© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena? Tadej Petejan Article information: To cite this document: Petejan, T . (2018). Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena?, Dignitas, št. 55/56, str. 260-282. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/55/56-13 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 260 DIGNITAS n Razprave 1. Uvod 1 Po nastopu finančne in ekonomske krize leta 2008 so institu- cije EU pričele sprejemati ukrepe za njeno reševanje in strategije za oživitev gospodarstva. Ti se od takrat ves čas spreminjajo in do- polnjujejo. V tem času je v EU, predvsem pa v državah evroobmo- čja nastopila dolžniška kriza in z njo posledično tudi kriza skupne evropske valute, evra. Krizno obdobje v EU in obdobje za njim lahko analiziramo iz več vidikov: ekonomskega, političnega in družbenega (socialnega) vidika. • Najpomembnejši vidik v času krize je prav ekonomski. EU, države članice in centralne banke sprejemajo predvsem ekonom- ske ukrepe za rešitev finančne, ekonomske in dolžniške krize. Dol- goročno pa se sprememba ekonomske strukture v državah EU ne pričakuje. Kljub napovedim Karla Marxa, da bosta socializem in komunizem sčasoma prevladala nad kapitalizmom, se je slednji do sedaj izkazal kot najboljši sistem, saj se je pripravljen spreminjati in prilagajati trendom povečevanja socialnih ukrepov v sodobnih državah, medtem ko socializem in komunizem svojih teoretičnih temeljev nikjer nista uspela doseči tudi v praksi. 2 Pomembnih eko- nomskih teoretikov, ki bi zagovarjali kakšen nov, drugačen eko- nomski model, ni. Zato lahko utemeljeno pričakujemo, da bo zaho- dni svet tudi po krizi iskal idealno razmerje med liberalnim trgom in socialno pravičnostjo v okviru kapitalističnega modela gospo- darstva. 1 Povzetek diplomske naloge (Tadej Petejan, Evropska unija po krizi: okrepljena ali oslabljena? - Povezovalni in razdruževalni vidiki ukrepov in strategij EU za izhod iz finančno-ekonomske krize, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, Nova Gorica, junij 2012). 2 Uroš Pinterič v: U. Pinterič/D. I. Camelia/A. J. Pandiloska (uredniki): Odsevi globalne negotovosti: Global instability reflections, 2009, str. 13-14. Evropska Unija po krizi: okrepljena ali oslabljena? 1 Tadej Petejan 261 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena • Nekateri ekonomski ukrepi pa s svojim delovanjem posegajo tudi v politično strukturo organizacij in držav, vendar ta vidik v času krize ni v ospredju razprav in analiz, saj je fokus usmerjen zgolj v njihovo ekonomsko učinkovitost. S tem pa je precej prezrto vprašanje posledic, ki bi jih lahko imeli ti ukrepi za strukturo delo- vanja EU. • Kljub temu, da je v državah zahodne Evrope v zadnjih dese- tletjih prisoten splošen trend širitve socialnih pravic, je dolžni- ška kriza države prisilila, da zaradi prevelikega državnega dolga in neizravnanega proračuna ukinejo, zmanjšajo ali začasno zamrzne- jo nekatere socialne pravice. Seveda pa ni pričakovati, da bi se po koncu krize stanje ne vrnilo na predkrizno raven oziroma še razši- rilo, najbrž pa bo v pravnem smislu velik poudarek namenjen tudi preprečevanju zlorabe teh socialnih pravic. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kakšne strukturne spre- membe Evropske unije lahko pričakujemo po koncu finanč- ne in ekonomske krize v primeru uspešne oz. neuspešne izvedbe zadanih ukrepov. Kakšni so ti ukrepi – ali EU vodijo po poti večjega združevanja (na pot fiskalne ali davčne unije) – ali razdruževanja (morebiten razpad evroobmočja in celo EU) – ali pa bodo k tesnejšemu sodelovanju pristopile le nekatere države člani- ce EU in bomo tako priča še večji delitvi Evrope na »dve hitrosti«. 2. Globalna finančna – ekonomska (gospodarska) – dolžniška kriza »Najbrž bo minilo precej časa, morda več let, preden bodo zna- ne celotne posledice tega zloma, ki se bo, v manjši ali v večji meri razširil na ves svet.« The Times Stavek, ki bi ga lahko umestili kamorkoli v obdobje po letu 2008, je nastal že davnega leta 1837. Skupaj s poročili o takratnem do- gajanju nam pokaže, da je kriza neko ciklično dogajanje, katerega vzroki, ukrepi in posledice so velikokrat zelo podobni. 3 Po definiciji je gospodarska kriza dalj časa trajajoče obdobje, za katerega je značilna nizka raven BDP, visoka raven brezposelnosti, 3 Nouriel Roubini/Stephen Mihm, Gospodarska kriza: napoved prihodnjih finančnih zlomov, 2010, str. 117. 262 DIGNITAS n Razprave malo investicij in naložb, gospodarski pesimizem in pogosti stečaji ter padec cen. Milejša oblika krize je recesija, za katero so značilni isti simptomi, le v milejši obliki. 4 Analiza dosedanjih finančnih kriz pa nam pokaže še eno zani- mivost: začetek krize. Ta je v zadnjih dveh stoletjih vedno povzro- čen s kolapsom ene od velikih in pomembnih družb na globalnem finančnem trgu. 5 2.1. Začetek finančne in ekonomske krize v ZDA 15. september 2008. Investicijska banka LehmanBrothers razgla- si stečaj in ta dan se šteje kot uradni dan začetka finančne in eko- nomske krize, ki je svet in svetovne voditelje, gospodarske subjek- te in države ujela nepripravljene. 6 Vzrokov zanjo je veliko, tako da enega samega krivca ne moremo izpostaviti. Mednje lahko uvrsti- mo napihovanje in pok nepremičninskega balona, finančne inova- cije, prevelik pohlep in globalno makroekonomsko neuravnoteže- nost. 7 Večina teh vzrokov pa je bolj ali manj povezanih z največjim in najvplivnejšim gospodarstvom na svetu, ZDA. FED je že konec prejšnjega stoletja z vnašanjem prevelike li- kvidnosti in nižanjem diskontne stopnje povečal povpraševanja po hipotekarnih posojilih. 8 To je vodilo v veliko povečanje števila lastnikov stanovanj, trend hitre rasti vrednosti nepremičnin pa je kreditodajalcem omogočal tudi odobravanje drugorazrednih hipo- tekarnih posojil (bolj tveganih zaradi manjše kreditne sposobnosti kreditojemalcev). 9 Banke in druge finančne institucije so s procesom listi- njenja kreditna tveganja preoblikovale v vrednostne papir- je, zavarovane s paketom kupljenih posojil, t.i. CDO (ang. CollateralizedDebtObligation). 10 Z višanjem ključne obrestne mere pa je FED zmanjšal povpraševanje in ustvaril presežek po- nudbe, posledično pa je pok nepremičninskega balona povzročil kreditno nesposobnost drugorazrednih kreditojemalcev. S tem 4 Mišo Radman, Fiskalni stimulusi držav članic EU v luči gospodarske krize, 2011, str. 3, 4. 5 Nouriel Roubini/Stephen Mihm, Gospodarska kriza: napoved prihodnjih finančnih zlomov, 2010, str. 117. 6 Janez Prašnikar, How are differentcapitalistsystemscopingwiththecurrentcrisis?, 2009, str. 21. 7 Prav tam. 8T omaž Pulko, Sistem Evropske centralne banke in njena vloga v času globalne finančne krize, 2011, str. 55-57. 9P rav tam, str. 57-59. 10P rav tam, str. 57-59. 263 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena se je zmanjšal priliv kapitala k izdajateljem CDO-jev in k vsem po- srednikom, ki so se zanašali na visoko rast cen nepremičnin: hipo- tekarni posredniki, banke, zavarovalnice… 11 Sledili so propadi zavarovalnice AIG, hipotekarnih družbFanni- eMae in FreddieMac ter investicijske banke MerrilLynch, ki pa jih je zaradi strahu pred še hujšo paniko na trgu ameriško finančno ministrstvo začasno nacionaliziralo ali pa jih je kupila Bank ofA- merica 12 v skladu s programom TARP (ang. TroubledAssests Relief programme), ki je finančnemu ministrstvu omogočil, da v ta na- men uporabi 700 milijard ameriških dolarjev. 