Vsebina tretjega zvezka. Str» a 1. Francè Podrekari Martin Krpan. Risba...........57 2. Dr. Fr. Zbasnik: Ob stoletnici rojstva Frana Levstika .... 58 3. Manfred Kyber — A- So we: KG....... ... .61 4. Dr. Roman Savnik : Jugoslavija in njene sosede, 2. Grčija . . 63 5. Maksa Samsa: Mlad bolnik v jeseni. Pesem . . 65 6. P. in V. Marguerite — Ksenija Prunkova : Čokolada . . ... 66 7. Dijamanti....................................68 8. Marija Grošljeva: Bobi Ncspodobi, začarani pes. Ilustriral E. Justin 96 9. Vera Albrechtova: Burja. Pesem.............71 10. Za Miklavžev praznik........... ... 72 11. Ferdinand Ossendowski: Življenje in prigode male opice. (Dnevnik šimpanzke „ Kaske".) Iz poljščine prevaja dr. Rudolf Mole, ilustrira Mirko Šubie ... 73 12. Fizikus: Izumitelj Tomaž Alva Edison ......76 13. Razvedrimo sel ... ... .......78 14. Mladi slikarji razstavljajo .... ..........79 15. Iz mladih peres. (Prispevki „ZvonČkarjev".)..........80 16. Kotiček gospoda Doropoljskega ... . Tretja stran ovitka. 17. Stric Matic — s košem novic........... Četrta stran ovitka* J 18. Miklavž v eni poteai. Risba , .....Četrta stran ovitka/3 Pokažite in priporočajte „Zvonček" svojim znancem! Nabirajte pridno listu novih naročnikov! Čim večji bo krog „ZvonČkarjev", tem lepša in obsežnejša bo vsebina našega lista. »Zvonček« izhaja med šolskim letom v zvezkih vsak mesec in 1 stane v naprejšnjem plačilu za vse leto 30 Din, za pol leta 15 Din, ■ za četrt leta 7 50 Din. Posamezni zvezki po 3 Din. Uprava »Zvončka« je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, r Učiteljska tiskarna. — Na ta naslov pošiljajte naročnino in rekla* i macijel Na naroČila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo. Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo »Zvončka« ! v Ljubljani, Krakovski nasip 22. Rešitve ugank, nalog itd. sprejemamo le prvih 8 dni po odpravi vsakega zvezka. Glavni in odgovorni urednik: Dr. Pavel Karlin v Ljubljani. —.Izdaja Konzorcij »Zvončka« (Dr. Tone Jamar). — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francò Štrukelj). MARTIN KRPAN ss Ob stoletnici rojstva Frana Levstika. Dr. Fr. zbasmk. e se živo spominjam, kako je strumno, a vendar umerjeno stopal skozi šolski drevored, kadar je šel zjutraj v svoj urad, v licealno knjižnico, ali pa po končani službi iz nje. Glavo je nosil po koncu, a tako, da si takoj vedel: to ni nadutost, niti ne samozavestnost, to je naravno držanje, takega je Bog ustvaril. Z nje« govega obraza je sijala neka vedrost, čelo mu je bilo gladko in jasno, oči žive, ustnice pa tesno stisnjene — znak njegove odločnosti! — ki so se pa navzlic temu skoro vedno smehljale. To je bilo v 70. letih preteklega stoletja, takrat ko je bil čolnič njegovega življenja po mnogih brodolomih naposled vendar le priplul v varen pristan. V tistem času je imel najpotrebnejše, kaj več si v svoji skromnosti ni želel. Bil je tistikrat tudi še čvrst in zdrav, skratka: bil je zadovoljen in srečen. Kar mu je življenje prineslo prej, kar pozneje, je silno žalostno. Prej — ako izvzamemo njegova otroška leta — same grenke skrbi, bedo in stradanje, pozneje dolgo, mukepolno bolezen! — Dne 28. septembra t. 1. je poteklo 100 let, kar se je rodil v malem selu Sp. Retje pri Vel. Laščah Fran Levstik, eden največjih mož, kar jih je naklonilo nebo nam revnim Slovencem. Človek bi posnemaje Sv. pismo vzkliknil: Ali more priti iz tako neznatne, samo 5 hišnih številk broječe vasice kaj velikega? No, prišlo je! — Svojo prvo mladost je preživel Levstik tako kakor mnogi izmed nas, ki smo kmečki sinovi. Prav lahko si ga predstavljam kot boso« nogega dečka, ki se poja in podi s svojimi ne baš številnimi tovariši po tistih gričastih in vegastih, na pol kraških domačih tleh. Po svojem vedenju, po svojih navadah se nemara ni ločil mnogo od drugih, mor« da celo nič. »Otrok je otrok!« tako bi kdo dejal. Toda zdi se, da je bil že tistikrat izredno sprejemljiv za vse pojave okoli sebe, da je že tistikrat njegovo uho željno prestrezalo vsak zvok in da so njegove oči vse več zapazile kot oči drugih. Zakaj skoro ni drugače mogoče, kakor da se je navzel že v svoji prvi mladosti tiste jedrovite domače govorice, ki se mu je baš zaradi tega tako vtisnila v spomin, da mu je ni mogla izriniti iz njega ne ponemčevalna šola, ne slabi zgledi, ki jih je bilo vse polno v tedanji slovenski pisavi. Levstik je obiskaval najprej tri leta osnovno šolo v Vel. Laščah. Potem je bil dve leti na tako zvani normalki v Ljubljani, na kar je bil zaradi bolezni eno leto doma, a se je drugo jesen vrnil zopet v Ljubljano, kjer je 1. 