, češ da sc ne sme drezati v fiksne postavke in se tudi ne sme izzivati med mariborsko in ljubljansko oblastjo borba interesov, marveč da mora ostati projektirana iu v preddelih že začeta gradnja imenovane proge nsizpreinenjena in da je treba poiskati za kočevsko progo nove kredite. Na. podiagi teh pogajanj sc jc včeraj vršila debata v min. svetu. Beograd, 17. julija, (Izv.) Koncem tedna se je mudilo v Beogradu več gospodarskih deputacij, da intervenirajo zaradi novih železniških zvez. Deputacija dalmatinskih, bosanskih in slovenskih gospodarskih organizacij, v kateri sta zastopala tajnik Mohorič ljubljansko trgovsko zbornico, dr. Gregorič pa Zvezo industrijcev, je posetila člane vlade in posamezne klube. Predložila jim je, da naj se skliče pred definitivno določitvijo gr.iilbenega programa konferenca predstavnikov gospodarskih organizacij ter ie tolmačila zahtevo, da se jadranska zveza zgradi tudi preko Sarajeva na Split in preko Kočevja^-Vrbovska na Reko. odn. Baroš. Kočevski radikalci eo poslali posebno deputacijo k radikalskim ministrom, H pa so svoje somišljenike; hladno sprejeli. Deputacija se je ozlo-voljena vrnila domov. Boj za železniške j projekte traja, naprej. Razen zahtev, za katere govorijo splošni državni gospodarski oziri in med katere je šteti tudi kočevsko zvezo, se. po,javlja polno pro- »5C, lVd.1 ! V U^Jd - o---i ----- - - - JI- vini je šlo na račun okupacijskih troškov, trovic. Spreiet je bil dnevni red, ki po-brancije in Anglije. Kar ie plačala Nem- j zivlja vlado, da predloži zakon o vojni čija od maia 1921 do 31. marca 1922 v j odškodnini, v katerem se daje prednosi materiialu, predstavlja vrednost 491,807. vojnim invalidom. Konec seje ob 23. Jntii 211 zlatih mark. V materiialu smo od te-j se nadaljuje specijalna debata o prora-ga dobili odnosno naročili do 31. marca ! čitnu. Uradniška pragmafika, Beograd, 17. julija. (Izv.) Odbor mi- nančnega efekta, nakar bo načrt predlo nistrov je dovršil pregled načrta uradniškega zakona in leži sedaj načrt pri finančnem ministru. Glavni odbor Zveze uradniških organizacij bo v dogovoru s poslancem prof. Reisnerjem s posebno intervencijo pospešil tehnično izvedbo fi- zen skupi-iai odnosno Zakonodajnem! odboru. Predsednik Saveza dr. Jovanovk' je danes ekspresno obvestil pokrajinske uradniške organizacije med njimi ljubljansko Osrednjo zvezo. Uredifew vprašanfa naših bolnic. B©!š na irskem* Dublin, 17. julija. (Izv.) Vladne čete s« danes zasedle večino republikanskih po-Beograd, 1". julija. (Izv.) Minister ^za ■ stojank v Dundalku, kjer so naleteli le .3. -> - na neznaten odpor. Pri zavzetju vojašn: Mfmstsr dr. Zz?mv i? socialno politiko dr. Žerjav je danes prispe! v Beograd ter prevzel posle svojega resorta. Beograd, 17. julija. (Izv.) Danes je po intervenciji posl. Reisnerja in ministra dr. Žerjava prišlo do definitivne ureditve vprašanja bolnic v Sloveniji. Vse bolnice ostanejo v državni upravi. V finančni zakon se sprejme dodatek, po katerem ima- Oblastne volitve in veliki iupani. Odgoditev oblastnih volitev in imenovanje velikih županov. Beograd, 17. julija. (Izv.) Danes dopoldne je razpravljal odbor za izvedbo zakona o oblastnih volitvah. Odbor je črtat člen 2. predhodne naredbe tega zakona in se vršijo volitve v oblastne skupščine prvi teden meseca oktobra. Odbor je potem spremenil tudi zakon o obči upravi, ki določa, kedaj se morajo imenovati veliki župani. Na osnovi te odločitve je odbor stavil predlog, po kateri se imajo veliki župani postaviti najkasneje prvi teden meseca septembra. HONORAR UČITELJEM NA OBRT-NRi IN TRGOVSKIH ŠOLAH. Beograd, 17. julija. (Izv.) Izplačilo honorarjev za učitelje odn. profesorje na obrtnih in trgovskih šolah je rešeno s strani finančnega ministrstva z B. R. br. 3-1.49-1 in je s tem rešenjem trgovskemu ministrstvu odprt potrebni kredit za celo kraljevino. Ministrstvo trgovine pa tega kredita, kolikor ga odpade na naše kraje, ni nakazalo. Danes le posl. Reisner Us®da Siasiks konte-renče. Rusi pripravljeni za nadaljevanje pogajanj. i Haag, 17. .julija. (Izv.) V krogih kon-jo bolnice oziroma zdravstveni odsek pra- ; ference prevladuje mnenje, da bi konfe-vico uporabiti za materijalne izdatke bol- | reri,-a zopet mogla oživeti, ako bi Rusi nic vse dohodke preko v proračunu nizko ! je nekoliko popustili. Litvinov je izjavil, predvidenih postavk. Obenem bo zdravst- ; ^ rahka, delegacija pripravljena na-vena uprava izvršila revizijo gospodar- j daljevati pogajanja glede odškodnine za stva v bolnicah. i privatno lastnino. Predlagal je, naj se 'predsedniki poedinih komisij v gvrho na-! daljnjih razprav sestanejo z ruskimi de-' legati. Iz demokniskega kfluba. Beograd, 17. iuliia. (Izv.) Danes popoldne sc ie vršila v demokratskem klubu seja, kateri je predsedoval podpredsednik Andriia Radovič. Razpravljalo se je v prvi vrsti o tem, kako se ima s strani države plačati vojnim oškodovancem ekvivalent za oni materijal, katerega ie Nemčija na račun vojne odškodnine dala državi. Ob tej priliki je minister za soc. politiko zahteval, da se pred vsem porabijo ti zneski za ustanovitev invalidnega fonda. Ker je predsednik demokratskega kluba g. Davidovi i pred dvema dnevoma radi zadeve suspenziie kandidatur kot predsednik dal ostavko, ie klub danes na novo soglasno izvolil g. Davidoviča za oe je bilo ujetih le 250 republikancev. Boj za postojanke v Limmericku, kjer so se vstaši utrdiii. traja dalje. Begunci pripovedujejo, da je položaj v mestu brezupen in da je 2000 oseb brez hran>-. PRED REKONSTRUKCIJO POINCART". JEVEGA KABINETA. Pariz, 17. julija. (Izv.) Včeraj je bil pravosodni minister Barthou izvoljen z:i senatorja- Ni izključeno, da bo ta izvolitev imela za posledico, da bodo n; -stopile nekatere izpreiaeuibe v Poinc::-rejevem kabinetu. Število senatorjev v kabinetu je sedaj res veliko, ker -mej i biti v ministrstvu le 4 senatorji. Odkar jc Poincare prevzel ministrsko predse1; stvo, jo bil že vojni minister Raiber i imenovan za senatorja. Skoraj gotov je. da bo Poincare z ozirom na občutljivost zbornice šc pred začetkom zborničnih sej rekonstruiral svoj kabinet, da pri ded/ London, 17. julija. (Izv.) Znani ameriški bankir Oto Kahn je izjavil dopisniku lista «Times», da je glavni uspeh haaške konference ta, da se je razčistila . atmosfera v političnem položaju in da de zopet do prejsn.iega razmerja že je brezdvomno doseglo zbližanje an- J senatorjev. gleškega, francoskega in ameriškega sta- j ZASEDANJE LIGE NARODOV, lišča glede Rusije. Svet brez drugega; . lahko obstoji, ako vlada v Rusiji kaos,' ^don, 17. julija. (Izv.) \ por.,a, toda ako zavezniki ne gredo nemudoma; feljek se je pr.ee* zasedanje oaeora; na delo, da se razčistijo razmere v Nem-: £ ^ ^dov. Anglijo zastop. čiji in Avstriji, bo prišlo v Evropi do | Balfoar, Francijo \ ivkuu. ostale^drzav, . J . no vftc.ini .iubov-i uoslamki. Nasi deli katastrofe. FAŠISTI IZPRAZNILI CREMONO. Cremona, 17. julija, (Izv.) Fašisti so včeraj konouoveljavno mesto zapustili. nOVO SOKldSilU LCVKjiLi i^arivjiu.,^. uuiaj ----- . predsednika. G. Davidovič se dosedaj še ; Sedaj vlada mir. Pet socialističnih občin-ni izjavil o sprejemu. 