13 Če parafraziram star pregovor: Amerika je kihnila. Čas je bil, da se prehladi še ostali svet. 2.2. Finančna in ekonomska ter dolžniška kriza v EU Strokovnjaki in evropski finančni ministri so bili sprva prepriča- ni, da ameriška kriza ne bo imela velikega vpliva na Evropo in preo- stali svet. A so morali kmalu zatem priznati svojo zmoto. 14 Evropske banke in druge finančne institucije je kriza sprva zajela zaradi na- kupa nedonosnih ameriških CDO-jev, nato pa je kot posledica stra- hu pred krizo sledil še evropski nepremičninski pok. 15 Negotovost na finančnih trgih se je stopnjevala, banke niso več odobravale kreditov ali pa so za to zaračunavale visoke obrestne mere in tako evropskemu gospodarstvu preprečile dostop do nujno potrebne- ga denarja. Za razliko od ameriških družb, ki za svoje poslovanje finančno poskrbijo na kapitalskih trgih, so evropske družbe veliko bolj vezane na bančne kredite. 16 Finančna kriza se je začela spremi- njati v gospodarsko krizo. 17 Države so sprva individualno reševale prizadete banke in fi- nančne institucije, se ukvarjale z vprašanjem njihove solventnosti- ter skušale sprejeti primerne zakonodajne ukrepe za čimprejšnjo 11 Prav tam, str. 58-63. 12 Janez Prašnikar, How are differentcapitalistsystemscopingwiththecurrentcrisis?, 2009, str. 23. 13 Prav tam, str. 24. 14 NourielRoubini/StephenMihm, Gospodarska kriza: napoved prihodnjih finančnih zlomov, 2010, str. 115-116. 15 Prav tam, str. 127. 16 Tomaž Pulko, Sistem Evropske centralne banke in njena vloga v času globalne finančne krize, 2011, str. 64. 17 Janez Prašnikar, How are differentcapitalistsystemscopingwiththecurrentcrisis?, 2009, str. 25. 264 DIGNITAS n Razprave rešitev krize. 18 Nekatere so po Keynesianskem modelu 19 sprejemale pakete ukrepov za povečanje porabe z javno potrošnjo, predvsem z javnimi investicijami ter z znižanjem davčnih obremenitev. 20 S tem pa se je še dodatno povečal javni dolg, ki je v nekaterih dr- žavah z evrom že pred krizo močno presegal največjo dovoljeno vrednost. 21 3. Propad evra (monetarne unije)? 3.1. Kriza evra – dolžniška kriza Dve leti po začetku krize se je intenzivneje pričelo zastavlja- ti vprašanje vzdržnosti javnih financ članic evroobmočja zaradi vztrajnega večanja dolgov in primanjkljaja. Maja 2010 pa so slabe novice, predvsem povezane z javnim dolgom Grčije, finančne trge postavile pred novo situacijo: evroobmočje je bilo v dolžniški krizi. Seveda niso bile v dolžniški krizi vse države s skupno valuto, ven- dar je predvsem visoka zadolženost nekaterih držav in dvom v nji- hovo sposobnost, da se same uspešno spopadejo z odplačevanjem tega dolga, zamajala celoten sistem evra. 22 Negotovo je bilo namreč stanje, kako se bo skupna valuta v okviru monetarne unije odzvala na fiskalne težave ene izmed njenih članic, s katero države niso po- vezane v fiskalno unijo. Po mnenju dr.Mraka so glavni vzroki krize neupoštevanje kon- vergenčnih kriterijev, določenih v Maastrichtski pogodbi in v Pak- tu stabilnosti in rasti ter neučinkovit in nezanesljiv nadzor ECB in drugih pristojnih institucij nad izvajanjem omenjenih kriterijev (ter nad statističnimi podatki, pridobljenimi s strani držav članic). 23 V času od začetka krize pa so se javne finance še dodatno po- slabšale zaradi negativne gospodarske rasti, izdatne državne po- moči finančnemu sektorju, državnih jamstev, servisiranja javnega dolga in zaradi implicitnih obveznosti države: izdatki za pokojnine in zdravstveno varstvo 24 . 18 James K. Jackson, TheFinancialCrisis: Impact on andResponsebyTheEuropean Union, 2009, str. 8-9. 19 Janez Prašnikar, How are differentcapitalistsystemscopingwiththecurrentcrisis?, 2009, str. 25-26. 20 Prav tam, str. 26. 21 Mišo Radman, Fiskalni stimulusi držav članic EU v luči gospodarske krize, 2011, str. 4. 22 Cilka Ferjančič, Državni dolg v evrskem območju, Bančni vestnik 2012, str. 18. 23 Mojmir Mrak, Eurozonecrisisandnecessary reform ofitsgovernancestructure,Bančni vestnik 2011, str 41. 24 Cilka Ferjančič, Državni dolg v evrskem območju, Bančni vestnik 2012, str. 18. 265 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena 3.1.1. Grčija in ostale države »PIGS« »Latinski pregovor pravi TimeosDanaoset dona ferentes [boj se Grkov, ki prinašajo darila], še bolj pa se jih je potrebno bati ko je- mljejo ''darila''.« Mednarodni finančni analitik Peter Kraljič na vprašanje, ali bodo Grki sposobni vrniti sprejeto denarno pomoč 25 Glavni vzrok za začetek dolžniške krize so novice o prezadolže- nosti Grčije, zaradi katerih so vlagatelji naložbe hitro preusmerili v bolj varne (npr. nemške) obveznice, grški trg državnih dolžniških vrednostnih papirjev pa je bil v hipu ohromljen. 26 Razlog za takšno stanje tiči predvsem v javnem zadolževanju brez vlaganja v investicije. Ker je Grčija ta denar trošila za potrebe javnega sektorja, pokojnine in socialne ugodnosti, je to vodilo zgolj k vedno večjemu zadolževanju. Ko se je leta 2010 razkrilo, da je dr- žava prirejala podatke, ki bi kazali na njeno uspešno izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev, so bonitetne agencije strmoglavile oceno Grčije in na mednarodnem finančnem trgu ni mogla več najemati posojil. 27 Evroskupina in MDS sta za rešitev države pred bankrotom in v zameno za sprejetje strogih varčevalnih ukrepovnamenili 110 milijard evrov leta 2010, v letu 2012 pa še dodatnih 164,5 milijarde evrov. 28 EMU na takšno krizo ni bila pripravljena. Za denarno pomoč dr- žavam, ki jim je grozil bankrot, so države članice po prvem posojilu Grčiji ustanovile začasen sklad, Evropsko družbo za finančno sta- bilnost (EDFS), v katerega so prispevale skupaj z MDS. 29 Za pomoč iz tega sklada sta zaprosili Irska in Portugalska. 30 Avgusta 2011 se je kriza evra še poglobila in ogrozila sam ob- stoj evroobmočja. V hudo dolžniško krizo sta zapadli tudi Italija in Španija, ki sta četrto in peto največje gospodarstvo v EU. Njuni dolgovi so zaradi velikosti države preveliki, da bi jih druge države članice zlahka reševale. Španijo je prav tako močno prizadel pok 25 Peter Kraljič v oddaji Odmevi (17.5.2012), http://tvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.136642219/#ava2.1 36642219;; (zadnjič obiskano: 18.5.2012). 26 Cilka Ferjančič, Državni dolg v evrskem območju, Bančni vestnik 2012, str. 18. 27 Janja Hojnik, Pravni vidiki ukrepov za trdnost evra in vpliv na slovensko gospodarstvo, Pravnik 2011, str. 443. 28 Mojmir Mrak, Eurozonecrisisandnecessary reform ofitsgovernancestructure,Bančni vestnik 2011, str. 42. 29 Prav tam, str. 43, 45. 30 Janja Hojnik, Pravni vidiki ukrepov za trdnost evra in vpliv na slovensko gospodarstvo, Pravnik 2011, str. 444-445. 266 DIGNITAS n Razprave nepremičninskega balona, medtem ko so vzroki za dolžniško krizo v Italiji veliko bolj podobni grškim: velik javni dolg, prirejanje go- spodarske statistike… 31 3.2. Ukrepi za izhod iz krize »Proračun je potrebno uravnotežiti, ponovno napolniti držav- ne zakladnice, treba je zmanjšati javni dolg, birokratsko arogan- co bi bilo potrebno spraviti pod nadzor, tujim deželam zmanjšati pomoč, sicer se bo Rim že zelo približal stečaju. Ljudje se morajo znova naučiti delati, namesto da živijo z javno pomočjo in javnim zadolževanjem.