1853. dovršil gimnazijo. Po končani 8. šoli je šel Levstik na Dunaj z namenom, da se posveti bogoslovnim študijam, od koder so ga poslali čez nekaj časa v duhovno semenišče v Olomuc na Moravsko. Kdor le količkaj pozna Levstikovo iskrenost, ne bo dvomil o tem, da se ni odločil samo zaradi »ljubega kruha« za duhov« ski stan. In vendar mu ni bilo dano, da bi bil dosegel svoj namen! Levstik, ki je čutil v sebi pevski dar, je že zgodaj zlagal pesmi jn jih je leta 1854. tudi izdal. Te pesmi, ki niso vsebovale v resnici ničesar spotikljivega. so dale povod, da je moral zapustiti semenišče. Ze tistikrat se je izkazal celega moža. Zahtevali so od njega, da naj obžaluje, da je izdal te pesmi, a kako bi bil mogel to, ko pa se je zavedal, da je poklonil z njimi svojemu ljubljenemu narodu dragocen dar! Seveda, nič.lažjega, kot zapisati: »obžalujem« in rešen bi bil! Toda to bi bila laž in laž mu je mrzela. Resnica je bila njemu v živ« ljenju vedno zvezda vodnica! »Iščite resnico, hčerko božjo!« po tem se je on svoj živ dan ravnal. Seveda pa je le premnogokrat tudi iz= kusil. da »resnica oči kolje!« Ko« liko manj sovražnikov bi bil imel, da ni vsakemu resnice povedal in vsakega tako ocenil, ka« kor je zaslužil! A njega to ni omajalo v njegovih načelih! — Iz Olomuca je šel na Dunaj. Tu bi si bil rad izpopolnjeval / svoje znanje, a moral je oditi, ker ni bilo sredstev. Napotil se je peš proti domu. Nastopil je i svoj križev pot! Lahko si misli« \ mo s kako težkim srcem se je \ bližal svoji domovini. Ko je do« spel v svoj rojstni kraj. so se nje« govi starši baš selili. Prodali so bili namreč svojo domačijo v Sp. Retjah in si kupili posestvo v Prečni na Dolenjskem. Oče in mati sta ga vabila, da naj gre z njima, in pokazala sta s tem. da ga pomilujeta, toda ni se mogel odlo« čiti za to. Čutil je pač, da jima je le hudo, ker je prišlo tako. Kolikor« krat bi bili pogledali drug drugemu v obraz, tolikrat bi bilo enemu kot drugemu zakrvavelo srce. zato je bilo bolje, da so se ločili. Pa tudi v breme jima nemara ni hotel več biti. Tako je ostal v Sp. Retjah pri dobrem znancu izza otroških let. Marsikdo bi bil na njegovem mestu obupal. On ni! Zavedal se je, da je svojemu narodu potreben in hotel je delati zanj! Usoda ga je poslej nemilo metala sem in tja. V svoji rahločut« nosti tudi prijatelju ni bil rad v nadlego. Zato se je oprijel vsake prilike, ki bi mu omogočila, da bi se sam preživljal. Toda vse službe, ki jih je dobil, so bile ali že same na sebi take. da niso mogle trajati dolgo, ali pa so ga spravile v stik z ljudmi, ki ga niso hoteli razumeti in so mu podtikali namene, ki jih ni imel, tako da je bil prisiljen, obrniti jim hrbet. Pripetilo se mu je opetovano, da je bil hipoma brez kruha. A vse to ga ni preplašilo. Postavil si je bil svoj cilj. za tem je stremil tudi v najhujših časihl Kako velik in bistroviden duh je bil Levstik, je razvidno najbolj iz tega, da je že kot čisto mlad človek točno spoznal, kje tiči naj« večja nevarnost za njegov narod. Bil je komaj 27 let star, ko je začel objavljati svojo znamenito razpravo o napakah slovenskega pisanja, ki jo pričenja z besedami: »Skoro vsi, ki pišemo, stavimo slovenske besede, mislimo pa nemški.« Ce pa mislimo nemški, nismo seveda več pravi Slovenci! Zatorej nazaj k nepokvarjenemu narodu, od njega se učimo misliti in govoriti! To spoznanje je bilo kakor svetel žarek, to spoznanje je rešilo morda Slovence pogina, vsekakor jim je otelo njih samoniklost in samobitnosti Hvaležnosti za to seveda ni žel, nasprotno, nakopal si je tudi s tem svojim plemenitim prizadevanjem nasprotnike, kakor pozneje z raznimi kritikami, ki je v njih razkrival puhloglavost in neznanje. Da, lahko se reče, da Slovenci niso imeli odličnega moža. ki bi bil imel toliko protivnikov kot on. A on se jih ni zbal! Pogumno, včasi celo srdito se je boril za svoje prepričanje, toda vselej s poštenim orožjem, dočim so njegovi nasprotniki često uporabljali laž in zavratnost. Njemu ni šlo nikdar za osebo, njemu je šlo vselej samo za stvar! Levstik je imel že 41. leto za sabo, ko je naposled le prišel do mirnejšega življenja. Leta 1872. je bil namreč imenovan za skriptorja v licealni knjižnici v Ljubljani, kjer se je dobro počutil. Zal, da je tudi to tako hitro minilo. Ze leta 1885. je začel bolehati in 16. no« vembra 1887. je po hudem trpljenju za večno zatisnil svoje blage oči. Odkar je bil bolan, se je bolj in bolj odtegoval svetu ... Ze iz tega, kar smo navedli, razvidijo mladi »Zvončkovi« bralci, kako znamenit mož, kako odličen človek je bil Fran Levstik. Sicer pa sem prepričan, da ga vsaj od neke strani že davno poznajo. Kdo ni že kdaj kaj čital od njega