1 skih predp+ojnikov j« demisintii-alo. Ostavka ministra Marinkoviča. Beograd, 17. julija (Izv.) Ministrski svet je včeraj sprejel na znanje ostavko ministra notr. zadev dr. Marinkoviča Na željo demokratskih ministrov mu še ni clc,-"il zastopnika, dokler dete se IU uctnj. L^d-HCS JC I^oi. iv.ioutt —' -----r-----1 ^ . ^ -- interveniral in minister mu ie obljubil, da;ski ministri ne vprašajojsve: klub se takoi izdaio potrebna nakaziia- po večini ajihovi (X)slanild. Naši delegaciji načeluje bivši poslanik Mat o Boškovič. Na dnevnem redu jc razprava o madžarskem, bolgarskem in a' banskem proKanu, zlasti tudi o odno-šajih teh «3i'žav napram sosKlnim drža vara. Obširno se bo bavil odbor Lige bolgarsldm komitaškim vprašanjem vprašanjem narodnih manjšin. Jugoslf vanska vlada je protestirala, ker ni p (vabljena k alban.-ko-italijas-kiui pog Stockholm, 17. julija (Izv.) Fin«!ca , janjem. Italija zahteva. Ja ona prevz-vlada je dobila iz Moskve uradno spo-1 me gospodarski protekiorat nad Alb;>- MANEVRI BOLJŠEVIŠKEGA- BRODO\"-JA NA FINSKEM ZALIVU. ročilo. da bo rnsko brodovje v krat' em v finskem zalivu imelo svoje vaje. kate- mjo,"ki bi ga izvrševala potom cfinan nega delegata^, kateri bi formalno i ~ > uuli V Ll LLLK71U CTUJO M- W i-k«^ -A-- — CC l^Ji - . - ■* - ----------- ^ rih se bo udeležilo sedem velikih vojnih val mednarodne financ!..v interese _v i ladij ter več torpednih ruSlcev. Vajejbanslu državni upravi. _ Zasedanje i se bedo vršile od Kronstadta do Rezala, trajalo najbrž mesec dru. al- te oblastnega načeistvs JDS. V soboto popoldne »e je pod predsedstvom ministra Žerjava vršila prva seja novega načelstva JDS za ljubljansko oblast, katere so se udeležili v polnem številu člani iz Ljubljane in z dežele. Po uvodnem poročilu poslu joč.^ga podpredsednika drja. Puca, ki je poudarjal. da je novo načelstvo razv.jse-fiiv dokaz popolne solidarnosti v tranki ter poživljal k vztrajnemu delu je bil kooptiran predsednik gostilni-i arske zadruge v Ljubljani gosp. Kav- Nato se je na podlagi obširnega poročila ministra Žerjava razvila živahna in plodna debata o važnih aktualnih vprašanjih ter so bili storjeni soglasni r-klepi. Načelstvo je naročilo poslan- Je z veliko ljubeznijo pomagalo nesrečnim sovažčanom. Na kraj nesreče so seveda takoj dospele številne požarne hrambe iz bližnjih in daljnih krajev. Uprava državnih železnic pa je Jeseniški po- ne bo dal v celoti Izpeljati —■ Mo bo kriv? Reisner! Isti Reisner. ki ni ne elan vlade, ne finančnega odbora, pa vendar «ne podpira* akcije SKS! Poslanec Reisner je sicer solidarno a po- seben vlak. ki je pripeljal ognjegasce na kraj nesreče. Kljub požrtvovalnemu in trudapolnemu delu pa Je bila gasilna akcija napram besnečemu plamenu popolnoma brez uspeha Ogenj Je trajal celo noč in še le v poznih dopoldanskih nedeljskih urah se je marljivim ognjegascem posrečilo ogenj lokaliziratl. O velikem požaru je bil takoj obveščen tudi kralj Aleksander, ki je gasilcem ta-kaj stavil svoje avtomobile na razpolago. V nedeljo pa ie kralj v spremstvu kraljice obiskal pogorišče in se z velikim sočutjem zanimal za vsakega pogorelca. S solzami v očeh je kralj nagovoril tudi tr- Mur i ._______ i______ sovca Grobotka, ki je utrpel največ ško- icm^in spOTx>-w mnogo živine ie poginilo v hlevih, ne- |s]anei SKS pa da vzbuja »dejstvo, da te kaj pa ie je begalo no vasi. Nekdaj bo- \ akcije ne podpira prof. Reisner, ki je -Tati Vmetie iti posestniki -o danes popol- I tudi zastopnik gospodarskih, trgov- ministroma Staničem in Markovičem kar najenergičnejSe zavzel za jadrin-sko zveto Slovenije, od njega se pa oči vidno zahteva tudi še. da vstopi v SKS in tako nadomesti one njene poslance. ki so bili zadnje dni doma, m iri to v Beogradu. Edina nada, ki jo pri vsem tem gojimo, je, da se gospodu Puclju le posreči urediti v klubu SKs> »vse potrebno, da se to vprašanj? reši.* In če se SKS končno — sev-jda težkega srca — vendarle odloči za na-daljno sodelovanje v vladi, bo za 'o v znatni meri kriv in odgovoren poslanec Reisner. Tako so sedaj vsi trije demokratski poslanci lepo po rangu in ancieniteti prišli na vrsto in se nima nobeden izmed njih pravice pritožiti, ,ta se je ž njim pristransko postopalo. -f O predstoječem razcepu v demokratskem klubu besediči »Novi Čas*, ki si je dal »brzojaviti* iz Beograda natančno situacijsko poročilo o razmerah v demokratskem klubu. »Gnile razmere vladajo, — pravi »Novi Cas* — v demokratskem klubu, kjer obst> jajo že od nekdaj najrazličnejše strnji, ki jih drži skupaj samo še izkoriščanja moči nasprotno oŠ soglasja. Prišla vf O na moramo, da je dr. Trumbičev zadnji govor napravil na vse iskrene jug>Ji-vanske ljudi skrajno mučen utU in je Jovanovič^va polemika izzvala v parlamentu za gosp Trumbiča neugodni reakcijo baš tudi pri tistih, ki sicer dobro vedo, da «e je mnogo grešilo ne le eztra, temveč tudi intra muros. Dr. Gregorin se končno pritožuje, da je bilo v »Jugoslovanskem odboru* ;ceni al o Slovencev ter navaja, da je m9d drugim dr. Trumbič klical v Odbor »posebno enega gos|>oda. kJ sedaj igra veliko vlogo med mladini in ki bi bil kot spreten Zurnalist lahko veliko koristil ln deloval za našo propaean io v inozemstvu.* Gospod dr. Gregorin nai bo uverjen. da je bil dotični gospod vsak hip pripravljen oditi v inozemstvo, da pa je moral ostati na mestu, ki ni bilo nič manj važno nego ono v Odboru: naloga je bila le težavnejša in — opasnej5a. 4- Stroge predpise za državne uradnike vsebuje nemški zakonski projekt ki naj omogoči, da se iz državne upra ve izločijo vsi »reakcijonarni* uradni ki. to je oni. ki niso brezpogojno uda-ni sedanjemu ustavnemu stanju nemške države. Po novem zakonu je državni uradnik obvezan, da v svoji službeni lastnosti brani ustavni režim in da se ogiba vsega, kar bi ne bilo v skladu z •-»-*—- - novi državi. •i, ki jo bo prav gotovo pospo.