« Senator iz Rima 32 Že v začetku sem omenil cikličnost gospodarskih kriz v člove- ški zgodovini. Vzrok za njihov nastanek je po večini enak ali pa vsaj zelo podoben. In temu sledi tudi reševanje, saj temeljni ukrepi bazirajo na istih osnovah. To potrjuje tudi uvodni citat – ne gre na- mreč za kakšno leto staro izjavo italijanskega senatorja – temveč za 2066 let stare ugotovitve rimskega senatorja Marka Tulija Cicera. ECB je v okviru svojih pristojnosti hitro reagirala na nastale raz- mere na finančnem in gospodarskem trgu. 33 • sprememba obrestne mere je standardni ukrep ECB v zaostre- nih finančnih razmerah in banka ga je v letu 2009 znižala na 1%; • bankam je zagotavljala več različnih operacij dolgoročnejšega financiranja s polno dodelitvijo za zagotavljanje njihove dolgoroč- ne likvidnostne pozicije; • skupaj s FED je vzpostavila povratno menjavo ter s tem zago- tovila likvidnost v ameriških dolarjih; • izvajala je program nakupa državnih obveznic na sekundar- nem trgu. 34 Ukrepi ECB so precej standardni in ne morejo imeti dolgoročne- ga vpliva na razmerja po krizi: obrestna mera se bo zvišala, ECB bo opustila operacije dolgoročnega financiranja in povratne menjave; kakšna pa bo prihodnja praksa glede odkupa državnih obveznic,ki 31 Prav tam, str. 445. 32 Financial Bubbles, Finite-Time Singularity Models, http://www.ecb.int/events/conferences/shared/ pdf/conf_ecb_ny_fed/Sornette_pres.pdf?56d8b6aff84edd52227a84c5490a35e0 (zadnjič obiskano: 31.5.2012). 33 Tomaž Pulko, Sistem Evropske centralne banke in njena vloga v času globalne finančne krize, 2011, str. 68-84. 34 Cilka Ferjančič, Državni dolg v evrskem območju, Bančni vestnik 2012, str. 19-20. 2 67 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena se kot edini ukrep močno odmika od dosedanje prakse in s tem tudi zastavlja vprašanje glede neodvisnosti banke, pa je glede na neenotno stališče članov Izvršilnega odbora ECB nemogoče napo- vedati. 35 Evropski mehanizem stabilnosti (EMS) je nova medvladna organizacija, ki bo od leta 2013 na trajni podlagi vzdrževala krizni mehanizem za zagotovitev finančne stabilnosti v evroobmočju. Za njeno uveljavitev bo treba spremeniti ustanovno pogodbo (dodati odstavek v 136. člen PDEU). Organizacija bo delovala po zgledu MDS, le da bo pomoč nudila samo kot skrajno sredstvo (ultimara- tio) v primeru finančnih težav držav članic evroobmočja, pomoč pa bo vezana na izvajanje strogega programa za prilagoditev go- spodarstva in javnih financ. 36 V aprilu 2012 so ustanoviteljice skle- nile, da bo sklad upravljal s sredstvi v višini 800 milijard evrov. 37 Do sredine leta 2013 bo njeno funkcijo opravljala že omenjena Evrop- ska družba za finančno stabilnosti EDFS. 38 Predlog Komisije za uvedbo skupnih evropskih obveznic vsebuje možnost popolne ali delne nadomestitve državnih ob- veznic s solidarnimi ali deljivimi jamstvi.Za njihovo izvedbo je treba bistveno okrepiti proračunsko disciplino, nadzor nad na- cionalnimi proračuni s strani organov skupnosti ter spremeni- ti primarne akte EU. 39 Predlog še ni zaživel, saj mu nasprotuje Nemčija kot največje evropsko gospodarstvo. V tem primeru bi namreč prav ona predstavljala največje finančno kritje tega pro- jekta, s tem pa bi se ji zelo verjetno znižala tudi sedanja najvišja bonitetna ocena. Pakt Evro plus je dokument, ki opredeljuje način, s katerim bodo države članice poskušale povečati konkurenčnost in stabil- nost. Določila pakta vežejo države na področjih, ki so sicer v su- vereni pristojnosti držav: davčne reforme, povišanje upokojitvene starosti, vezanost plač na produktivnost... 40 K paktu je pristopilo 16 držav, 10 članic evra in 6 nečlanic. Kot nenapisano pravilo pa sicer 35 Mojmir Mrak, Eurozonecrisisandnecessary reform ofitsgovernancestructure,Bančni vestnik 2011, str. 42. 36 Janja Hojnik, Pravni vidiki ukrepov za trdnost evra in vpliv na slovensko gospodarstvo, Pravnik 2011, str. 446-448. 37 ECB in Evropska komisija zadovoljni s krepitvijo ESM, http://www.finance.si/347799/ECB-in-Evrop- ska-komisija-zadovoljni-s-krepitvijo-ESM (zadnjič obiskano: 21.5.2012). 38 Janja Hojnik, Pravni vidiki ukrepov za trdnost evra in vpliv na slovensko gospodarstvo, Pravnik 2011, str. 446. 39 Cilka Ferjančič, Državni dolg v evrskem območju, Bančni vestnik 2012, str. 20. 40 Sklepi Evropskega Sveta glede Pakta Evro plus, http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/11/st00/ st00010-re01.sl11.pdf#page=14 (zadnjič obiskano: 31.5.2012). 268 DIGNITAS n Razprave velja, da mora država sprejeti določila pakta, če želi prejeti denarno pomoč iz EMS. Reformo pakta stabilnosti in rastije v obliki treh ciljev opre- delila projektna skupina pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya: vzpostavitev EMS, krepitev nadzora nad proračunsko politiko in boljši nadzor nad makroekonomski- mi neravnovesji. Uveden je tudi obrnjen glasovalni mehanizem pri določanju sankcij za neupoštevanje pravil, ki omogoča bolj samo- dejno izrekanje kazni z manj političnega trgovanja: sankcije, ki jih bo predlagala komisija, bodo veljale za sprejete, razen če jih bo Svet s kvalificirano večino zavrnil. 41 Za vzpostavitev EMS je bila podpi- sana ločena pogodba; ostale spremembe, ki zadevajo predvsem fiskalna vprašanja in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij pa so bile sprejete v okviru šestih zakonodajnih predlogov (t.i. Six- Pack). 42 3.3. Razpad ali okrepitev območja evra? Po mnenju dr. Mraka danes ni strahu, da bi morebitni izstop Gr- čije iz EU privedel do propada evra, saj je situacija popolnoma dru- gačna kot pred kakšnim letom. Banke so sčistile bilance, okrepljen je sklad za stabilnost evra. Največja nevarnost je, da bi se po izgubi Grčije panika okrepila tudi v nekaterih drugih državah članicah, kjer bi se iz bank pričeli dvigovati depoziti in bi se ta denar začel kopičiti nekje v tujini. Po njegovem mnenju pa je glede na politič- no situacijo v Grčiji odhod iz evroobmočja celo zelo verjeten, ni pa popolnoma jasno, ali bo morala zato tudi zapustiti EU. 43 V primeru, da Grčija zaradi plačilne nesposobnosti zapusti evro- območje, bi najverjetneje uvedla nekakšno novo drahmo. Zaradi devalvacije pa najverjetneje ne bi bila sposobna poravnavati svojih javnih in zasebnih dolgov, ki so nominirani v evrih. 44 Ne glede na prihodnost Grčije morajo države kratkoročno predvsem pridobiti zaupanje finančnih trgov prek stabilizacijskih skladov, ECB in morda tudi preko evro-obveznic; dolgoročno pa okrepiti delovanje Pakta stabilnosti in rasti ter okrepiti nadzor nad 41 Janja Hojnik, Pravni vidiki ukrepov za trdnost evra in vpliv na slovensko gospodarstvo, Pravnik 2011, str. 448-449. 42 Janja Hojnik, Sprejet »Six-pack« o reformi ekonomskega upravljanja na evrskem področju, Davčno- finančna praksa 2011, str. 28. 43 MojmirMrak v oddaji Dnevnik (15.5.2012), http://tvslo.si/#ava2.136380718;; (zadnjič obiskano: 15.5.2012). 44 Barbara Kramžar, Pravo vprašanje je, kakšna naj bo Evropa po krizi, Posel&Denar 2012, str. 25. 269 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena makroekonomskimi neravnovesji. 45 Skupno gospodarsko upravlja- nje je namreč bistveno za dolgoročno preživetje evra. 46 Še bolj po- membno pa je, da se organi EU trdno držijo zadanih pravil. 4. Fiskalni pakt – prvi korak k fiskalni uniji? Fiskalna unija je pojem, ki označuje integracijo fiskalnih politik držav članic Unije. Fiskalna politika pa zajema področje davčne po- litike, javnega zadolževanja, javne potrošnje,.. 47 Kljub temu, da med državami članicami EU in EMU nikdar ni bilo pretiranega navdušenja nad skupno fiskalno politiko, saj to precej posega v njihovo fiskalno suverenost, pa je krepitev skupne fiskalne politike nujna predvsem za države evroobmočja. 