n. pr. tiste tako mične in svojevrstne otroške igrice in pesmice, ali »Ubežnega kralja«, ali pa »Krpana«, ki s svojo prisrčno in pristno domačnostjo prekaša vse, kar se je kdaj v našem jeziku napisalo? Levstikove zasluge za naš narod so nevenljive. Dokler se bo raz« legala na zemlji slovenska govorica, se bo imenovalo s častjo njegovo ime. Z enodušno proslavo stoletnice njegovega rojstva smo vsaj de« loma popravili, kar so bili naši predniki zagrešili nad njim. Slovenci smo doslej z neko zakrknjenostjo, da, z neko naslado grenili svojim najboljšim možem življenje, dokler so bili med nami. Dokaj zgledov bi se dalo navesti za resničnost te trditve, pa saj za« došča to. kar ie nreiel od nas Fran Levstik za svojo veliko ljubezen in požrtvovalnost! Da bi se kaj takega nikdar več ne ponovilo med nami! KG. Manfred Kyber — A. So »re. liste so sklicale kongres (zborovanje). Bil je moderen kongres. Zato se ni imenoval kongres glist, temveč KG. KG je zboroval v vrtu na zelo prašnem kraju. Obravnaval je sama vprašanja iz zemljedelstva. Dalje obzorje glist ne sega. Plazijo se po zemlji in jedo prst. Uboge, skromne pare so, toda koristne in potrebne. Brez njih bi zemlja ne uspevala. Njihovo delo se mora opravljati. Bilo je na večer. Mrak je ležal na potih, po katerih je bil prilezel KG na sestanek. Dolg, star glistač je prevzel predsedstvo. Govoril je o zadevah krajevnega značaja, o svojstvu vrtnih tal. kjer so skupščinarji delali. »Prodrli smo že precej globoko v zemljo«, je rekel predsednik KG. »Mnogo plasti smo spravili na dan. o katerih ni poprej nihče nič vedel. Razkrojili smo jih in zmr= vili. Toda zdi se, da je zemlja le globlja, kakor smo mislili. Vse kaže. da skriva še mnogo več, kot pa smo dosihmal nagrebli. Vrtati moramo na vse strani dalje in pridno žvečiti prst. To je velika naloga. S tem zaključujem KG.« Ukrivil se je v vljuden ko= lobar. Oficielni (službeni) del KG je bil pri kraju. Zborovalei so se razlezli v po« edine gruče sosedov in prijateljev. Pomenkovali so se o načinih, kako si utegne glista najlaže podaljšati život. Vse bi bilo namreč rado dolgo. V tem so videle napredek. »Najnovejša pot do dolgosti«, se oglasi mlada glista, »je ta, da se ovijaj okoli slamnate bilke. To krepi mišice in nateza ude. Poglejte — takole!« Tipajoč po bližnji slamici jim je odločno in prepričljivo razkazo« vala novo metodo (način). Pri tem je ob nekaj zadela. Čutila je. da je bilo srhko in kosmato. »Oha, kaj pa to? Lej, saj ima lase in se giblje!« Strahoma se je odvila od bilke. »Oprostite, bila sem trudna pa sem na slamico sedla«, je reklo tisto kosmato. »Kdo pa ste?« vpraša glista in se primakne zopet oprezno bliže. »Gosenica sem po poklicu. Ne bila bi sedla na slamico, prav res. da ne. ko bi ne bila tako silno trudna. Moja pot je bila tako dolga. Ves čas sem lezla po prahu. Le redkokje kaj zelenega. Sploh pa sem nekoliko slabotna že od mladih nog. In to večno ključenje hrbta na vsak korak! Kaj mislite, to usapi. Zdaj pa ne morem več. Pretrudna sem. Na smrt trudna.« Ves KG je sočutno prigomazel. »Potrebni ste okrepčila«, reče ena prijazno. »Založite grudico prsti!« »Zahvalim, ne bom,« odvrne gosenica, »pretrudna sem. da bi jedla. Sploh pa mi je tako čudno. Ne maram več laziti po zemlji.« »Bežite no«, poprime predsednik KG. »Saj to je vendar življenje, da se po zemlji plaziš in zemljo ješ. Kadar tega več ne zmoreš, je konec in smrt. A treba je, da živiš in da postaneš kar se da dolg. Priporočim vam lahko razne metode.« »Jaz ne verujem v smrt«, reče gosenica. »Če si pretruden in ne moreš več lesti po zemlji, se zaprcdeš in kesneje postaneš pisan metulj. Pa poletiš v sončno luč in slišiš zvončiće zvoniti. Samo da ne vem, kako se to napravi. Pa tudi pretrudna sem. da bi premišljevala.« Gliste so se v razburjenem gomotu previjale; niso si vedele sve« tovati. »Poletiš? — Sončna luč? — Kaj se to pravi? Kaj takega vendar ni ne! — Slišite, vi ste bolni.« »Take za čudo tuje besede imate«, pripomni predsednik KG. »Vam je kratko in malo slabo!