štl njeg0vim položajem v i razpad demokratskega kluba.* Veruje- strogo kaznjivo je predvsem, ako zlo-mo, da »Novi Čas* dobro ve, kaj so to struje v stranki, saj predstavlja tu- 1« 1_ 1 __* ^ 1 _ . 1 n h T - 1 rt^, 1-A ln. sati kmetje in posestniki rtoma uničeni. zastopnik lakih in industrijskih krogov.* Bojimo Uničena so med drugim poslopja ste-j se za Reisnerja. SKS je po istem »bi. tlečih posestnikov: največjo škodo je utr-1 Narodu* na eni strani sicer »odločena ^ , ________I * na finim OH. pel trgovec Grobotek, nadalje posestniki. šoberle, Preželi, Rebolj, Markizeti, 2ibret j vlada med njenimi for.lanci Logar, Žnidar. Kolainar, Rozman, Selena,'' 1 " "" Prevansalič, 2ilec, Jezerc. Arh Gašper in J ranc. mesar Stušek in Rebolj Ivan. K sreči pa požar ni zahteval nikakih človeških žrtev, za kar se je zahvaliti nadvse požrtvovalnemu prebivalstvu Bistrici, ki ztrajati v borbi*, na drugi strani pa slabo razpoloženje za popuščanje*. Recimo, da bi — četudi slabo — razpoloženje za popuščanje premagalo vztrajnost SKS v borbi ali pa ako bi ta vztrajnost ne imela uspeha, skratka, recimo, da se železniški program za Slovenijo di boljševiško strujo v klerikalni stranki, ampak smešno je primerjati razmere v demokratski stranki z razmerami v Jdfrikalni stranki, kjer se trrizejo gospodje in fctruje med seboj Lor bi sc najrajši drug drugega s stra-pom spravili s sveta. Demokratska stranka nima namena delati klerikalcem in njihovim prijateljem veselja z nesoglasji v svojih vrstah. Cela senzacija »Novega Časa* temelji ua dejstvu, da je predsednik kluba gospod Davi-dovič po strogo parlamentarnem načinu dal klubu svoje mesto na razpolago, ko se je klub odločil, da suspendira svoje kandidature glede notranjega ministrstva in državnega sveta. S , tem seveda ni rečeno, da so trosp. Da ' vidovič ne strinja s tem korakom. In- j cident bo v najkrajšem časti joravnan i — pa ne v veselje nasprotnikov demokratske stranke + »V obrambo Jugoslovanskega odbora* je napisal gosp. dr. Gustav Gregorin v »Slovenskem Narodu* članek, v katerem polemizira proti posl. Ljubi Jovanoviču, ki je v skupščinski seji 11. t. m. trdil, da si je dr. Trumbič za časa vojne v inozemstvu ustvaril »hrvatski odbor*. Dr. Gregorin pravilno poudarja, da je ta trditev zmotna in da se jugoslovanskemu odboru pač nc more očitati, da je delal »hrvatsko politiko*. Jugoslovanskemu odboru se dajo očitati mnoge taktične pogreške (kakor tudi takratni srbski vladi), toda separatistična organizacija pač ni bil nikoli. V mnogih konfliktih s tedanjo srbsko vlado so Odbor podpirali ugledni poznejši noti, ako tolmači pod črtanje ztroraj omenjene trditve posl. Jovanoviča v »Jutru* kot odobravanje, ker »Jutro* ni nri-stavilo še. posebno pripombe. Poročila iz parlamenta se ne opremljajo s pripombami in polčrtanje je dostikrat tehnični pripomoček, ki j>omer.ja ravno Prosvefa Meitrovtčev oče umri. V soci od nedelje na pondeljek je umrl t Glavicah pri Drnišu ▼ Dalmaciji oče najveSjega našega kiparja Ivan Meštrovič. Avstrija je pokojnika zelo preganjala kot vele izdajalca in srbofila. Sin Ivan g3 je ove-kovečil v svojem delu »Moj o tac*, ki s* nahaja vadi ua sedanji beograjski ras-»tavL XXIV. trmetnostna razstava v Jako plčevem paviljonu ee o tvori v začetka "icfeca avgusta. V razstavo ie sprejme jo dela slovenskih umetnikov vseh »me ri. Pri izberi bo poslovalo umetn. razso dišče. Prijave in pošiljatve naj m naslove na: K. Jakopič, Ljubljana Turjaški t-g ž. ozir. Umetnostni paviljon, naj kasneje do 26. julija. Sporf rablja svojo oblast, da podpira stremljenja za spremembo državne forme, ako daje izjave, ki bi mogle škoditi ugledu države, ako kot uradnik vpliva na podrejene v istem smislu odnosno ako dopušča, da se njemu podrejeni uradniki in nameščenei tako udejstvu-jejo. Nemški socialisti smatrajo, da je ta zakon premalo oster. Glasovali so tudi proti zakonu o zaščiti države, iz j istega razloga-, ker je premalo o^ter. Tako na Nemškem. Pri nas bi v bratski solidarnosti i socijalisti i klerikalci proglasili seveda tak zakon za delo najčrnejše reakcije. Nedeljske nogometne tekme. Maribor. Tekma med L S. S. K. Maribor in Gradjanskim je bila vsled nesrečne smrt! Rudolfa Rožiča, ki ie bH eden od ustanoviteljev prvih športni društev v Zagrebu, odpovedana. Jugosle venski nogometni savez je izdal »a pe-kojnim Rožičem osmrtnico, v kateri poudarja zasluge pokojnega za naš spon zlasti za nogomet Zadnje čase Je bil Rožič aktivni član Ln kapetan zagrebške »Croatie*, ki io Je ustanovil Teta 1910 Naš šport Izgubi v njem izbornega crg:<-nizatoria in neumornega delavca na športnem polju. Slava njegovemu spominu! GAK. (Gradec) : Papid ' (2 : 0). Manifestacija Sokolstva v Lfublfani in Celju. šah, zato so Ji dali tako Ime; v resnici pa se nahaja vse skupaj pri nas na Ko- privniku. Sodim, da sem s tem Imenitnost našega kraja dovolj povzdignil; vračam se stdaj nazaj k mlinu na veter. Ta stoji tu že, odkar ljudje pomnijo. Le da je bil preje boli na varnem — sredi Koprivni-ka se nahaja namreč mala ravan nekako ovalne oblike in okrog nje leže razstre-sens hiše; predstavljaj si lužo in žabe okrog nje. Mlin na veter sc je tedaj preje nahajal na ravnini, potem pa so ga postavili v tesno duplino na severni strani, kjer stoji sedaj. Tod piha namreč noč- Mlen na ^9eSer m Ali si že vide! mlin na veter, dragi po- j trpežljivl človek, ki tole bereš? Ce ga še! nisi videl, pridi ga pogledat. Pridi ga pogledat! Pa kam bi šel, sirota uboga, če pa ne veš, kje se nahaja tako čudovišče v bližini Ljubljane. Brez dvoma preletiš v mislih večje ravnine, na katerih bi se da! slutiti mlin s kolesi na veter. Pa se seveda motiš, kajti moj mlin na veter, to se pravi ta, o katerem govori moje revno pisanje, se ne nahaja na nobeni izmed večjih ravnin. Nahaja se marveč, beri in čudi se, nahaja se v planinah. In sicer stoji, če dovoliš, da razložim stvar natančneje, v Julijskih Alpah. Tvoja pripomba, da je to neverjetno, je vsekakor zelo utemeljena, toda rečem ti, resnično se nahaja mlin na veter v Julijskih Alpah; jaz ga vidim vsak dan po večkrat na lastne oči. Koprivnik se ime-tsnie ta čudoviti kraj. Koprivnik, leži 970 — 1000 m visoko v Eorah. ima tedaj mlin na veter. Toda prosim te, naša vas je tudi sicer zelo imenitna. Ti se gotovo učiš v šolah o Gorjušah. kjer je pasel ovčice Valentin Vodnik, pesnik slovenski. Toda Gorjuše imajo po krivem to imenitno literarno--/.iiodovinsko slavo, zakaj Vodnik ni žup-nikoval v Gorjušah, marveč v Koprlvni-ku, ravno v našem Koprivr.iku z mlinom