48 V marcu 2012 podpisana Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v Ekonomski in monetarni uniji, t.i. fiskalni pakt, krepi gospodarski steber EMU ter v sklopu pravil, namenjenih spodbuja- nju proračunske discipline s fiskalnim dogovorom, oblikuje fiskal- no ali zlato pravilo, po katerem morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku, strukturni primanjkljaj pa na letni ravni ne sme pre- seči 0,5 odstotka BDP. 49 O primernosti sprejetja pakta, ki se ukvarja zgolj z znižanjem dolga, se v svoji analizi sprašuje tudi dr.Nahtigal in navaja izraču- ne nekaterih ekonomistov, da je zlato pravilo preveč restriktivno, saj ob njegovem upoštevanju pripelje do nižjega javnega dolga (25 odstotkov BDP) kot se zahteva za vodenje razumne in stabil- ne fiskalne politike. 50 Na pomanjkanje vizije glede spodbujanja go- spodarstva opozarja tudi novo francosko predsedstvo in nekatere evropske institucije: ECB in Evropski parlament 51 . Ne smemo pa pozabiti, da imamo poleg gospodarske krize tudi dolžniško krizo, zato tudi dr. Mrak meni, da rasti ni mogoče izvesti brez osnovne fiskalne konsolidacije. 52 45 Luka Kulot, Pakt stabilnosti in rasti in njegove reforme, 2011, str. 23. 46 Pascal Fontaine, Evropa v 12 poglavjih, 2010, str. 47. 47 Janja Hojnik, Pred ustavno konvencijo o fiskalni uniji EU, PP 2011, str. 3. 48 Janja Hojnik, Pravni vidiki ukrepov za trdnost evra in vpliv na slovensko gospodarstvo, Pravnik 2011, str. 453-454. 49 Pogodba o fiskalnem paktu, http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/dokumenti/pogodba_o_ fiskalnem_paktu.pdf (zadnjič obiskano: 24.5.2012). 50 Matjaž Nahtigal, Evropski fiskalni pakt – preveč tog in omejevalen, PP 2012, str. 22. 51 Hollande zavrača ratifikacijo fiskalnega pakta brez elementov rasti, http://www.finance.si/352945/ Hollande-zavra%C4%8Da-ratifikacijo-fiskalnega-pakta-brez-elementov-rasti (zadnjič obiskano: 24.5.2012). 52 MojmirMrak: Fiskalna konsolidacija je pogoj za rast, http://www.finance.si/353161/Mrak-Fiskalna- konsolidacija-je-pogoj-za-rast (zadnjič obiskano: 24.5.2012). 270 DIGNITAS n Razprave Javni dolg in primanjkljaj sicer nista za državo nič slabega; in prav tako ne obremenjujeta prihodnjih generacij, v kolikor sta do- bro upravljana in vzdrževana. To pa ne pomeni, da nista lahko zelo nevarna, če uideta izpod nadzora – kar pa je še bolj verjetno, ko gre za majhne in odprte ekonomije, ki so del skupnega monetarnega prostora. Zato je ključno, da se najprej ustvari celovita družbena razvojna strategija, ki bo lahko vse te ukrepe združila. 53 Kljub načelnemu nasprotovanju Velike Britanije ter želji franco- skega predsedstva in nekaterih evropskih organov po večji vklju- čitvi elementov gospodarske rasti v pakt, pa ta velja in bi lahko predstavljal prvi korak vsaj k uniji mehanizma fiskalnih transferjev. Najboljšo rešitev za evroobmočje v smislu stabilnosti pa bi gotovo predstavljala fiskalna unija. 54 5. Davek na finančne transakcije - napredovanje v davčno unijo? Z vpeljavo »Evropskega davka« se vzpostavi neposredna pove- zava med davkoplačevalci in proračunom, s tem pa bi se povečala preglednost sistema in ozaveščenost glede količine sredstev, ki se namenjajo v skupni proračun. V preteklosti se je že večkrat pojavi- la pobuda za uveljavitev Evropskega davka (kot samostojen davek ali pa kot že obstoječi davek v državah članicah, ki bi se razdelil in bi bil po deležih razdeljen v državni proračun in proračun EU), a resnejšega pristopa in podpore nikdar ni dobil. 55 Z davkom na finančne transakcije bo EU obdavčila finančne ustanove, ne pa podjetij in državljanov. Obdavčene bodo v državi, kjer je sedež finančne ustanove, predmet obdavčitve pa bodo finanč- ne transakcije, vendar bodo iz te široke opredelitve izvzete tiste, ki jihv veliki večini primerov izvršujejo fizične osebe in podjetja (zava- rovalne pogodbe, potrošniški krediti,…). 56 S tako definicijo predmeta obdavčitve se bo zajelo 85% vseh izvedenih finančnih transakcij na področju EU. 57 V praksi bosta davek plačevali obe strani udeleženi v transakciji in sicer vsaka svoj delež v svoji državi rezidentstva. Davek na finančne transakcije je bil 23.5.2012 na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu z veliko večino sprejet kot 53 Matjaž Nahtigal, Evropski fiskalni pakt – preveč tog in omejevalen, PP 2012, str. 22. 54 Matic Bratož, Kriza EMU:Zaplet in možni razpleti, 2011, str. 24. 55 Gašper Cerar, Evropski davek?, 2007, str. 29. 56 Tamara Prezelj, Davek na finančne transakcije, Revija Denar 2011, str. 7. 57 Janja Hojnik, Davek na finančne transakcije, Davčno-finančna praksa 2011, str. 28. 271 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena sprememba Direktive 2008/7/ES 58 , sedaj ga morajo potrditi še fi- nančni ministri EU 59 , države članice pa ustrezne zakone za imple- mentacijo sprejeti do 31.12.2013. A ker davek zadeva vse države članice in se nekatere ne strinjajo z njim, se v primeru petih držav obeta možnost veta. Ključen kriterij odločitve Komisije pri predlaganju davka na fi- nančne transakcije je bil kriterij pravičnosti: in sicer je hotela zago- toviti prispevek finančnega sektorja javnim financam (ta namreč za finančne storitve ne plačuje DDV, v začetku finančne krize pa je pridobil veliko finančno podporo s strani držav), preprečiti ne- želeno ravnanje na trgu (z zlorabo finančnih instrumentov, ki do sedaj niso bili obdavčeni) in preprečiti izkrivljanja konkurence na notranjem trgu (neenotna davčna politika do finančnih transakcij med državami EU). 60 Davek na finančne transakcije se po svojih lastnostih bistveno ne razlikuje od nekaterih drugih, ki so prav tako (vsaj delno) ure- jeni v direktivah. Urejen je namreč v Direktivi 2008/7/ES , posame- zne države članice pa ga bodo morale šele uvesti v svoj nacionalni pravni red pod svojimi pogoji ter na podlagi lastnih davčnih sto- penj (predpisana je le minimalna davčna stopnja). Se pa novi da- vek od dosedanjih davčnih harmonizacij razlikuje v tem, da se del davčnega dohodka preliva direktno v proračun EU – vendar zaradi tega še zdaleč ne gre za unifikacijo na področju davčne politike. Države tako z uveljavitvijo novega davka ne bodo izgubile svoje suverenosti, vendar je ob tem potrebno poudariti, da bi precejšen del svoje samostojnosti ohranile tudi v primeru nadaljnjega pove- zovanja v davčno unijo. 6. Ostali ukrepi za izhod iz krize in strategije za prihodnost Ustanovljeni so bili trije novi evropski nadzorni organi: Evropski bančni organ (EBA)za ohranitev stabilnosti in učinkovito- sti bančnega sistema 61 ;Evropski organ za vrednostne papirje in trge 58 Evropski parlament sprejel zakon na finančne transakcije, http://www.finance.si/353641/Evropski- parlament-sprejel-zakon-na-finan%C4%8Dne-transakcije (zadnjič obiskano: 23.5.2012). 59A lgirdas Šemeta, Bo davek na finančne transakcije pripomogel k rasti?, http://www.finance.si/354728/ Bo-davek-na-finan%C4%8Dne-transakcije-pripomogel-k-rasti (zadnjič obiskano: 1.6.2012). 60 Tamara Prezelj, Davek na finančne transakcije, Revija Denar 2011, str. 7. 61 Uredba (ES) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), UL L 331, 15.12.2010, str. 12-47. 