« Gosenica ni več govorila. Pretrudna je bila. Oklenila se je slam» nate bilke. Tedaj se je storila tema okoli nje. Iz nje pa so se predle tenke niti in zapredle prašno, na smrt trudno telo. »To je vendar strašna bolezen«, so dejale gliste. »To je fenomen, izreden prirodni pojav,« oporeče predsednik KG. »Opazovali ga bomo,« Nekaj učenih glav kimaje pritrdi. Pretekli so tedni. Predsednik KG in učene glave so dan na dan pripolzevali k fenomenu ter ga otipavali. Fenomen je bil bel. Ležal je ves zapreden nepremično na tleh. Končno se je lepega jutra zapredena reč zgenila. Prilezel je pisan metuljček na dan in se z začudenimi očmi ogledoval. Krilca je imel v gube nabrana in ni vedel, kaj bi z njimi. Zakaj pozabil je bil, da je bil gosenica, pozabil tudi, v kaj je kot gosenica veroval in upal — in kako truden je bil, na smrt truden ... V sončni luči pa so se mu krilca razgenila. Dobila so moč in vesele barve. Tedaj je metulj krila razširil in poletel visoko nad zemljo, narav* nost v sonce. Zvončiće so zvonile. Zdolaj v prahu je zboroval KG. Našli so prazni mešiček in vse učene glave so bile na kupu. »Samo plašč je«, ugane prva glava razočarano. »Bolezen je sama ostala«, meni druga glava. »Plašč je bil ravno bolezen«, pomodruje tretja glava. Visoko nad njih slepimi glavami se je izprenašal metulj po sinjem sončnem zraku. »Na, zdaj je pa do kraja proč«, so dejale gliste. »Resurrexit. Vstala je«, je pelo tisoč glasov v luči. Jugoslavija in njene sosede. pr. Roman savmk. 2. Grčija. Nobena sosednja država ni Slovencem tako daleč kot Grčija. Dolgotrajno in utrudljivo bi bilo potovati tja. Izbire ni velike. Lahko bi se napotili z edino železnico mimo Beograda in Skoplja proti grški meji. ali pa bi s parnikom premerili vse Jadransko morje in bi dospeli na cilj šele na južnem koncu albanskega obrežja. Toda vkljub toliki daljavi skoro ni Slovenca, ki ne bi že v rani mladosti kaj vedel o tej deželi. Kdo ne pozna silnega boga Zevza, ki je v togoti grmel in metal strele z neba, kdo še ni čital pripovedk o trojanski vojni, o Odiseju in njegovih desetletnih blodnjah po morju in o srečni vrnitvi v domači kraj? Toda vse to so le bajke nekdanjih junaških in kulturnih Grkov, ki so živeli pred več tisoč leti. Nespremenjena je ostala le njihova domovina, v kateri se je odigral tudi dobršen del naše slovanske zgodovine. Po propadu silne Rimske države so poplavili Balkanski polotok naši slovanski predniki, ki so prodrli globoko na Grško. Marsikje nam o Slovanih pričajo le krajevna imena, do danes pa so se tu ohranili le blizu jugoslovanske meje skoro do Soluna. Tu sta se pred dobrimi tisoč leti rodila sv. Ciril in Metod, ki sta kot slovanska apostola tudi med Slovenci širila krščansko vero v našem jeziku. In na taistih tleh so se nedavno med svetovno vojno odigravali dogodki, ki so nas končno povedli v svobodo. Po umiku srbske vojske preko albanskih gora so našli naši junaki pribežališče na grškem otoku Krfu. Tu so narodni voditelji 1. 1916. glasno napovedali nadaljnji boj za ustanovitev Jugoslavije, nakar so se pričeli na solunskem bojišču zadnji boji za uresničenje tega vzvišenega cilja. Tudi na Grškem trohne kosti naših junakov, ki so iz domovinske ljubezni žrtvovali življenje. Tako nas grška zemlja spominja sedanjosti in davne preteklosti. Grčija je še enkrat manjša od Jugoslavije. Razprostira se v južnem delu Balkanskega polotoka, ki postaja tu vedno ožji in se cepi v majhne polotoke. Med nje se vrivajo globoki zalivi, tako da ni iz notranjosti dežele nikjer daleč do morja. Obrežje spremljajo številni otoki, zlasti na vzhodu v Egejskem morju. To je z njimi tako gosto posuto, da tvorijo otoki pravcati most med Evropo in Azijo. Država je zelo siromašna. Navadno se kar iz morja dviga skalnato gorovje, med katerim je le malo nižin, a še te so deloma zamočvirjene. Najvišja gora je Olimp, ki je 50 m višji od Triglava. Njegov strmi vrh je očem malokdaj viden, ker ga zastirajo oblaki. Starim Grkom se je zdela gora nepristopna, zato so jo smatrali za bivališče bogov. Še danes se malokdo povzpne na njo. Nedavno so se tu potikali roparji, ki so se počutili varne kot nekdaj bogovi. Podnebje je zelo toplo. Zime so mile, poletja pa tako vroča in suha, da usahnejo manjše reke in so rastline kar ožgane od solnca. Poleti ne dežuje tudi po več mesecev, vendar pa je zrak zaradi bližine morja tako kristalno čist, kakor pri nas le po deževju. Polj je malo, pridelek žita tako skromen, da ga morajo večinoma uvažati. Pašniki dajejo pičlo hrano le ovcam in kozam. Govedo uvažajo iz Jugoslavije. Tudi gozdov nedostaja. Tla so navadno zarasla le z grmičjem. samo bolj v gorah je nekaj večjih Današnje Atene. Na levi slaroslavna Akropola. gajev borovcev in pinij. Pomanjkanje gozda se čuti na vsakem koraku. Ni lesenih hiš, ne lesenih ograj, povsod grade le iz kamna. Tega pa je mnogo, zlasti marmorja, ki je slovel že od nekdaj. V Grčiji prevladuje tako rastlinstvo kot v našem primorju. Izvrstno uspeva najraznovrstnejše južno sadje, zlasti smokve, pomaranče in limone. Povsod rasteta oljka in tobak, nemara še več pa je vinske trte. Grško grozdje, grške rozine veljajo za najfinejše na svetu. Železnic je malo. Kolodvori so skromni, prometa ni mnogo. Kajti prebivalstvo se železnic