r.a'veter. Gorjuše so sicer vas enako visoko, le pol tire odtod, toda tam nimajo ne cerkve, ne župnišča, dočim imamo v Krtprlvniku oboje. V našem župnišču imamo vrh tega Vodnikovo spominsko vzidano v zid nad vrati, imamo ------------.... ploščo, \zidano ^ lastnoročno pisa- ke vodnjake, prav take kakor si Jih videl nani gorski sliki. — Pred vsako hišo skoro belijo platno. Njive lanu so običajne; celo statve sem videl. Dalje imamo tu iaj-farje, ali kakor bi jim gotovo rekel: pi-parje, ki pa nimajo svojega imena morda po tem, da kade pipe, marveč po tem, ker jih delajo. Toda ta lepa domača obrt je že popolnoma pri kraju. Kakor pripovedujejo, jih je biio pred kakimi dvajsetimi leti še 25 do 30 vseh onih, ki so se pečali z Lzrezljavanjcm pip, danes pa so ostali le še trije. Videl sem zelo lepe pipi-ce, izrezljane iz hruševega lesa, z izredno lepimi vložki. Treba pa je pristaviti, da se nahajajo fajfarji v Gorjušah. ne na Koprivniku. Seveda bi bilo še mnogo druzega pove- POKRAJINSKI ZLET V LJUBLJANI V nedeljo se !e vršil v LJubljani pokrajinski sokolski zlet namesto izletov obeh liuhlianskih žup. Zlet se je vršil aa zletnem telovadišču. ki pa še ni popolnoma ureieno. Zlet, katerega so se udeležile skoro vse sokolske župe našega saveza sto sestra Cirila Rebek U Celja 48..-U točk. med ženskim naraščajem Marta Karba 35 točk. Med člani je dosegi Oskar Lovrač iz Celja 37-50. (ki ie torej prav resen konkurent za prvaka na mednarodni tekmi v Liuoljani). V nižjem o i dclku je bil med člani prvi Slavko Po -šak iz Zagorja 84.50. V moškem narašča- je bil nekaka generalna priprava za s hi-. je y - $jem odde)ku fosegel Srečke trimi koraki se bližajoči vsesokoiski zlet. S[.^en ^ ZaKOrja vsfi|, 50, v nižjem pravil gospodarske kroge v precejšnje neprilike. Kakor se nam poroča, je postno ministrstvo med tem že kuni!« za čekovni urad poslopje družbe cTriglav*. * Požar na Laverci. V nedeljo popoldne je izbruhnil na L&verci velik požar. Ogenj so zanetile iskre lokomotive dolenjskega vlaka, ki po padle vsled viharnega vremena na kozolec posestnika po domače «pri Mibatu». Ogenj sta opazila domača, otroka, ki rta takoj opozorila vašČane. Vsled močnega" vetra se je požar bliskoma razširi! ter objel dvoje sosednih poslopij in en kozolec. Ogenj so naznanil streli z ljubljanskega gradu, nakar j« mestna požarna bramba takoj odhitela na kraj nesreče. Ognjegascem se je sicer posrečilo požar lokalizirati, ■-pudar pa sta poslopji posestnika Fr. Dremlje in posestnice Jožefe Dreme-lj pogoreli do tal. Škoda je velika ter se ceni na dva milijona kron. Zgorelo je tudi 13 prašičev, seno ter mnogo perila in obleke. Požar sicer ni zahteval nikakiu žrtev, le ena oseba j* zadobila reč nevarnih opeklin. 4 Velikansko neurje v Ljubljani V nedeljo zjutraj je nastal v Ljubljani in okolici silen vihar, ki je na raznih mestih naDravi] precej škode. Prizadeti so bili v prvi vrsti naši parki in drevoredi, po tleh je ležalo polno vej, ki jih te polomil silen vihar. V tivolskih gozdovih je izruval vihar tudi mnogo rtarih dreves. Vihar pa je povzročil obilo škode tudi sadnemu drevju. Popoldne se je vlila ploha in postalo je ■lenadoma zelo mrzlo. Ko se je proti večeru nebo zjasnilo, smo opazili naše planine in višje hribe pokrite s sne-J-om. Res nenavadni naravni pojav! Včeraj je zopet zasijalo solnce, le sneg povzroča, da je zrak še silno hladen. * Zahteve učlteljstva. Učiteljstvo iz Slovenije, Hrvatske, Dalmacije in Hercegovine je preko svojih organizacij ln letnih skupščin, ki se vrše zadnje dm, kategorično zahtevalo od prosvetnega ministrstva, da. se čimpreje dovrši edinstveni Ijudskošolski zakon za vso kraljevino. Ako pa ne bo mogoče rešiti tega vprašanja do pričetka novega šolskega leta. naj se območje dosedanjih sTb-ških prorvctnih zakonov razširi tudi na prečanske pokrajine. * Izdajanje potnih listov v Celja. Iz Celja nam poročajo, da je Izdajanje in vidiranje potnih listov dodeljeno odslej policijskemu oddelku okra ;neT glavarstva celjskega, ki se nahaja v Vrvarski nlici, in sicer za celi okoliš okrainesrfl glavarstva, izvzemši poiitiSno ekspozituro v Mozirju, • Izpremembe v orožnlškl službi OroS- n!5ki major gospod Cvetko j« iz Kočevja premeščen v Ljubljano. Na njegovo mesto pa Je prišel v Kočevje orožniški kapetan gospod Vukojevič. • Za narodno »dravje. V Solunu Ki Ee ponovno pojrvila dva slučaja kolere in eden slučaj kuge. Naše ministrstvo za narodno zGiav-e je nemudoma pod vzelo potrebne obmejne sanitetske mere, da se prepreči infekcija preko naše meje na jugu. • Vpoklic dijakov v vojaško službo. Rekruti-dijaki rojeni leta 1901 in starejši, katerim je bil do letošnjega leta dovoljen odlog ta nastop službe v kadru, kakor tudi oni rojeni leta 1899 in starejši, ki niao doprinesli dokaza, da ?o bili v avstro-ogrskl vojski katedni aa-piranti, so vpoklicani na odsluženje kadrovskega roka, ln sicer: 1. rekrutovanl za pešadijo, artlljerijo in Inženjerijo dne 29. julija; rekrutovani za bolničarsko četo, to je svršenl medieincl farmacevti in zobni tehniki s vrženi veterinarji in neborci dne 3L julija 1922. Vpokličejo se tudi vsi dijaki, ki so tukajšnjo komando obvestili, da so dovršili študije, in vsi oni dijaki, rojeni 1902 ln mlajši, ki so bili rekrutovani po dovršenem 18. letu starosti in ki so prosili »a predčasen vpoklic. Vpoklic se Izvrši potom poziva s priloženo objavo za prosto vožnjo po zeleznici od najbližje postaje bivališča do Ljubljane. • Mestna hranilnica v Kočevja. Ta zavod ie bil početkom julija v veliki krizi. Kot vzrok za to bi se dalo navesti marsikaj, povod za krizo pa Je dal oblastveni odlok, da niso združljiva upravna mesta pri Mestni hranilnici z mesti upravnih svetnikov pri tukajšnji Merkanilnl banki Nato Je Izstopilo več članov iz odbora in ravnateljstva pri hranilnic! in radi pisanja • Nore tmBerme sa poštne nameSSe®-! ce. V ministrstvu sa pošto in brzojav sej izdelujejo načrti za nore zimske in po-, letne uniforme poštnih nameščencev. • Zdravstvena statistika Maribora. V prvem letošnjem polletju se je rodilo v Mariboru ISO dečkov in 114 deklic, v mestni okolici pa. 148 dečkov in 13S deklic. V tej dobi je umrlo r mesta 73 moških in 69 ženskih oseb. r okolici 145 moških ha 108 žensk. • Smrtna koea. V petek popoldne je po dolgotrajni bolezni umrl grajščak ▼ Moslavlni Ljndevit baron Vranycaany-Dobrinovič v starosti 82 let. Bil je svo-jedobno goreč pristaš Strossmaverjeve neodvisne narodne stranke in je igral odlično vlogo v borbi za narodne pravice. • Lovska srečs. Divjega