272 DIGNITAS n Razprave (ESMA)za zagotovitev stabilnosti in učinkovitosti finančnega siste- ma na področju podjetij, ki ponujajo finančne storitve, upravljanja podjetij… 62 ; ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojni- ne (EIOPA),za zagotovitev stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema na področju zavarovalnic in pozavarovalnic, institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje… 63 Poleg teh organov je bil usta- novljen tudi Evropski odbor za sistemska tveganja, ki je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU. 64 Komisija je predlagala tudi sklop reform, s katerimi bi preprečili ali vsaj omejili učinke bodočih kriz: 65 - regulacija posameznih finančnih institucij z namenom izboljša- ti stabilnost, upravljanje tveganj in večjo preglednost; - povečanje učinkovitosti, stabilnosti, povezanosti in pregledno- sti finančnih trgov; - povrnitev zaupanja potrošnikov v finančni sektor in enotni trg; - sistem kriznega upravljanja z ustanovitvijo obveznega sklada na ravni EU, ki bi v krizi pomagal bankam pri reševanju in pri likvi- daciji. StrategijaEvropa 2020 pa je dokument, ki združuje cilje, relevan- tne za vse države članice in opredeljuje glavne cilje ter daje smer- nice voditeljem EU v kakšno smer popeljati evropsko skupnost v globaliziranem, hitro spreminjajočem se svetu. 66 V njej si je Komisija s ciljem doseči pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo začrtala cilje glede zmanjševanja brezposelnosti, izboljševanja izo- braževalnega sistema, inovacij in razvoja digitalnih tehnologij, var- stva okolja in v tem pogledu predvsem usmerjanja v bolj okolju pri- jazno gospodarstvo. 67 Strategija tudi ne prinaša nobenih novosti v samo strukturno obliko EU, saj se posveča predvsem že obstoječim politikam in tistim politikam, za katere meni, da bi jih bilo treba 62 Uredba (ES) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), UL L 331, 15.12.2010, str. 84-119. 63 Uredba (ES) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), UL L 331, 15.12.2010, str. 48-83. 64 Uredba (ES) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makroboni- tetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega od bora za sistemska tveganja UL L 331, 15.12.2010, str. 1-11. 65 Janja Hojnik, Povezave med mednarodno, evropsko in nacionalno ravnjo pri regulaciji finančnega trga, Podjetje in delo 2011, str. 1571-1573. 66 Strategija Evropa 2020, http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf (zadnjič obiskano: 25.5.2012) – str. 10, 11. 67 Evropa 2020, http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm (zadnjič obiskano: 25.5.2012). 273 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena organizirati v sklopu EU. Njen pomen oziroma pomen strateških načrtov pa se bo v prihodnosti najverjetneje še povečal, še posebej v primeru delitve Evrope na »dve hitrosti«. Tako bi namreč države sestavile večletno strategijo razvoja Unije, vsaka država članica pa bi se glede na vnaprej določene cilje opredelila, ali želi stopiti na pot večjega združevanja in unifikacije, ali pa želi ohraniti svoj polo- žaj v trenutnih okvirih predvsem gospodarske unije, z možnostjo okrepljenega sodelovanja le na posameznih področjih. 7. Evropa po krizi (sklepi) Kakšna bo prihodnost EU je predvsem odvisno od tega, kakšno dodano vrednost bo sposobna ustvariti na podlagi preteklih dosež- kov. Uspešen izhod iz krize, revitalizacija skupnosti in nov zagon v razvoju EU so nujni pogoji za to, da se EU ohrani kot eden ključnih faktorjev v mednarodnem gospodarskem in političnem okolju. V nasprotnem primeru bodo – če Evropa ne sprejme ustreznih ukre- pov in reform, ki bi okrepili njeno skupnostno politiko in enotno nastopanje – hitro rastoči azijski, južnoameriški in še zlasti trg ZDA močno prehiteli trg EU, s tem pa tudi politično marginalizirali njen pomen. 68 EU si mora zadati zelo jasno strategijo, kakšne so njene ključne prioritete in na kakšen način bo te cilje skušala doseči. Hkrati pa se mora zavedati, da s postavitvijo strategije ni dosegla še nič, am- pak bo morala te načrte šele vestno izpolniti, da bo lahko na koncu dosegla želeni rezultat. Predvsem pa bo morala v razprave glede svoje prihodnosti vključiti širšo javnost, in jo tudi prepričati, v čem je pomen in smisel nadaljnjega povezovanja. 69 Jasneje bo morala določiti cilje in predvsem poti, kako te cilje doseči – saj se marsika- tera izmed zadanih nalog v okviru strategije Evropa 2020 zdi bolj politična obljuba kot jasno določen cilj. Razpad EMU, evroobmočja in skupne valute? »Če ne preživimo z evrskim območjem, ne bomo preživeli z Evropsko unijo.« Herman vanRompuy, predsednik Evropskega sveta 70 68 Janis Emmanouilidis/Josef Janning, Stronger after the crisis: Strategic choices for Europe’s way ahead, 2011, str. 21. 69 Prav tam, str. 22. 70 Janja Hojnik, Evro (EU) na robu prepada?!, PP 2011, str. 3. 274 DIGNITAS n Razprave Argentina, 1991. Ustanovi se denarni odbor, ki nacionalno va- luto veže na dolar in Argentina skoraj desetletje uživa koristi in napredek. – EU, 1999. Preoblikuje se ECB in ustanovi EMU, EU pa skoraj desetletje uživa koristi in napredek. – Argentina se znajde v krizi, zaprosi za posojila in se podvrže strogim fiskalnim ukrepom, ki pa niso preveč učinkoviti. – Tudi EU se znajde v finančni in eko- nomski krizi, nekatere države prosijo za zelo draga posojila, sprva te države in nato celotna EU se podvržejo strogim fiskalnim ukre- pom, ki pa (do sedaj) še niso privedli do želenih rezultatov. 71 Argentina, 2002. Država bankrotira, nacionalna valuta devalvira, država se sicer znajde v pomanjkanju, a se opre na močno razvito zunanjo trgovino in zelo počasi, a vztrajno, spet posega po gospo- darski rasti. 72 Ali je lahko tudi razplet krize za EU analogen razpletu v Argentini? 73 V primeru evroobmočja lahko sicer takšna situacija privede do različnih razpletov: razpustitve same Unije ali razpada evroobmo- čja s prestrukturiranjem dolga. Razpada EMU oziroma evroobmo- čja si nihče ne želi, saj to v vsakem primeru še poglobi finančno in ekonomsko krizo. Za takšen scenarij pa je po mnenju ekonomistov tudi zelo malo možnosti. Najhujša nevarnost je pretila v sredini leta 2011, a v letu dni so evropske banke, izključujoč države PIGS, uspe- le dovolj konsolidirati svoje finance. Lahko pa trenutna situacija privede do lažje oblike razpada, to je izstopa posameznih držav iz območja evra. 74 Izstop Grčije (oziroma bolj verjetno prisilni izstop) iz evroobmočja in njen bankrot bi povzročil manjše poškodbe v finančnem in ekonomskem stanju evropskih držav ter njihovih go- spodarstev. Bankrot Španije bi seveda zaradi njene velikosti pov- zročil veliko težje poškodbe. Vendar pa ni pričakovati, da bi EU s tem zašla v življenjsko nevarnost, saj naj bi bila ostala gospodarstva (predvsem se tu omenjata Italija in Portugalska) vseeno dovolj sta- bilna, da se trend Grčije in Španije ne bi nadaljeval z njimi. Ocena verjetnosti: Razpad evroobmočja in EU ni verjeten, iz- stop Grčije in morda tudi kakšne druge države članice iz monetar- ne unije pa veliko bolj. 71 Miha Lenardič, Evro kot nacionalna in nadnacionalna valuta, 2011, str. 74-75 . 72 Prav tam, str. 75. 73 Države EU, ki bi najverjetneje prve bankrotirale, imajo zelo slabo razvito zunanjo trgovino in se nanjo ne bi mogle opreti tako, kot se je Argentina. 74 Matic Bratož, Kriza EMU:Zaplet in možni razpleti, 2011, str. 24. 275 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena Nadaljnja krepitev EU na določenih področjih: fiskalna ali davčna unija? Nadaljnje strategije? ZDA, 1787. Del zbranega davka v okviru zveznih držav se prične prvič zbirati v skupno zvezno rezervo. 