malo poslužuje, večinoma potuje po morju. Morski promet je za Grčijo tolikega pomena kot v Evropi le še za Norveško. Tudi nedostaja lepih cest; zaradi goratih tal je njihova graditev zvezana s prevelikimi stroški. Navadno drže krajša slaba pota le iz pristanišč do bližnjih gorskih naselbin. Še nedavno niso imeli prebivalci ne konj ne voz. Ves kopni promet se je vršil z natovorjenimi živalmi. Zadnji čas imajo tudi vozove, a ti so zaradi slabih in strmih kolovozov lahki in imajo le dvoje velikih koles. Prebivalstvo države je sicer večinoma grško, a poznajo se mu mnogi vplivi tujih narodov, zlasti Slovanov, Arabcev in Turkov. Albanci so raztreseni skoro po vsej državi. Njihovo vplivanje na Grke je bilo nekoč toliko, da so ti od njih prevzeli razne običaje in celo narodno nošo. Turek pa je vladal na Grškem tako dolgo kot Srbom. Šele pred sto leti se je Grk osvobodil in si ustanovil svojo državo. Toda sledovi turškega jarma se dolgo niso dali zabrisati. Današnja grška mesta so nastala šele pozneje. Grčija je republika. Glavno mesto so Atene, ki se zadnja leta silno razvijajo. Pred sto leti so imele komaj nekaj tisoč ljudi, danes štejejo s pristaniščem Pirejem, ki leži poleg ob morju, že okrog en milijon prebivalcev. Atene hranijo mnogo spomenikov iz starogrške dobe. Nad mestom se vzpenja okrog 90 m visok grič Akropola, na katerem so razvaline najlepših svetišč, ki so jih kdaj stari Grki zgradili na čast svojim bogovom. Na tisoče ljudi iz vseh delov sveta prihaja vsako leto semkaj, prave romarske procesije hodijo na Akropolo občudovat starodavne stavbe, ki so celo v razvalinah očarujoče. Tudi Pirej se naglo razvija. Tu se šele prav vidi. kaj je Grku morje. Zgolj to grško pristanišče ima večji promet kot vse jugoslovanske luke skupaj. Vsako leto tu pristane in odpluje 30.000 ladij, se izkrca in vkrca nad 2 milijona potnikov. Siromašnost grude je vzrok izredne štedljivosti prebivalstva. Zapravljanje denarja, pohajkovanje mu je tuje. 2e otrok si služi lasten denar, zlasti po mestih. Narod živi skoro vse leto na cestah. Zato je življenje v grških mestih nenavadno bučno. Vsak trg je veliko zbirališče ljudi, ki se glasno razgovarjajo. Po cestnih hodnikih so polnozasedene mize in stoli. Mimo hodijo goste gruče malih trgovcev in čistilcev čevljev, pred hišnimi vhodi preže za mizami menjalci denarja. Ob slehernem koraku po mestnih ulicah samo trgovanje in lov za zaslužkom. Polne so tudi kavarne in restavracije, a nikdo ne pije piva ali vina, kvečjemu kak tujec. Domačin se zadovolji z limonado, še večkrat pa kar z vodo. Kljub skromnemu življenju je že marsikoga prisilila beda, da se je izselil. Na tisoče Grkov živi zlasti v Ameriki. Mnogi so tam obogateli, pa niso pozabili domovine. Baš z njihovim denarjem so se največ okrasile Atene 7 javnimi stavbami, spomeniki in nasadi. Grkom pripada tudi Solun. Ker leži komaj 60 km daleč od naše meje, je za Jugoslavijo velikega pomena. Preko tega pristanišča uvažamo in izvažamo mnogo blaga; tu često pristanejo tudi ladje z jugoslovensko tro-bojnico. (Nadaljevanje v prihodnji številki.) Mlad bolnik v jeseni. Megla do sivih nebes, drobno na zemljo deži, velo je listje dreves, smrt od povsod se reži. Bolni mladenič jo sluti: ure kazalec minuti zadnji življenja se bliža . . . Tihi koraki, ihtenje . . . Vene, oj, vene zelenje, megla do zemlje se niža . . . Maksa Samsa. Čokolada. ISpŠ||j]rška ima šest let. V jutranjem somraku je v sobi vse razblinjeno v mirno Im^jml harmonijo: Trije naslanjači, pokriti s prevleko, so kakor tri stare tetke z dežele, ki kramljajo o svojih za devica h V kotu zaspano stoji stara skrinja. Na življenje spominjajo !e Urškino črtasto krilce in čipkaste hlačke, ki sličijo lutki brez kosti, na katero je bil sedel debel gospod in jo sploščil. Ura na mramornatem kaminu hiti tik«tak. tik=tak. kakor da bi se ji kam mudilo. Postelja se nejasno beli in tisto rožnato, plavolaso v postelji, to je Urška. Na rožastem papirju po steni se vijejo zeleni poganjki za zelenimi rožami. In ura, nasla« njač, skrinja, stol. postelja in stene se kopljejo v globokem miru v pobožnem pričakovanju zore. Urška je negibna, kakor njena okolica. Njena šobica je nekaj nedoločnega kakor zaprta knjiga. Zdi se, kakor da mrši obrvi in stiska ustnice, kakor da bi hotela zadržati spanje, ki že uhaja. Skozi nežni nosnici slišiš pšš, pšš! dih njene speče duše. Oh, ta nepridiprav, prikradel se je v sobo! Vtaknil je svoj nos skozi špranjo v zastoru, svoj zlatorumeni, svetlikajoči se nos. In s tem noskom boža šmentani solnčni žarek tri stare tetke, huškne na poganjke in rože na steni, poščegeta Urškino čelo, lica, usta