merjasca Je nstrelil na naših koroških tleh lovec Lampereberger. Kmetje so že dalj časa opažali, da jim nekdo dela škodo na polju m so opozorili na to lovca, ki je zverino kmalu ustrelil. Divji merjasec je u tamkajšnje kraje zelo redka pri-karen. • Avtomobilska nesreča. V soboto je pridrvel po cesti na Brezno t veliko naglico neki avtomobil ki se je zaletel ▼ tamkaj stoječi voz » tako »ilo, da ga je prevrnil Voz se je raabil. konj pa si je zlomil nogo. • Grozna nesreča v premogovniku. Kakor poročajo zagrebški listi, se je pripetila pretekli petek ▼ premogovniku Ja-blanica velika nesreča. Štirje delavci, ki so predpoldne bili zaposleni v prvem | oknu, so bili od zemlje zasuti O neare-j 61 je bila takoj obveščena rudniška upr»-1 va in ostali delavci so takoj šli na de-1 lo. da rešijo svoje tovariše. Po napornem delu so odkopali delavca štetana Majerja težko ranjenega in kmalu nato tudi mrtvo truplo delavca Vladimira Mačiča, ostala dva sta ostala pod ru- i sevino. Nekoliko časa »e je slišalo nju- Gospodarstvo UCVR3CENJE CEN VSLED PADCA VALUTE. V prvt polovic! tega meseca je d.nar nepričakovano znatno padel. Padat; je zače! takrat, ko Je nemška marka rapid- i =- Mednarodni promet. Trfc^ftut *» prometno znanatrvo v toio;; je prireii! od 8. do 15. tnKjft poučno predavanje o modemi mednarodni *p«di(tfj9ki stroki Navio«ih je bilo S 80 posiušoteljev i t ot-!e Evrope. Rektor univerze > r no nazadovala, to je po umoru Rathe-1 roliRtvmn konstatiral. d* se V udi iz r.a na. Istočasno z dinarlem so enako osla- , j8F0Slavije kot edin* mdka. aGete*;** beli le), avstrijska in madžarska krona. I kr dvorT), spediclla «Orient>. .1 d. - Padanje vseh teh valut je posredno povzročilo — pač podobno kakor lani — gotovo v prv! vrsti padanje nemške marko, ker ekonomskih razlogov za nazadovanje denarne vrednosti — vsaj pri nas — ni. Nasprotno, naš ekonomski in zunanjepolitični položaj je sedaj precei povo-lien. Obeta se nam boljša žetev, nego lani potem nam je zagotovljeno tudi zunanje posojilo, a z Italijo smo dosegi! spo- razum. Tako torej umor Rathenana ni samo i nesreča za Nemčijo, temveč tudi za nas. Berlin pada napram zapadnim devizam !n v Nemčiji Je nastal beg od marke. Tako je bil vsaj pred dnevi položal takšen, da Je Berlin dobival pri nas tuje devize cenejše, nego doma, jih vlekel iz države in Mariboru potom g. Piiiba tees, poTf-wv:' predavanja- kar je pri navrečih vzbudilo posebno potoroost. Rektor je odpo.''/" ca zaprosil, da prihodnji dan predeva o gospodarskem in prometnem razvoju Jugoslavije. Celokupna pr»davacja so bi'.;i nad vse poučna ia važna e^obito za ra- -voj In napredek mednarodnega prometnim povzdigo gospodarskega po'o*a*s, v<-.-! samcatih držav. Sestavile:: - bil pose I ben odbor najznamenit- ' i na čelu jim rektor imr.v:r . k: ;e it*«' oceniti notranje poslovanje u deraib v., velikih svetovnih medn*.roun'.h sted; i - skih firm. Tretje me»to te ot-«c!'ve je prejela kr. dvorna špedicij. «0ri6nt« ■:. d., kar s posebnim zadovoljstvom Jih s tem pod ra že val. Da se ne bi arbitra- j datiramo. L na račun Berlina več izplačala, bi bi- m » zajčjerejskega dru^a v lo pač edino sredstvo, da se zniža pr! nas | Marioon. se rrs; dne 5. tn ; tečaj marke. Zato bi morala Narodna; mu gost tee Ha!nwidl (Jn^čeva mK,., banka Imeti na razpolago dovolj deviz | Goptelj., ki se hočejo udeležiti Berlin in iih vreči na trg. Pravilnik se v gotovega tukajšnjega krajevnega lista in ? čuvati i a skritih posameznikov so začele stranke dvigati denar. Dvig! so dosegli že izdatne vsote. Za sanacijo zavoda sta se brigala med drugimi zlasti Anton Kaj-fež In okrajni glavar kot vladni komisar hranilnice. Izstopivši člani so preklicali Izstop in na odborov! seji se Je spremenil nesrečni § 25. hranil, npr. reda, kl je dal podlago za gorenj! odlok. Kamen soodtlke ie b!!o tudi imenovanje gospoda Š. uradnikom v hranilnici, četudi Je bilo vezane na pogoj, da naprav! potrebni Izpit. Ker ga sploh n! Se! de!at v danem roku, je t ud! ta zadeva rešena. Run !e pa tudi preneha!. Tako je zavod rešen, večino v n;em pa imajo še vedro Slovenci. * Klerikalni porat na Jesenicah. Z Je- i ser i c se nam poroča: V soboto dne 15. j julija se je vršil občni zbor podružnice j brže ukradena, kmetijske družbe M Jesenicah. Ker je' doslej jeseniška podružnica- ki so jo ko-mandirali klerikalci, spala spanje pravičnega, misleč, da je že dovolj tO, če je 7ečina njenih članov klerikalna, ki poslušno pleše po farovških notah, je osrednje vodstvo družbe poverilo g. Ignaca Hrovata, posestnika in mesarja, da skliče občni zbor podmžnice. 14 dni pred občnim zborom, to je SO. junija je bilo sklicanje občnega zbora objavljeno v uradnem glasilu družbe, kakor to predpisujejo pravila. Klerikalci so bili sigurni svoje zmage, ker sta na občni zbor prišla samo — dva. Naši so se udeleži- Hahn izrekla te dni ostro rassodbo. Tvrd-li v prav lepem številu ter so bili izvo-! ka Hahn je obsojena v denarno globo lieni tako v odbor kakor tndi kot dele-16,759.623 dinarjev in 40 par, nadalje no klicanje na pomoč, a rešitev je prišla prepozno. * Samomor vsled ljubosumnosti lffletr nI Fran Ajstre iz Krške vasi pri Breži-oah se je vsled ljubosumnosti ustrelil t revolverjem r prta in je obležal takoj mrtev. • Razne tatvine. V Orožnovo vilo v Kamnika so vlomili t« dni neznr.nl tatovi ter okradli avskultanta Orožna, in-ženjerja Hanzaka. is železničarja Svetino. Za storilci nI nobenega sledu. — V Znojilali v litijskem okraju je bilo posestniku Mlakarju pokradene obleke v vrednosti 12.000 kron. — Pri »Slepem Janezu* pri št. Vido je neki neznanec pro- j daj?,l zlato žensko žepno nro in zlate uhane za 4500 kron. Vse sknpal je proda! za 3000 kroa. Zlatnina je bila. naj- * Atentat na D-v!ah. Z Dunaja nam poročajo: Brzovlak julne železnice Du-naj-Trst je v petek pri postaji Spita! na Semmeringu skočil s tira. Človeških žrtev ni bilo; tudi snatno ranjen ni bil ni kdo, proga pa J« bila v dolžini sto metrov raidrta. Ces tir so bili položeni pragi, ki so spravili vlak • tira. £uml se, da so doslej neznani zločinci nameravali oropati vlak* ki Je vozil velike vsote denarja. * Sedemmilijonska globa. Glavna carinarnic* v Osijeku je v našim citate!jem že znani zadevi osiješke tvrdke brača takšnem težavnem položaju ni popolnoma obnese!, a je gotovo obvaroval našo valuto ostrejšega padca. Ta Iz ekonomskega ozira neopravičeni ln zato nepričakovani padec valute je očvrstl! cene na tržiščih, tako n. pr. na žitnem trgu, čeprav Je bilo pričakovati, da bodo