75 EU, 2012. Sprejeta je di- rektiva, ki državam članicam EU nalaga uvedbo davka na finančne transakcije. Gre za prvi davek, ki ima v okviru EU poenoten pred- met obdavčenja in poenoteno najnižjo davčno stopnjo, del sred- stev, zbranih z davkom, pa se bo zbiralo v skupni proračun EU. To lahko razumemo kot velik korak za simbolno bližanje davčni uniji, a majhen korak za njeno dejansko oblikovanje. S sprejetjem evrop- skega davka je EU uspelo na področju davčne politike ustvariti ti- sto, kar ji z Ustavo za Evropo ni uspelo na področju skupnostne politike: ustvarila je enega glavnih simbolov za oblikovanje federa- tivne ureditve, ki pa ima za nadaljnje povezovanje v okviru davčne politike bolj formalen kot pa vsebinski pomen. Za dosego davčne unije bodo namreč potrebna še zelo dolga in naporna pogajanja, veliko politične taktike in opustitev želja po ohranitvi čim več sa- mostojnosti – in še vedno bo najbrž zelo težko to uskladiti v okviru celotne EU. Davek je namreč le del evropske sestavljanke in lahko le ugiba- mo, koliko bolj jasna bo celotna slika ko bomo dodali en košček. 76 Podobno velja tudi za področje fiskalne politike. Fiskalnega pakta sicer niso podpisale vse države članice, a vseeno ga lahko zaradi velike podpore in pričakovanja, da se bo morda razširil na celotno EU in zapisal v ustanovne pogodbe štejemo za prvi korak k fiskalni uniji. A zanj velja podobno kot za davek na finančne tran- sakcije: gre za močan, simbolen prvi korak, a do fiskalne unije je še dolga pot. Glede na zgodovinski spomin o podobnih okoliščinah, v katerih se je EU že znašla, pa lahko upravičeno dvomimo, da bo pripravljenost na nadaljevanje razvoja poglobljenega sodelovanja po koncu dolžniške in finančno-ekonomske krize še dalje na tako visoki ravni, kot je sedaj. V okviru strategije Evropa 2020 gre predvsem za krepitev že ob- stoječih politik enotnega trga, zato takšno strategijo v okviru se- demindvajseterice lahko razumemo kot pozitivni vidik aktivnega izvajanja zadanih nalog in strateškega pozicioniranja EU v global- no okolje. Vendar je za to, da tudi globalno okolje sprejme EU kot 75 Gašper Cerar, Evropski davek?, 2007, str. 56-57. 76 Prav tam, str. 56-57. 276 DIGNITAS n Razprave strateško ključnega partnerja, treba še veliko več kot le uresničeva- nje politik Evrope 2020. Sicer pa: sprejetje fiskalnih ukrepov, izvajanje najnujnejših struk- turnih reform (pokojninska reforma..), izboljšanje konkurenčnosti go- spodarstva in še najpomembnejše, rešitev dolžniške krize in krize sku- pne evropske valute je conditio sine quanon za nadaljnji razvoj EU. Ocena verjetnosti: nadaljnja krepitev skupnih politik je zelo ver- jetna, vendar ne toliko v okviru sedemindvajseterice, ki se bo v pri- hodnosti najverjetneje širila še na zahodni Balkan, saj se s tem še povečuje različnost med državami članicami. To bi vedno privedlo le do najmanjših skupnih imenovalcev med državami članicami, kar pa gotovo ni dovolj, če hoče evropsko gospodarstvo ujeti in ostati konkurenčno hitro razvijajočim se azijskim in južnoameri- škim gospodarstvom. 77 EU se ne more več vrniti v preteklost, ko je sama (poleg ZDA) igrala ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu in je lahko to gospodarsko politiko solidno izvajala tudi razdroblje- na na bolj ali manj velike države Stare celine. 78 Sodobni trendi glo- balizacije te možnosti Evropi ne puščajo več: če želi še naprej igrati pomembno vlogo mora močno okrepiti skupni trg, četudi za to obstaja veliko večja verjetnost, da se bodo v okviru instituta okre- pljenega sodelovanja tesneje povezale le nekatere države Unije. Združene države Evrope? »Naša stalna namera mora biti ta, da gradimo in krepimo moč OZN. Pod tem in v sklopu tega pojmovanja sveta moramo znova ustvariti evropsko družino v področni strukturi, ki bi se lahko ime- novala Združene države Evrope.«…»Male države bodo veljale toliko kot velike in pridobile bodo čast s prispevanjem k skupni stvari.« Winston Churchill, nekdanji predsednik vlade Združenega kra- ljestva (1946) 79 »Politika zvezne vlade teži k Združenim državam Evrope…« Konrad Adenauer, nekdanji nemški kancler (1952) 80 77 Matej Avbelj, Europe 2025 – as a Multi-SpeedEurope, http://www.ijpucnik.si/media/txt_IJP_avbelj.pdf (za- dnjič obiskano: 27.5.2012) – str. 1-2, 10; in Gillespie, TheEuroCrisis: InsandOuts – Multi-SpeedEurope?, http:// www.iiea.com/documents/the-euro-crisis-ins-and-outs--multi-speed-europe (zadnjič obiskano: 2.6.2012). 78 Janja Hojnik, Evro (EU) na robu prepada?!, PP 2011, str. 3. 79 Winston Churchill, Znova moramo ustvariti evropsko družino, v U. Ferruta (urednik), Evropska antologija, 2003, str. 91. 80 Konrad Adenauer (intervju E. Friedlaenderja), v U. Ferruta (urednik), Evropska antologija, 2003, str. 117. 277 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena Združene države Amerike, 1929. Zvezne države uživajo viso- ko stopnjo samostojnosti, v ZDA prevladuje občutek, da je pripa- dnost posamezni državi pred pripadnostjo skupnosti. Vendar se federacija znajde v veliki krizi, ukrepi, ki jih je sprejel predsednik Hoover pa ne delujejo. Novi predsednik Roosvelt sprejme New Deal, ki državo popelje iz krize, a hkrati močno okrepi centra- lizacijo ter razširi zvezne pristojnosti in s tem aktom poskrbi za največji prenos pristojnosti na zvezno državo ter najmočneje v zgodovini okrepi centralno oblast nasproti posameznim zveznim državam. 81 Besedna zveza Združene države Evrope se pojavlja bolj v politič- ne namene kot v kakšnih resnih razpravah o prihodnosti. Nekateri jo omenjajo kot neko bodoče dejstvo, v katero nas bodo vodile ve- dno bolj razširjene skupnostne politike, drugi, bolj evroskeptično usmerjeni, pa pred takšno federativno ureditvijo svarijo. Številne države se namreč ne strinjajo s hitro harmonizacijo in unifikacijo. Takšnemu razvoju sicer puščajo prosto pot, vendar šele nekje v pri- hodnosti, saj se v danem trenutku še niso pripravljene odpovedati takšnemu delu svoje suverenosti. Pojem suverenosti v sklopu mednarodnega povezovanja pa je lahko v pravno-filozofskem smislu tudi sporen. JaquesMaritain je v delu Človek in država menil, da je moderna država kot suveren mednarodnopravni subjekt nad skupnostjo narodov in je od nje absolutno neodvisen. Če pa se tak suveren odpove delu suvereno- sti, preneha biti suveren, saj pojmuje državo kot enovito enoto. 82 Z njim se je deloma strinjal tudi slovenski pravnik Leonid Pitamic, ki je sicer menil, da se je z razvojem meddržavnega prava odprla mo- žnost prenosa določenih pristojnosti na meddržavno raven, a se je hkrati strinjal, da je s tem pojem suverenosti izgubil svoj pomen in ga v tem kontekstu ni več mogoče uporabljati. Zato je v svojih delih uporabljal slovenski izraz: vrhovnost. 83 Ocena verjetnosti: kratkoročno ne, dolgoročno pa predvsem odvisno od razmer v mednarodnem okolju. Kot pri Ustavi za Evro- po gre za simbolno zelo močno besedno zvezo, ki pri državljanih EU najbrž nima dovolj podpore. 81 Matej Accetto, Gospodarska kriza in (de)centralizacija unije, http://www.ius-software.si/DnevneVse- bine/Kolumna.aspx?id=10738 (zadnjič obiskano: 23.5.2012). 82 Jacques Maritain, Človek in država, 2002, str. 68. 83 Leonid Pitamic, Država, 1927, str. 40-41. 