in lase. Zbudi jo. Vendar to še ni pravo prebujenje. Urška se še ni ganila. Le njene lepe, sinje oči so se odprle in gledajo. Kako je v tem trenotku zavest še nejasna! Urška prav za prav še spi, zbujena dremlje. Ni se še za= vedla same sebe, plava še nekje, v sanjah. Še vedno je le del vseh teh stvari, ki so okoli nje. Toda Urška sede, si gre z rokami preko lica, obrvi se ji zgladijo, seže si v lase, spletene v kito. Misel, prvo temeljno misel, katere se zave to mlado bitje, izraža prijetno kruljenje želodčka. Kakor da je čudovito zadišalo po gosti čokoladi... In prva Urškina misel je: zajutrek. Druga misel: kosilo. Tretja: južina. Četrta: večerja. Vse to se združi v vprašanje: kaj bomo danes jedli? Zakaj nikoli ne sestavijo kosila po Urškinem okusu? Zdi se, da ji le včasih slučajno narede veselje. Kadar vpraša kuharico Micko, kaj cmari v skrivnostnih kožicah na štedilniku, kjer pleše rdeč žar in cvrči razbeljeno maslo, odgovori vedno enako: »Mišje krake in mušje jezike!« Urška nadaljuje svoje misli: sedaj bo vstopila Micka s čokolado. Rekla ji bo: »Ali so gospodična Urška že opravili jutranjo molitev? Ali so molili za mamico, očko, za dedka, babico, za vse otročičke, ki nimajo ne dedka, ne babice, ne skrbne mamice in očka.« In Urški bo neprijetno, da ji Micka pridiguje z dvignjenim kazal« ceni: »Najprej je treba moliti. Ko se ptiček prebudi v svojem gnezdu, pravi kuik! kuik! in moli Boga po svoje. Vsa narava moli svojega stvarnika« In med tem časom se bo čokolada popolnoma ohladila. Urška skoči iz svoje postelje in poklekne. Pod je trd. mala pre= proga bi bila lahko mehkejša. Kakor pleve je. Urška se hitro pokriža, sklene roki in prične zamišljeno: Oče naš. kateri si v nebesih ... — Kakšen je neki? Ali sedi na poblazinjenem naslonjaču kakor dedek? Ali na divanu, v čigar prevleko je vtkana pastirica, ki posluša pastirja, svirajočega na piščal? Gotovo, te predstave so nesmiselne, a raztresenost je Urškin naglavni greh: vedno misli na storije. Gotovo je. da ljubi Bog ne sedi na pravem naslonjaču, saj v nebesih ni nič trdnega, prijemljivega. Tam je vse narejeno iz oblakov, kvečjemu še iz snega ... Posvečeno bodi tvoje ime. pri« > di k nam Tvoje kraljestvo, zgodi se Tvoja volja... I — Zgodi se... a če bi ukazal. I, nuj gre Urška ponoči sama v lopo za vrtno orodje, ali če bi zahteval, da hodi bosa. v razcapanem krilcu kakor mala ciganka ... če bi jo obsodil, jesti dan za dnem kolerabe, ki jih tako sovraži! ... kakor v nebesih, tako na zemlji... — V nebesih, kakor ljubi Bog hoče. Angelci so vajeni ubogati. Ukaza niti ne čakajo. Gospodovo misel kar uganejo in že planejo na zemljo, z glavo navzdol, da izvrše ukaz ... ... Daj nam danes naš vsakdanji kruh ... — Z maslom in v nedeljo kolaček... »Revni otročički ne jedo nikoli kolačev. Nimajo niti kruha za lačni želodček. jedo le krompir v oblicah,« pravi Micka. »Gospodična Urška je zelo srečna, ker ima očka. ki ji lahko kupi dobro jelo...« ... Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolž= nikom... — Nu, moj Bog, odpuščam, misli Urška. Vendar, dečki so včasih res poredni. Spominja se, da jo je eden imenoval — tega ni še niti teden dni, — da jo je imenoval — gosko! Da, tisti Mihec s pegami na obrazu, ki je podoben rdečemu zajcu. Na kaj je neki tako domišljav? ... in ne vpelji nas v skušnjavo ... — V skušnjavo. Joj! koliko je skušnjav, vseh vrst, vseh barv, ki preže nate venomer: Zelene češplje v sadovnjaku, mamina košarica za šivanje, velika knjiga s slikami, ki jo skriva očka za druge knjige v knjižnici, in potem, nos gospodične Mešičkove, klavirske učiteljice. Urško vedno mika, da bi potegnila za ta nos. Suh je in rdeč kakor paprika. Gotovo speče,' če se ga dotakneš ... ... temveč reši nas hudega ... — Hudega, to se pravi vsega neznanega, vsega skrivnostnega, tega, kar preži v temnih kotih, kar šelesti med vejevjem, reši nas pošastnih pajkov, noževih ostrin, žalosti, ko nas hoče ihtenje zadušiti, reši nas strogega oštevanja, grdih, črnih mož, ki prilezejo po dimniku, in na* hoda, takega, da vise sveče iz nosa, in reši nas zvijanja v trebuščku. ... Amen, tako bodi! — Resnično, vse je tako prav in dobro. Ljubi Bog je sedaj zado» voljen, Micka bo prinesla čokolado, Urškina mamica bo rekla: Dobro jutro, ljubček!, očka jo bo poljubil z bodečimi brki. Dan je lep, nebo jasno, solčno. Urške ne bo nihče ošteval, ker ne bo sitna, premagala bo vse skušnjave, imela bo čisto vest in bo zidane volje. In vrata se odpro in prikaže se — čokolada. Po P. in V. Margueritteu — Ksenija Prunkova. Dijamanti. S^tó^jlngleski listi so nedavno poročali, da so našli pred kratkim v Trans-ffgSgaB