v očigled izgledom na povoijno žetev cene padle. Cena stari pšenici se je pretečeni teden vzdržala prllično na višini predzadnjega tedna In Je notirala 1450 — 1490 K t vojvodinskih postaj, dočim Je nov! pšenici narastla od okoli 1275 na 1350 — 1400 K. Cena novega ječmena je bila v začetku pretečenega tedna 900 K in je narastla do konca tedna na okoli 1100 K. Oves Je obdržal ceno 1200 — 1220 K ab postaja. Le cene koruzi in moki so nekoliko popustile. Koruza je notirala 1200 — 1220 K ab vtovorna postaja. Moka prvovrstna št. 0 Je notirala pretečeni teden 25 — 23.50 K ab vtovorna postala, a moka iz Bačke In t manjših mlinov 22 — 22.20 K. Izvoz miruje popolnoma vsled velikega rizika radi nestalne valute. Istotako opažamo lahen narast cen Si- i vini. Na mariborskem sejmo v preteče- j nem tednu SO se gibale cene za kg žfve i teže takole: debeli voli 37 — 39 K (na j predzadnjem sejmu 33 — 35 K), poidebe-: !! voli 28 — 31 K, plemenski roll In biki za klanje 25 — 28 K. klavne krave 24 —! 29 K (tu so cene sicer nazadovale od 27 j — 35 K), plemenske krave 19 — 24 K (predzadnji sejem 21 — 24 K), krave za j klobase 15 — 18 K. molzne !n breje kra- j ve 25 — 29 K (predzadnji sejem do 30 j K) mlada živina 22 — 36 K. teleta 32 naj si poskrbijo pogoje pri gori irmerde-nem društvu. = Dobri Izgledi za ietir.o češpelj v Bosni ln Srbiji. Po poročlih listov bosta imeli Botrai- in Srbija zelo dobro letino Sešpelj. tr.Vdi sr; Vo pridelalo razen pekmeza '"r. dragega xe 6000 vagonov suhih češpelj. Trgovinske ministrstvo prejema dnevno povpraševanja po suhih ScSpijah iz Anglije in dra- gih držav, zato se pričablje, da bo i" vo« dobro uspeva!. ■= Dobava manufakturnega blaga i« rokodelskega orodja. Oddelek za soiMfi! no politiko v Ljubljani razpisuie dobavo: 1000 m blaga (molino) zs, perilo, 1000 « blaga (Struks) za delovne obleke. W m blaga za podlage in ?0 garnitur orodja za čevljarje, krojače in sedlarje. Pravilno kolkovane pismene poaučbe [ki aaj bodo tudi zapečatene) t vzorci vred naj se pošljejo Invalidskemu odseku .Ljubljana, St. Peterska vojašnica.) najfc?saej -do dne IS. julija. Predmetni oglas ;e -Trgovski in obrtniški zbornici v T.,»:>-ni na vpogled. gata za Ljubljano soglasno (oba navzoča klerikalca sta oddala prazni glasovnici) kandidati JDS. Izvoljeni so bili za načelnika Igns-e Hrovat, za odbornike J. Novak, M. Vergles, P. Sitar in J. Krof, za delegata * P. Sitar in M. Vergles. Ta sijajna zmajja je dokaz intenzivnega podrobnega difta naše krajevne organizacije na Jesenicah in govori jasno dovolj, kako važno in plodonosno je podrobno plačilo pristojbine v znesku 460.041 dinarjev 63 par in takso za postopek v znesku 33.375 dinarjev. Blago je bOo konflscirano Is bo aa Javni dražbi prodano. * Župnik Lesnv pred sodiščem. Iz Osi-jeka poročajo, da je dovršena obtožnica proti slatinskemu župniku Lesnemu, ki je obtožen nenravnega občevanja z mladoletnimi šolskimi deklicami. Obravnava Borza Zagreb, devize: Dunaj Q2b — 0.27,'. Berlin 19.26 — 19.75, Budimpešta 6.50 — 6.90, Milan 378.50 — 381, London 370 -373, Newvork 82.50 — 83, Pariz 677.50 — 684, Praga 191 — 192.5U, Švica 1600 — 1625, Varšava 1.50 — 1.60, vtfafe; dola: 81.25 — 82.75. madžarske krone 6,50. n. marke 19.50 — 21, lire 375. Trg. obrtna banka 62 — 63, Hrvatska eskomptna banka 16= - :t?v j Jadranska banka 420 — 425. 36 K *(cene'nekoliko poTkočileT p"od7aži- i lugoslovenska banka JC* - 106. delovanje, iS smo ga doslej vse preveč bo v kratkem razpisana in bo ena. naj- zanemarjali. Treba je iti med ljudstvo, razjasniti mu pogubnost klerikalizma, tolmačiti mu napredni program ter razplesti organizacijo naše stranke med najširše plasti naroda, potem bodo tej zmagi sledile, druga za drugo, nove! S programom dela in discipline naprej po začrtani poti! * Kočevske zastave prepovedane. Nem ci r Kočevju imajo, kakor znano, že od nekdaj svojo posebno zastavo (belo-modro), katero so razobesili tudi na dan kraljeve poroke. Pokrajinska uprava je sedaj prepovedala rabiti še nadalje te zastave. * Velika narodna skupščina v Kastvu. Iz Kastva nam poročajo: Preteklo nedeljo se je v 'Kastvu vršila velika narodna skupščina, katere se je udelež i tudi poslanec Juraj Kučič, ki se mn je le s težavo posrečilo prekoračiti reško mejo. Razpravljalo se je o olajšavah, katerih b! Kasta v moral biti deležen in katere bi morale odgovarjati onim, ki jih je Jugoslavija dovolila Zadru. Skupščina je odposlala kralju udanostno l --.oj.wko ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku Pašiču. ministra vnanjih zadev Ninčiču in pokrajinskemu namestniku Demetroviču. * Iz Industrije. Rudnik črnega Premoga v Presikl pri Ljutomera in solne rudnike v Murski Grabi, Hermaneib in Slam-njakn ter premogovnik v Kasazah pri Uboji je kupil od dosedanjega lastnika Kukoviča glavni urednik »Marburger Zeitnn>, Rihard Watz!awek. Za eksploatacijo se ustanovi delniška družba, ki ima interesente v Ljubljani in Zagrebu, j imajo mastno kožo. Za gospode zlasti rfndn?'-i vs>efcu'ejo velike množine črne- j prikladno po britju. Cena 60 K. Dobiva ga premoga, ki je baje za 800 kalorij i se v parfumeriji «Uran», L jablan*. Me-boljši od tfbove'lsks.ga. letni tre št. 11. senzacionalnejših. kar se jih je vršilo kdaj pred osiješkim sodiščem. * Ljubljanski trgovec Mayer okraden v Zagrebu. V soboto je bil v Zagrebu okraden znani ljubljanski trgovec Mayer. Spretni uzmovič mu je izmaknil 1* »epa uro in verižico ter listnico z vsebino 5005 dinarjev, ne d* bi bil trgovec kaj opazil. * Olepšavajoča sredstva. Parfumeriji »Uran*, Ljubljana, Mestni trg 11 ima v zalogi ln razpošlje po pošti naslednja izborna olepšavajoča sredstva: Ameriški Hair Petrol in turški balzam za rast lasov in brk; Flocken Shampon proti prn-Ijaju; Bloudin «Oh. gospodar,> odgovori Mižno nilado dekle, «ne smem se vam pribli-j&ti, ker na meni je pečat one grozne hiše. is katere prihajam!> »Pustimo to! Želim, da prideš k meni. Florentina... jaz ti zapovedujem!* Tedaj se omahljivo približa mlaia ženska postava, oprezno zavita v ogrinjalo. Alfonso Aragonskemu in pet korakov pred rrincem pad^ na kolena. «Povej mi. devojka, svoje pravo i m p pravi Alfonso. « Florentina . . . Dovolite mi. da ne izdam svojega obiteljskega imena, ker -cm c Kdor «e kesa,» reCe Alfonso gi-njen, em bila edinka svojih etarišev, ki so častiti in premožni ljudje.* «A tako si vr.lic- temn pri»* v ta iui položaj?