278 DIGNITAS n Razprave Evropa več hitrosti? EU, 1.1.1999. Nekatere države članice uradno uvedejo evro, ki postane eden temeljnih in najpomembnejših povezovalnih ele- mentov Skupnosti. Nekatere. Že eden temeljnih in najvidnejših projektov EU, monetarna unija, je nastal na temelju okrepljenega sodelovanja, in na podlagi katerega se je uveljavil izraz Evropa dveh (več) hitrosti. Evropa dveh hitrosti namreč ni enotna. Občutimo jo pri mone- tarni politiki, pri Schengenskem sporazumu, pri obrambni politiki, pri prostem pretoku delovne sile… Države, ki sodelujejo kot člani- ceenega okrepljenega sodelovanja, niso nujno tudi v krogu držav drugega okrepljenega sodelovanja. Zato iz celostnega pogleda na EU vidimo, kot da bi bila sestavljena iz več posameznih skupnosti z različnimi hitrostmi. Idejo o Evropi dveh hitrosti je že leta 1974 predstavil nemški kan- cler Willy Brandt, a je pravno zaživela šele leta 1999 kot postopek okrepljenega sodelovanja z Amsterdamsko pogodbo.Po mnenju dr. Avblja so ključni razlogi za željo po okrepljenem sodelovanju v velikosti EU, njenem poglabljanju ter v spremembi glasovalnega sistema v organih EU iz soglasja v večinski sistem. 84 Izmed politik okrepljenega sodelovanja sem obravnaval pred- vsem vprašanje krize evra v okviru monetarne unije in načine nje- nega reševanja. Ker gre že v samem začetku za Evropo dveh hitro- sti, je odgovor na temeljno vprašanje zelo jasen: z ukrepi, s katerimi se rešuje dolžniška kriza v evroobmočju, se bo na področju mone- tarne unije in evra ohranila razdeljenost Evrope na dve hitrosti. Zaradi ukrepov ECB, državnih pomoči in ostalih kratkoročnih ukrepov Komisije, ki zagotavljajo predvsem likvidnostno pomoč državam in finančnim institucijam v krizi, ne bo prišlo do samih strukturnih sprememb v EU. Posledice pa bodo tudi po krizi ostale zaradi nekaterih drugih ukrepov: • nova medvladna organizacija, Evropski mehanizem stabilno- sti (EMS), bo na trajni podlagi vzdrževala krizni mehanizem za za- gotovitev finančne stabilnosti v evroobmočju; • pakt Evro Plus bo dodatno razširil pristojnosti EMU na podro- čjih, ki so sicer v suvereni pristojnosti držav: davčne reforme, povi- šanje upokojitvene starosti, vezanost plač na produktivnost... 84 Matej Avbelj, Europe 2025 – as a Multi-SpeedEurope, http://www.ijpucnik.si/media/txt_IJP_avbelj. pdf (zadnjič obiskano: 27.5.2012) – str. 4, 7. 279 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena • reforma pakta za stabilnost in rast pa bo okrepila moč orga- nov EU (predvsem sodišča in Komisije) nasproti članicam, ki so zavezane k uresničevanju Maastrichtskih kriterijev. »Zdaj sta očitno dve Evropi. Tukaj je nova Evropa, ki želi več solidarnosti in regulacije kot druga, ki jo skupaj drži samo ideja enotnega tržišča,« Nicolas Sarkozy, nekdanji francoski predsednik obdogovoru vrha EU o fiskalnem paktu 85 Pozivi h krepitvi Evrope dveh hitrosti v okviru sedemnajsterice (držav članic evroobmočja) pa se v času po sprejemu fiskalnega pakta še krepijo – Joschka Fischer, nekdanji nemški zunanji mini- ster, Jean Claude Piris, nekdanji direktor pravne službe Evropskega sveta, pa tudi drugi predstavniki institucij EU menijo, da celotna skupnost sedemindvajsetih držav ni sposobna uspešno delovati, zato kot alternativo predlagajo prav skupnost držav evroobmočja, ki bi se lahko razvila v nekakšno evropsko federacijo. 86 Piris pa je ob dejstvu, da bi bila celotna EU prepočasna pri sprejemanju nujnih in pomembnih odločitev posebej poudaril, da je treba spodbujati tudi tiste države članice EU, ki ne bi bile članice»Evrope prve hitro- sti« k pridružitvi bolj povezani skupnosti, ko bodo za to pripravlje- ne in sposobne. 87 V prihodnjih letih bomo videli, ali se bodo te države res sposob- ne tesneje povezati in enotneje politično in gospodarsko nastopati na svetovni ravni, ali pa se bo tudi njim po umiritvi finančne, eko- nomske in dolžniške krize zgodil status quo. »Evropa se je pol stoletja premikala v spominu na vojno in obetu sprave med Nemčijo in Francijo, ter na smrtonosne nevarnosti nu- klearnega napada Sovjetske zveze in hrepenenju po liberalizaciji vzhodne Evrope…« »…sedaj pa naj bo mobilizirana s temo »gospo- darske vojne« in obrambo evropskega načina življenja s pogledom na rastoče nove gospodarske sile v globaliziranem svetu.« 88 85 Zdaj sta očitno dve Evropi, http://www.rtvslo.si/evropska-unija/sarkozy-zdaj-sta-ocitno-dve- evropi/272623 (zadnjič obiskano: 29.5.2012). 86 - Matej Avbelj, Pozabite to Evropsko unijo, http://www.ius-software.si/DnevneVsebine/Kolumna. aspx?id=79637 (zadnjič obiskano: 15.5.2012); in - Paul Gillespie, TheEuroCrisis: InsandOuts – Multi-SpeedEurope?, http://www.iiea.com/documents/ the-euro-crisis-ins-and-outs--multi-speed-europe (zadnjič obiskano: 2.6.2012). 87 Paul Gillespie, TheEuroCrisis: InsandOuts – Multi-SpeedEurope?, http://www.iiea.com/documents/ the-euro-crisis-ins-and-outs--multi-speed-europe (zadnjič obiskano: 2.6.2012). 88 Franc Pernek, Kriza evra in enotna obdavčitev, Revija Denar 2012, str. 33. 280 DIGNITAS n Razprave EU je zaradi specifičnih zgodovinskih lastnosti evropskih naro- dov in Unije, ki je iz vidika povezovanja držav trenutno svojevrsten suigeneris v zgodovini meddržavnih povezavneprimerljiva tako z ZDA kot z Argentino. EU bo pisala svojo lastno zgodovino. Zgodo- vina drugih držav in drugih zvez držav, ki so nato postale federa- cije, pa je lahko opomin, na kaj mora biti Evropa pozorna. In še v nečem je sedanje stanje EU neprimerljivo s katerimi koli zgodovin- skimi okoliščinami: čas za ukrepanje se ne meri več v letih in de- setletjih, temveč v mesecih, tednih, dnevih. Če želi Evropa ohraniti svoje temeljno poslanstvo in ostati močan skupen trg, mora ukrepe sprejeti čim prej. Morda pa bo kakšno zanimivo idejo posredoval tudi kdo izmed udeležencev tekmovanja za Wolfsonovo nagrado za ekonomijo, ki velja za drugo najpomembnejšo svetovno nagrado (za Nobelovo). Letošnja tema tekmovanja je namreč kako najlaže in najbolje izvesti organiziran zlom evra, rezultati pa bodo znani v juliju 2012. 89 Opomba: V času od junija, ko je bila diplomska naloga napisa- na, do sedaj, se je najhujša politična nestabilnost v Grčiji umirila, vendar brez dodatne finančne pomoči državi še vedno grozi ban- krot. ECB je znižala obrestno mero in pričela s ponovnim odku- pom državnih obveznic, ključne države so implementirale fiskalni pakt (med njimi še ni Slovenije), Komisija pa je predstavila zami- sel o oblikovanju bančne unije, ki bi bolj poenotila nadzor nad bančnim sistemom. In ne nazadnje, zmagovalec tekmovanja za Wolfsonovo nagrado za ekonomijo ni presenetil s kakšno pretirano domiselno rešitvijo za države, ki bi zapustile evroobmočje: predla- ga v tajnosti načrtovano uvedbo nove valute, ki pa bi postopoma – najprej za velike in pozneje za majhne transakcije – zamenjala evrsko valuto. 90 89 Larry Elliot, WolfsonPrizeshortlist: fiveways to break up theeurozone, http://www.guardian.co.uk/ business/2012/apr/03/wolfson-prize-shortlist-eurozone-breakup (zadnjič obiskano: 29.5.2012). 