vaalu ogromen dijamant. Našla sta ga slučajno dva siromaka in sta «Mplgföd hipoma postala milijonarja. Srečna moža sta imela v Transvaalu si"™™ nekaj malo rodovitne zemlje, tako da sta sc s svojima rodbinama komaj preživljala. Da bi si nekoliko opomogel, se je eden teh siromašnih farmerjev napotil v Johanisburg, kjer je hotel prodati domačijo in poiskati koga, ki bi bil pripravljen kupiti njegovo zemljo. Drugi naseljenec pa je ostal doma in se igral s svojim otrokom. Kar opazi, da drži otrok v roki velik blesteč kamenček. Solnce je sijalo in kamenček je žarel v vseh barvah. Farmer ga vzame otroku iz rok in hiti k sosedu vprašat, kaj bi utegnilo to biti. Sosed, izkušen mož, takoj ponudi siromašnemu farmerju 1000 dolarjev (50.000 Din) za kamenček. Toda mož je slutil, da gre za dragulj velike vrednosti in takoj se je napotil v Johanisburg, da poišče svojega prijatelja in vpraša draguljarja, koliko je v resnici vreden blesteči kamenček. Draguljar mu jc povedal, da gre za pravi dijamant. Srečna farmerja sta dijamant prodala in postala milijonarja. Ko bodo kamen obrusili, bo dijamant še večji od slovitega Kohinorja, ki krasi angleško kraljevsko zakladnico. Vsi dijamanti na svetu tehtajo po mnenju strokovnjakov 40.000 kg in 34.000 kg dijamantov izvira iz Afrike. Zadnje čase so našli največ dija-mantov v Transvaalu in v Mvanzi, v bivši vzhodni Afriki. Dijamanti so bili doma tudi v bivši nemški jugozapadni Afriki, v belgijskem Kongu, v Braziliji, Indiji, angleški Gvineji, na Borneu in v Avstraliji. VESELE IN ŽALOSTNE ZGODBE NAVIHANEGA KUŽETA. PRIPOVEDUJE MARIJA GROSLJEVA. Na potu. BOBIJU JE BILO V VREC1 SOPARNO. RESKsRESK ŠVRKAJO KREMPELJCI PO 2AKLJEVINI, PO« MAGAJO PA JIM TUDI OSTRI ZOBKI. KI GRIZEJO, MELJEJO, TRGAJO — RESK — RESK. — BOBI SI IZGRIZE V VREČO OKENCE. SMUK, SMUK - Z GLAVICO VEN IN KUKUK V LEPI NE» POZNANI SVET. VSE GA ZANIMA. VIDI PSIČKE POBRATIME, KI SE LAST» NONOŽNO TRUDIJO PO RAZPALJENI PRASNI CESTI, MED« TEM KO SE ON UDOBNO PELJE. VIDI ČRNEGA MAČKA, KI JE VOZU PREKRIŽAL POT. RAZTOGOTI SE, DA SE MU NAJEŽI DLAKA, IN VIKNE: »EJ, TI SPAKA, K TVOJI SREČI, DA SEM V VREČI, DRUGAČE BI TE I UJEL ZA KRAČE IN TI POMERIL HLACE.« NEPRIJATELJ GA JE OZLOVOLJIL. UMAKNIL SE JE V NOTRANJŠČINO IN SE GLOBOKO ZAMISLIL...... BILO JE TISTO ČUDOVITO NOC, KO SO ŽIVE ZVEZDICE KRESNICE FRFOTALE NAOKROG IN NAGAJIVO SEDALE MLADIM PSI» i CKOM NA MOKRE SMRČKE. MAJKA LAJKA JE BILA TEDAJ IZREDNO ZGOVORNA IN RAZIGRANA. SKLICALA JE SINČKE PSIČKE K SENENEMU KUPU, JIH POLOŽILA NA TREBUŠČKE, JIM PORAVNALA GLAVICE, LEGLA MED NJE IN JIM ŠEPETALA NA UHO: »DRAGI MOJI SINČKI PSIČKI, NE BOM VAS VEG DOLGO VAROVALA. NEGOVALA, UČILA IN SVARILA. POMNITE, KAR VAM POVEM DANES, NA KRESNO NOC, KO SO NASI JEZIČKI GIBLJIVEJšl, SPRETNEJŠI IN VAŠA UŠESA BOLJ SPREJEMLJIVA. UMNE. MODRE ŽIVALCE SMO. TODA ČLO--VEK JE UMNEJŠI, MODREJŠI OD NAS. NAJPOPOLNEJŠE BITJE V STVARSTVU JE. LJUBITI GA MORAMO. GA SPO-. ŠTOVATI IN MU BITI POKORNI. NJEGOVI PRIJATELJI. TO. VARISI, SLUŽABNIKI SMO. ČUVALI MU BOSTE DOMOVE. »ČUVAR BOM DOMOV, HOV, HOV. HOV,« JE VESELO OBLJUBIL SMRČEK. »ZASLEDOVALI BOSTE TATOVE.« »STRAH BOM TATOV, HOV. HOV, HOV,« SE JE PO* GUMNO ODREZAL SRČEK. KI JE SAM KRADEL, KAR MU JE PRIŠLO POD TA« ČICE. »HODILI BOSTE Z GOSPODARJEM NA LOV.« »NA LOV. NA LOV, HOV, HOV, HOV,« JE STRAST» NO PRITRDIL MOBI IN VSI ZA NJIM. HIPOMA SO SE RAZ« BEGLI PO SEN02ETI IN LE S TEŽAVO JIH JE MAJČICA PO« MIRILA. »REŠEVALI BOSTE UTOPLJENCE IZ VALOV, HRIBOLAZ« CE Z LEDENIH VRHOV.« TRENUTEN MOLK. PSIČKI NISO PRAV RA« ZUMELI, KONČNO SE OSKČI BOBI IN SVEČA» NO IZJAVI. »REŠEVAL BOM LJUDI IZ VALOV. HOV, HOV, HOV, HRIBOLAZCE Z VRHOV, HOV, HOV. HOV,« DASI ŠE NI VIDEL DRUGE VODE KAKOR STUDENČEK NA DVORIŠČU IN PRIJAZNI ZELENI GRIČEK ZA VASJO. MAJKI LAJKI SE JE ODDAHNILO. POBOŽALA JE PRIDNE SINČKE S TAČICO, JIH POLJUBILA NA ČRNE GOBČKE TER DEJALA: »DVIGNITE DESNO ŠAPICO IN POTRDITE OBLJUBO S PRISEGO!« IN VSI ŠTIRJE SO DVIGNILI ŠAPICE IN JECLJALI ZA LAJKO: »ČLOVEKU DARUJEMO SVOJE ŽIVLJENJE, POSLUSNI. POKORNI MU SLEHERNI HIP, VDANO IN ZVESTO MU BOMO SLUŽILI, DOKLER NE ZASTANE SRCA NAM UTRIP.« TIPtcvilki »Zvončka«! Pu/iUtvc pošilja * hvaležni Zvončkar Marko Sever, d> " I. drž, real. gimn. v Ljubljani. 