* »Verjela sem Ijubavnim obetom nc-kosra nesrečnika. Bi! je kapitan ladje, ki je redno plula mrd rimsko luko in Napeljem. Ljubila sem ga, a on mi je več ko tisočkrat prisegel svojo Ijube-m in ari obetal, da me to vrel za ženo. Toda, ko js etopU pred mojega očeta ln ga zaprosil moje roke. 2a je oče ardito odbil. Poznal ga jo namreč kot lahkomiselnega Človeka, ki je zapeljal in prevaral Že mnogo deklet. Toda ljubezen me je zaslepila. Nisem sltifola dobrih opominov svojih dragih starišev in nekoga dne sem tajno izginila iz očetove hiše. Pobegnila -"tn k pristanišču, kjer me je kapitan že pričakoval r ladjo. Odpeljal me je v Rim. Toda tu ni niti pomislil več na to. ds izpolni svojo obljubo. Zapelpvec... dosegel je v*e. kar je želel. S surovimi besedami me je pahnil od se>>e in tedaj... o kraljevski gospodar, sem glad ovala in se brez <*trehe potikala po tem mestu. Borila in branila sem se. Toda. naposled me je premagal srlad in prva, rvodniea. ki sem ji padla v roke, me je odvedla v hišo «ra-mote...» »Uboga Florentina,* pripomni Man-fredo, »čas beži. vsak trenotek je dragocen. Razloži zdaj nagemu kraljevskemu gospodarju, kaj se je dogodilo danes.* Toda Florentina ni mogla takoj nadaljevati. Prevzela jo je groznica; z roko jo Ha preko čela in grabila po razmršenih zavojih las. »Sinoči, da sinoči se je to zgodilo...,* prične * pritajenim glasom. »Bila sem v sobici, katere okna gledajo na ulico. Tedaj nenadno odpre zvodnica vrata ?n uvede človeka, ki je prvj hin zbudil v meni bojazen m strah". Izgledal je kakor zver, oži je imel zakrvavljene in glas njegov je Val enak medvedjemu brundanju. Orarila sem takoj, da, jt bil [,-jpolnoma pijan, hodil je nesiginuo in ogabno jc bulil v mene.» »Plemeniti gospod, tu imam nailep- 5o golobico, kolikor .iih prhuta v mojem' golobnjaktt.* klikne -smehljajoče stara'zvodnica. »danee boste zadovoljni z menoj... Ej. lepa Florentina. sprejmi tega gospoda posebno ljubeznivo, stori za njega vse. kar zmoroš, ker s njim je dobro hiti prijatelj!* Tedaj zapre vrata in me pusti samo s tem groznim človekom. Z divjim skokom se je vrge! na mene. Toda meni se je gmreii in iatrgala sem de mu. »Ej. ej, kaj pa to!=- krikne on. »Kaj se pretvarja?! *Vsi vragovi peklenski, ja* plačam dobro... Tu imaš zlatnike... viemi jih. zagrabi jih cel predpasnik ... maiedetto. ti prezira« moj denar?* »Odidite, gospod.* sem ga prosila, »pustit? me .«amo. Ne morem vam storiti po volji . . . dane? ne . . . privrela me je malarija.* »Čakaj, jaz ti bom ozdravil to bolezen.* reče on z odurnim nasmehom, »linam dobra sredstva, . . . Prekleto si lepa. mala vila, toda ne izgledaš kakor Rimljanka. Odkod te je prinesel veter v to mesto?* «Iz Napolja sem.* sem mu odgovorila in se bolj in bolj odmikala od njega. »Iz Napolja! Haha is Napolja. Tedaj se pazi miška, da ti ne zlomijo vratu, ker za vse, ki prihajajo iz Napolja, nastopajo adaj prokleto hudi časi v nagem mestu. 0 tem bi ti mogel Se marsikaj povedati . . . Haha.! Lepo bi me -»ogledala, haha. ko bi vodela. kdo sem jaz... Da, ko bi ti to vedela!* »Gospod, ne brbljajte neumnosti,* sem mu odgovorila. »Kaj se mi more zgoditi *at-i. ker »etri oriši* i* Natrija?* Tedaj pogladi on svojo rdečo brado in pokaže svoje široke, rjave zobe. kar me je zopet epomnilo na grabežljivo zver. ki hoče popasti «voj ptan. »V naslednjih dneh na povej nikomur. da si iz Napolja,* mi reče s trdim. zamolklim glasom. «.Taz bom pozabil. da sem te sližal, seveda le, če boš z menoj Ijnbezniva in ne ostanaš tam v kotu, kakor kamenita Diana ob vznožju Avetina . . . Daj, mala. pridi bliže, sedi k meni . . . Jaz ljubim take Ijutke. kakor si ti: samo paziti moram, da te ne razbijem!* »Šla bom k Vam. gospod in vesela bova.* mu odgovorim, »toda prej mi morate povedati, kaka nevarnost prsti Napoljcem. Ali je res tako opasno?* »Pa 5e kako!* odvrne on. »Tako no-varno, kakor smrt. Toda ti si prokleto radovedna mlada ciganka. No. ti se ne boš metala v visoko politiko, zato ti lahko zaupam tajnost. Prihodnji ted°n bodo vsi Nanoljci. ki bivajo v Rimu, vklonjeni s sveta. Ker sveri oče je v svoji modrosti zaključil, da skupaj s francoskim kraljem napoje Napolju vojno in vsi podaniki tega prekletega Frederikovega kraljestva katere bomo dobili v" roke. se bodo morali napiti tiberske vode. ali pa dovoliti, da jim zabijemo v telo železa.* Kraljevski gospodar, ko sem si razjasnila te strašne besede, me je prevzel grozen strah.. Nisem drhtela radi sebe; temveč za druge, za svoje rojake, ki živijo sredi r^rmr ta ne slutijo ničesar zlega. »Tega si ne bost« upali izvršiti!* sem kliknila. »Kako boste ubijali Na-poljce, ko je zet svetega očete, soprog njeg .ve ljubljene hčerke Lukr-cije, naš mladi vojvoda Bisellski — naj ga Ščitijo vsi svetniki — tudi Napelje«. * Tedaj se je rdečebradee zasmejal da je odjekalo med zidovi sobice. Nato reče t ogabnim izrazom mržnje in prezira: »Princ Aragonski bo priSel prvi na vrsto, ta bo prvi občutil mojo ost. k«r stoji prvi v moji listini!* »Na Važi listini? ... Vi se zar&? * vsem hvalite in v svojem pijanstvu se ne zavedate. kaj govorite. Kako morete Vi dvigniti roko na kraljevskega j gospodarja?* »Ker imam pismeno zapoved s pod-! r>i?om svojega gospodarja!* zaronč! on. »Toda sedaj dovolj o tem . . . dovolj mi je tega brbljanja, iaz hoČsm ljubiti, ljubiti . . . Pridi sem. dekle i* Napolja!* Tedaj sem premagala odurnost. Šla sem k njftmu . . . Da, gospod, posedla sem k tej zveri in pretrpela, da me grabil s svojimi grobimi rokami, pn nesla sem njegov poljub, ki me je pa lil na obrazu kakor žerjavica. »Prokleto lepa si, devojka.* mi šepnil, »tako lepa. da še nisem viicl enake. No, tudi jaz sem danes raz*> < i ložen, da osrečim katero žensko ... Ej. pridi na moja. prsa ... Ne boj se, ■ tička, ker so moja. prsa obraščena. k? j kor medvedu ... To so pravi možv. ! taki Sf razumejo v ljubezen!* (Dalje prihodnjič.) ,«t mee^ca v iuinem ^težko "^o^ -ie-'! bU to obronek! Pridobivajte „Jutru 048 mes©ss V it)agromadenega ledB ali ne> J^son,, pa- ro2n>|.ou| ledenem sfs©rsy. so spoznali, da se nahajajo med ogrom- j fl»Win narwtnia«vi ■ nimi ledenimi ploščami, katere Je bi! tuzm j —— - - veter razdrl. Zaradi nezadostne odporne CftAN Alf A MIA j sile razmeroma majhne ladje se je hotel! J % d 11 W ■ ■ gj ^ Wfld na vsak način osvobodi« Izjedeno-; 2 do 3 gobe g pritiUiaami t mestn ali ?a zajetja, kar se mu je posrečilo le z j ,-----u ».i——u. Prigode Shackletoaove ekspedicije. Naslednik pokojnega Shacldetona, ko- ______________.___ _____ ider Wi!d, ki je prevzel vodstvo eks- | ^^ ^ caan osvobodi« lz leden&- j. . 1 sa najetja, n«, u.« k«——.....