90 - Albina Kenda, Bo Draghi ob prvi obletnici na čelu EVB znižal obrestno mero?, http://www.finan- ce.si/8325394/Bo-Draghi-ob-prvi-obletnici-na-%C4%8Delu-ECB-zni%C5%BEal-obrestno-mero (zadnjič obiskano: 12.11.2012). - Matic Cvelbar, Banka Slovenije v enotnem nadzoru vidi pozitivne učinke, http://www.finance. si/3415595/Banka-Slovenije-v-enotnem-nadzoru-vidi-pozitivne-u%C4%8Dinke (zadnjič obiskano: 12.11.2012) - Wolfsonprizeforeuroexit plan wonbyRogerBootle, http://www.bbc.co.uk/news/business-18721155 (zadnjič obiskano: 12.11.2012) 281 DIGNITAS n Evropska Unija po krizi : okrepljena ali oslabljena VIRI 1. MONOGRAFIJE IN ZBORNIKI Adenauer Konrad (intervju E. Friedlaenderja), v FerrutaUgo (urednik), Evropska antologija, Laborato- rioEuropeo, Gorica 2003; Churchill Winston, Znova moramo ustvariti evropsko družino, v FerrutaUgo (urednik), Evropska anto- logija, LaboratorioEuropeo, Gorica 2003; EmmanouilidisJanis in Janning Josef, Strongerafterthecrisis: StrategicchoicesforEurope's wayahead, EuropeanPolicy Center, Bruselj 2011; Fontaine Pascal, Evropa v 12 poglavjih, Evropska komisija – Generalni direktorat za komuniciranje, Bruselj 2010; Jackson James K., TheFinancialCrisis: Impact on andResponsebyTheEuropean Union, CongresionalRe- searchService, Washington 2009; Maritain Jacques, Človek in država, Študentska založba, Ljubljana 2002; Pinterič Uroš,CameliaIancu Diana inPandiloska Jurak Alenka (uredniki), Odsevi globalne negotovosti: Globalinstabilityreflections, Vega, Ljubljana 2009; Pitamic Leonid, Država, Družba sv. Mohorja, Ljubljana 1927; Prašnikar Janez, How are differentcapitalistsystemscopingwiththecurrentcrisis?, Časnik Finance, Ljubl- jana 2009; RoubiniNouriel in MihmStephen [prevod Zlatko Turkovic], Gospodarska kriza: napoved prihodnjih finančnih zlomov, Soleco, Ljubljana 2010; 2. ČLANKI IN RAZPRAVE, DIPLOMSKA IN MAGISTRSKA DELA Bratož Matic, Kriza EMU: Zaplet in možni razpleti [diplomsko delo], Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2011; Cerar Gašper, Evropski davek [diplomsko delo], Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2007; Ferjančič Cilka, Državni dolg v evrskem območju, Bančni vestnik, št. 3 (2012), str. 16-21; Hojnik Janja, Davek na finančne transakcije, Davčno-finančna praksa, letnik 12 (2011), št. 10, str. 28; Hojnik Janja, Evro (EU) na robu prepada?!, Pravna praksa, št. 26 (2011), str. 3; Hojnik Janja, Povezave med mednarodno, evropsko in nacionalno ravnjo pri regulaciji finančnega trga, Podjetje in delo, letnik 37 (2011), št. 6-7, str. 1571-1573; Hojnik Janja, Pravni vidiki ukrepov za trdnost evra in vpliv na slovensko gospodarstvo, Pravnik, letnik 66 (128; 2011), št. 7-8, str. 443-454; Hojnik dr. Janja, Pred ustavno konvencijo o fiskalni uniji EU, Pravna praksa, št. 38 (2011), str. 3; Hojnik dr. Janja, Sprejet »Six-pack« o reformi ekonomskega upravljanja na evrskem področju, Davčno- finančna praksa, letnik 12 (2011), št. 10, str. 21; Kramžar Barbara, Pravo vprašanje je, kakšna bo Evropa po krizi, Posel&Denar (priloga časopisa Delo), leto 54 (2012), št. 47, str. 25; Kulot Luka, Pakt stabilnosti in rasti in njegove reforme [diplomsko delo], Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2011; Lenardič Miha: Evro kot nacionalna in nadnacionalna valuta [diplomsko delo], Pravna fakulteta Univer- ze v Ljubljani, Ljubljana 2011; Mrak dr. Mojmir, Eruozonecrisisandnecessary reform ofitsgovernancestructure, Bančni vestnik, št. 11 (2001), str. 41-42; Nahtigal dr. Matjaž, Evropski fiskalni pakt - preveč tog in omejevalen, Pravna praksa, št. 12 (2012), str. 22; Pernek dr. Franc, Kriza evra in enotna obdavčitev, Revija Denar, št. 408 (2012), str. 33; Prezelj mag. Tamara, Davek na finančne transakcije, Revija Denar, 405 (2011), str. 7; Pulko Tomaž, Sistem Evropske centralne banke in njena vloga v času globalne finančne krize [diploms- ko delo], Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2011; Radman Mišo, Fiskalni stimulusi držav članic EU v luči gospodarske krize [diplomsko delo], Ekonoms- ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2011; 3. ČLANKI IN RAZPRAVE TER DIPLOMSKA IN MAGISTRSKA DELA S SPLETNIH VIROV Accetto dr. Matej, Gospodarska kriza in (de)centralizacija unije, http://www.ius-software.si/DnevneVse- bine/Kolumna.aspx?id=10738 (zadnjič obiskano: 23.5.2012); Avbelj dr. Matej, Europe 2025 – as a Multi-SpeedEurope, http://www.ijpucnik.si/media/txt_IJP_avbelj. pdf (zadnjič obiskano: 27.5.2012) ; 282 DIGNITAS n Razprave Avbelj dr. Matej, Pozabite to Evropsko unijo, http://www.ius-software.si/DnevneVsebine/Kolumna. aspx?id=79637 (zadnjič obiskano: 15.5.2012); Cvelbar Matic, Banka Slovenije v enotnem nadzoru vidi pozitivne učinke, http://www.finance. si/3415595/Banka-Slovenije-v-enotnem-nadzoru-vidi-pozitivne-u%C4%8Dinke (zadnjič obiskano: 12.11.2012) ECB in Evropska komisija zadovoljni s krepitvijo ESM, http://www.finance.si/347799/ECB-in-Evropska- komisija-zadovoljni-s-krepitvijo-ESM (zadnjič obiskano: 21.5.2012); Elliot Larry, WolfsonPrizeshortlist: fiveways to break up theeurozone, http://www.guardian.co.uk/ business/2012/apr/03/wolfson-prize-shortlist-eurozone-breakup (zadnjič obiskano: 29.5.2012); Evropski parlament sprejel zakon na finančne transakcije, http://www.finance.si/353641/Evropski-par- lament-sprejel-zakon-na-finan%C4%8Dne-transakcije (zadnjič obiskano: 23.5.2012); Gillespie dr. Paul, TheEuroCrisis: InsandOuts – Multi-SpeedEurope?, http://www.iiea.com/documents/ the-euro-crisis-ins-and-outs--multi-speed-europe (zadnjič obiskano: 2.6.2012); Hollande zavrača ratifikacijo fiskalnega pakta brez elementov rasti, http://www.finance.si/352945/ Hollande-zavra%C4%8Da-ratifikacijo-fiskalnega-pakta-brez-elementov-rasti (zadnjič obiskano: 24.5.2012); Kenda Albina, Bo Draghi ob prvi obletnici na čelu EVB znižal obrestno mero?, http://www.finance. si/8325394/Bo-Draghi-ob-prvi-obletnici-na-%C4%8Delu-ECB-zni%C5%BEal-obrestno-mero (zadnjič obiskano: 12.11.2012) Kraljič Peter v oddaji Odmevi (17.5.2012), http://tvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.136642219/#ava2.1366 42219;; (zadnjič obiskano: 18.5.2012); Mrak: Fiskalna konsolidacija je pogoj za rast, http://www.finance.si/353161/Mrak-Fiskalna-konsolidacija- je-pogoj-za-rast (zadnjič obiskano: 24.5.2012); Mrak Mojmir v oddaji Dnevnik (15.5.2012), http://tvslo.si/#ava2.136380718;; (zadnjič obiskano: 15.5.2012); Šemeta Algirdas, Bo davek na finančne transakcije pripomogel k rasti?, http://www.finance.si/354728/ Bo-davek-na-finan%C4%8Dne-transakcije-pripomogel-k-rasti (zadnjič obiskano: 1.6.2012); Zdaj sta očitno dve Evropi, http://www.rtvslo.si/evropska-unija/sarkozy-zdaj-sta-ocitno-dve- evropi/272623 (zadnjič obiskano: 29.5.2012); 4. PRAVNI VIRI Prečiščeni različici Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 30. marca 2010(UL EUC83/01); Uredba (ES) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (UL L 331, 15.12.2010, str. 12-47); Uredba (ES) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 84-119); Uredba (ES) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (UL L 331, 15.12.2010, str. 48-83); Uredba (ES) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makroboni- tetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za si- stemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1-11); 5. DRUGI SPLETNI VIRI Evropa 2020, http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm (zadnjič obiskano: 25.5.2012); FinancialBubbles, Finite-Time SingularityModels, http://www.ecb.int/events/conferences/shared/ pdf/conf_ecb_ny_fed/Sornette_pres.pdf?56d8b6aff84edd52227a84c5490a35e0 (zadnjič obiskano: 31.5.2012); Pogodba o fiskalnem paktu, http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/dokumenti/pogodba_o_fis- kalnem_paktu.pdf (zadnjič obiskano: 24.5.2012); Sklepi Evropskega Sveta glede Pakta Evro plus, http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/11/st00/ st00010-re01.sl11.pdf#page=14 (zadnjič obiskano: 31.5.2012); Strategija Evropa 2020, http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf (zadnjič obiskano: 25.5.2012); Wolfsonprizeforeuroexit plan wonbyRogerBootle, http://www.bbc.co.uk/news/business-18721155 (zadnjič obiskano: 12.11.2012)