'r O ii-V Dragi Marko! I T\ risbo sem pokazal vsem kotičkar* je vt-n! kajne? Za prihodnjo Ar pa p j: sliko sv. Miklavža ».s:|.i.iiiim spremstvom. ■ Na -.v; den je! Gospod Doropoljski. I t . ijeni gospod Doropoljski! ? Vam pišem u bohinjskega kota. •/ li najbolj ugaja. Najrajši či» tan it o mali Kaški Hodim že v 5 vne S Ole. Najljubša predmeta s: vina in nauk o prin di. Rišem id S, kmalu prišel sv. Miklavž iz ne* bv •• i pridni, ZvonČkarji. da vam kaj ley ■> rirese. <1 »da Dor opol jake ga in vse kotiékarje prit-. reno pozdravlja Remic Janez iz Boh. Bistrice !gu v or: Dragi Janez! nuk daješ mojim ljubim Zvončkar» i .m, da se sam tudi ravnaš po njem. nam torej, kako Te je radodarni srari svetnik nagradil za pridnost in kaj počnete takole pozimi tam v bohinjskem kotu. Zdravol Gospod Doropoljski. Velecenjeni g. Doropoljski! Oglašam se zopet po dolgem času. Pri» Ingam rešitev ugank. V preteklem letu sva bila / bratom 1'rošem s š. Iskim delom zelo zaposlena. Naš IV. a razred pa js izdajal tudi svoj mesečnik »Naš list«, Uroš je bil ilustrator. Jaz sem pa risal za šolo stenske tabele. Narisal sem gorenjsko hišo i i Dovjega in drevo brez listja s kapelic Ob< ie Vam prdagam. Za letos imam pripravljenega nekaj gradiva, ne vem pa. če ga bom lahko kmalu izvršil. L'roš obiskuje zdaj klasično gimnazijo in se ima dosti učiti. V kolcdaxju je pet Pavlov, zato Vas pro« siin, bodite tak.» prijazni, pa mi sporočite, kdaj obhajate svoj god. /. najk pšim pozdravom Vaš udani Dušan Vagaja, Zgornja Šiška pri Ljubljani. Odgovor: Ljubi Dušane! Dosti novic si mi natresel to pot v svoje ljubeznivo pisemce. Oho. list da ste izda« juli lani! Ali bi mi tnogel poslati vsaj en izvodič, zelo me zanimajo take reči F.tio Tv.j jo risbo primi šam v tej številki, druga pridr kmalu na vrsto, da bodo vsi moji ZvonČkarji videli, kakšen risar si. Ali se bo Uroš tudi kaj oglasil? Za en* krat ga lopo pozdravi' Od Pavlov je pa tisti pravi, ki prav za prav ni kot sv. Pavel narisan v pratiki: eno črko ima drugačno in huda nezgoda se mu je bila pripetila. Iskreno Te pozdravlja Gospod Doropoljski. i'-.-s doberman. z imenom Srrolch«. i?. Berlina je preickli mesec rešjl iz vode sedemletnega dečka, sina svojega gospo> daria. NemSka /ve-/» 2a varstvo živali je Odlikovala junaškega psa > častno za v rat« nie«), k: mu jo je svečano izročila s krož» nikom hrenovk. * Jugoslovanska paroplovna družba je naručila v Angliji nov parnik, ki bo ena naših največjih in najlepših laclij na Ja--draiiu, V morje bo spuščanji meseca aprila m bo vršila ruden pri met med Trstom in Kotorom. Ladja bo imela 25,000 ton in bo krščena na ime »Kralj Aleksander«. V Duplici pri Kamniku so prejšnji mesec ubili divjega mrjasca. Padci je v cementni kanal nad elektrarno, od koder se ni mogel več rešifri. Izračuni li go, koliko poje človek v enem letu. V glavnem so ugotovili sledeče šte* vilkc: tfOO kg tekočine (vode. vina, piva), 175 kg krompirja. 250 kg pšenice. 100 kg zelenjadi. 2601 mleka, 50 kg mesa. 30 kü sočiv ja. 25 kg masti in 8 kg soli. Čudno dogodivščino so doživeli ne* davno trije delavci iz Aleksandri «vi-ga na Krku. Pcfjaff s<> se s čolnom - mccf Krkom in Aleksandrovim se je pa žoln naenkrat prevrnil. Vsi trije so padli v morje in opa /1I1 morskega psa. Morski pes je priplaval ob stran čolna in ga z orjaškim /amahoill svojega ogromnega repa prevrnil. Sreča je bila, da so bili vsi trije delavci vešči mor» narji in so « liranili prisotnost duha. Ce/ nekaj časa so npu/ili ribiško ladjo, katero so priklicali z vpitjem nakar ,ih ic vzela na krov Po pripovedovanju delavetv jc bil morski pes kakih desti metrov d 1 : Na čast Indskim knezom, ki se mude ta čas v Londonu, je priredil angleški kralj v Buekiiiiihamski palači sprejem, h kateremu prišli povabljenci v polnem orientalskem razkošju. Jedilna dvorana v palači ni goto\ 1 še nikoli videla toliko si* jaja. Sam. vtednost draguljev, ki so jih imeli knc/i na sebi, cenijo na JrtO mili: jonov. Washingtons^ statistični urad je ob* javil končne podatke n zadnjem ljudskem štetju v Ne\v«Yf.rku. Po tem štetju je bilo v mestu n nje i! >vih predmestjih 10 mili« jonov 901 »rch valcev Površina New, Yorks znuša 2541 kvadratnih milj. Vaši kraljevići Peterček, Tomislav i« Andrei so koncem preteklega meseca pustili Bled in odpotoval:! domov \ Beograd, Siln; deževni nalivi so povzročili v nekaterih delih Indije velike poplave !'<> sdbn«> je bila prizadeta okolica Jaipur«, J kjer ji i2.000 ljudi ostalo brez -trd 150 pa jih je utonilo. Poslednji izum Edisona ie izd •-lov*. 1 nje umetnega gum'ja iz zlatega sa. ki raste v Ameriki. I/ soka te rastlin« po. mešane / drugimi sestavinami. se dobi trdno snov.- ki se je praktično • /. k a z _ « J kof primerno nadomestilo za gumi. V Gla&gOWu grade novo veliko hui; », ki bo haje prekašala po svoji velik« >ti vse dosedanje ladje. Grade pa novo IsmIj» v popolnoma zaprtem prostoru, tako d« razen tam zaposlenih inženjerje\ in Iaveev nihče ne mi.re dobiti o njej prav nobenih podatkov. Nova ladja !>. dolgi 520 nutr>\. vode pa bo odrivala M.