- - | predmestja ob cestni železnici ali ena veli- o prigoda n najVečiimi težavami. Led je bU vedno go- i a}j ^t« mali nemeblirani sobi, se i?«e ! Kj ..i--.*; —____V»f ie l ______■ * - DUna »a itnMtrnn ucciicije na južni tečaj, je posla! pred; kratkim zanimivo poročilo _ ________________________ ___ __________ male ekspedicijske ladje «The Ouest>. kij stejjj5 nevarnost vedno večja. Ker je že M avgustov termin. Plača po dogovora, si ie sredi večnega ledu in pustih otokov t kovalo premoga so lovffl io stre-; ^ WTt Drago Beeeljak. LjaMjaaa. Sodna i antarktičnega dela sveta s težavo odpi- ■ jj^ ,norskc pse ter kttriH z njihovo mast- , nilca 5. ' ' aia ' • ------------ -------- : ........... 1 UtiaK d* eo bHMI 01«. 9*—, niHk Mdeljnllk S b«ucl I Ola. — Trgov*k) MHil, » prMianhM da SO bM*dl 6 Ohs., mldh nad(i]n^li 6 bssedl 2 Oln. — Plač« •• aapral. (Lahka tudi > — cMmkak.) Na »pratanla aa adgovarja la, ak« !a »pralMlu priloieaa c«a:nka i» odgovor. —— O.v..^ « ^^ inor^ftc y?»c ICi rvilliu iljmv.v II, la pot in srečno prestala velike nevar- j io_ Merjenje morske globočlne je poka-.losti. i zalo, da se je giobočina zmanjšala za 466 j 2230; Državni poduradnlk i 2208 Stole Otroški voziček. i išče postranske popoldanske i """ t """ dobro ohranjen in ponikljan. Naslor t aprari »Jutra »■'•iu. , za>o, aa se je grom*-ui. ----------im rsAun flftfflSke »0InS OBSKOfin n6, . na r a čuq nemške vojne odškodnine. Ljubljana, dne 17. jnlija 1922. hod, da krenemo nazaj in to kolikor m o- j goče hitro, kajtf led b! z vsakim dnem ■ postaia! mečneiši. Obrnili smo se proti j Ts? v . severu in teden dni pozneje smo prispeli ISC6ffl 1ZV6ŽDHI10 Z3116S zo?>et v odprto morje. Odtod smo drugič' poskušali prodreti proti jugu. a pozni letni HjVC! JROČ Z2 samestolno rjave * . , . , čas, pomanjkanje razsvetljave in kuriave ie onemogočilo ta novi poskus. Stotine - proti Larsen Harbotiru, kjer smo se preko noči zasidrali ter nadaljevali geološko proučevanje. Carr je poročal, da je z gričev preko Cooperskega zatoka v smeri Clerkejevega skalovja opazi! nekaj, kar ie bilo podobno bljuvajočemu vulkanu. '."'ali časa smo sc mudili na otoku Za-vodovskv, kier smo naleteli na bogato ir./ncpolarno živalstvo, o katerem poroča j ki!ometro~ smo med ledeniki in bili \Vild med drugim: <=Na tisoče pomorskih!^ vcdno v nevarnosti, da nam »The Nastop takoj ali pozneje. — Ponudbe ičev se je zbiralo okolo nas. Golobi, alba-; 0uest. zamrzne in obtiči v ledu. Končno j Franc Osst, podružnica Brežice, rosi in vse vrste tropov, ta se pojavljajo j smo Tes obtjxaIi. Moji tovariši so se z zlasti ob viharnem vremenu Ob obrežju, nwometom 0grevaH m osrčevali, jaz pa i ic bilo mnogo ledenikov, na katerih so se. sem vsak daa spteza, gor5 v opazoval-! zbirale goste trume pingvinov. Tudi mor-, n5co ter Tri v dal|av0j w bi li zagledal i ic okolo otokov jc dHo polno raznih ži- j zoret prosto vodovU, x ki so se v gručah na stotine bližale, jn re$> dne 2i.marca sem zaparil ozko i naši ladji, kmalu potapljajoč se pod vodo, j morsko prog()t ki s!cer n! mnogo obetala.: kmalu zopet plavajoč na površju. Ping-, v{mdar pa -,e v nas oživelo upamo, da se -vini, ki so nekako podobni človeškim bit-j ,e?jmo nevarne sitnaciie. S polno paro jem, so nam bili neskončen vir razvedrila j jn % vdfkinil težavam! smo orispeli v Brivskega pomočnika j sp. Šiška, Sv. Jerneja a.-ta - j išče Ivan Marout, Zalee. 2218 38,1. nad, levo. 2233 ni predal 103, Ljubljana. Volčji psi Plavalne pasove čiste pasme se takoj oddajo ir platoviae izdeluje tovarna zaicaškcv Jelačiu & Komp. Ljnbljiina. MaSce^elie j Večje množine prvovrstnega prejemauis jajc. ' £1, Gff O M. , otroške vozičke, dvokoleea raznih modelov, 1 vsakovrstni deli za razne stroje, pnevmatika ~ in zastopstvo iaalih pomožnih motorčkov za _ • _ navadna telesa : 1878 G6111811 iS Sprejemajo se tudi popravila. ljaaa, sk-afil^če „3alkan". 209o se takoj odda. ,„ često smo jih opazovali po vec ; ozi;o progo: mahoma pa nam zapre veli-j---- Otok je skalovit in pust, pokrit s snegom., kanska ,edena ^^ ozko pot. Spustili; Moistftr Z3t Na vzhodni strani se dviga visok vrb, kij ^ s!dro in sknial{ okreniti ladjo. Po;. _ , . .. pa je zavit v gosta meglo. Visme nismo | vp-imi(M„ nhnnnpm riaooru se nam ie - tZCtelO^&Sf- f Q SBllU;* VpraSa naj se pri tvrdki Rudolf Zore & Komp. v Ljubljani, Pledsliška ulica 7/11.1 za trgovsno z Pontidbe z referencami usnjem se 1 usnja v Ljutomeru in zahtevami »nrejema KartlnuS!č ln drug, tovai a* 2i-3 gosta meglo. Visme nismo | večltmem obl!pnem naooru se nam ie t mogli točno dognati. Rob otoka posnva knr!Čm posrečilo, izogniti se ledeniku. Z , , . . , rJc-čkasta -plast vulkanskega kamenja naivc£i0 Wtrost!o „ nlovili proti se ve-j z dobro prakso, ki je bil dosedaj ^poskn >,:-!ošno je otok nedostopen. na dveh " dovolim, da smo srečno ušli nevar-; T ^ni^h se išče. Nastop tako,. ' -..jih ie mogoče ob lepem '...menu pn-; neml] ledenemn _. Plača po d^govon.^ »prejmejo ae 1 Mfji tnje £. ^vezbatii, p;Tovrstni, trezn? moči. Ponudbe na pisarno: Kontekoljska tovarna ■ :i na obrežje. Iz razr.lh \otlin prihaja; ,;:!cn sopuh, ki človeka duši. Tudi ping-, :r,ov ni bilo v bližini takih votlin. Na i "jniem obrežju otoka je bilo mnogo > .::ijevih pingvinov, višja mesta pa so bila , .sto pokrita s kohuastiim pingvini, ki, m;o tamkaj obsežna gnezdišča in vali- Objave Logaška podružnica Jugoslovanske j , - s. - h-„o.. Matice priredi v nedeljo, dne 30. t. m. v i tamkaj obsežna gnezdišča in vali- . , , t______ , ^-i- graiskem parku v Goren em Logatcu \e-; ,,o smo zapustili otok m nadaljevan * - ,,__;„ - Z ,___su „■„„ l-c ' Iko narodno veselico v slovo prvim ju- not smei Plovil, mano otoka, na ka-, vojaškim novincem iz lo-, so bivale nepregleone tr^e png-,« r najrazličnejšim vspore- v. - v Ker smo hotehimzo^fSS^t'1 dom. Sodelujeta slavni kvartet -Primor-si^salt povzroat, gibanje med to z,- orkester ,Jugo-l - , Kopico. Urtrdfli smo trtera prob oto-:' ^ • žirov. Začetek ob i ,, karje vzbudilo med pmaran veLk^- _ obi)ni ltdelcžbi vabi -'.o začudenje, tako da so začeh capljati:0 ^ proti soodniemu robu ledenika. Pri tem icaoor- , , - : . , -nogi padli v vodo. Prav od srca smo * Jugoslovenski Mana je poslal proie- _ moral smeiati niihovi zmedenosti iti j sor Jeran, ravnatelj Akademskega koie-, :.'i".ovevnu ogorčenju. • v ,LiuD liani .0 Dm, katec znesek so ( Od Zavodovskega otoka nas je peljala• darovale delegatmje Narodnega ženskega, - nroti vzhodu. Vodeč previdno našo i saveza, ki so stanovale pnhkom kongre-• ■ ■6