146
Occn« i', poročila o puolikaeiiah in razstavah
ARHIVI XVI 1993
strijskih m italijanskih občin, v vičj) men pa seveda v fondu Deželni odbor v Gori*;' ki ie nadzoroval delo cestnih odborov.
Postavitev razstave sovpada s 125-letniCO ustanovitve in 70-letnico prenehanja delovanja tolmir skega cestnega odbora. Uvodni eksponat, geigralska karta tolminskega okrajnega glavarstva i- leta 1882 obiskovalcu predstavi širše obmečje celotnega dogajanja, Sled mu H3 raznovrstnih spinov, načrtov in zakonov, dopolni ujej o pa ji,: barvne fotokop e izsekov i: pregledne karte občine Tolmin, odlomki teksta iz kataloga ter čmobelc fotografije cest in mostov, kakršne poznamo danes.
Eksponati so razporejeni v več zaključenih enot ZLČctni del razstave g ovc \ na splošno o toh.. nskom cestnem odboru, sledi esrednji in najobsežnejši d~l, kije namenjen razvrju okrajnih oziroma skladovnih cest ("kraj Bače", "kraj Idrijce", M^st na Soči - Tolmin - Volarje Ladra - ladrski most na Soči, Ribi?- -Logjc, okrajna cesta ob Nadtži, Kozarsče - Vrh Mclu Volče. Kmal Avčc - Log Mest na Soči. Bača - Kneza, Slap Roče), za katere je bi' pristojen zključno cestni odbor V tem delu izstjpa zlasti prekrasen načrt mostu na rek' Soči pri Mostu na Soči pred iigradn o akumulacijskega jezera Ki ie zalilo globoko sotesko reke Soce. Na fotografi'' k. prikazuje današnje stanje, zlahka opazimo bistveno višji nivo reke, vendar velju upoštevati najbrž tud dejstvo, da je bila fotografija posneta v času obilnega jesenskega deževja. Manjše Število eksponatov prikazuje dovozne ccstc na železniške postaje, ki nh je zaradi povezav okrajnih cest z železniškimi posta iam i moral vzdrževati cestni odbor. Mnd njimi sta najbolj slikovita skica mostu čez BaČo v Klavžah iz leta 1908 ter načrt železniške pcstajc Podbrdo iz leta 1904, Razstavo zaključujejo dokumenti o občinskih cestah, k so se navezovale na okrajne eeste. Zanje so i)ilc pristoine sicer obline, vendar je cestni odbor običajne sofinanciral njihovo g-adnjo oziroma vzdrževale, Opozoriti velja zlasti na dokimente o obnovi znamenitega Hudičevega mestu v Tolminskih koritih iz leta 1912, pa o mestu dej- potok Kozjak nad Kobaridom, Zanirriv ie tudi načrt znanega Napoleonovega mostu čez Nadižc v Brepiniskem kotu. Načrt ,e iz leta 1884, za primerjavo pa ie priložena fotografija današnjega mestu Zadnji panoji prikazi jejo grad;vo o občinskih cestah, k so sc navezovale na koroško državno cesto.
Katalog, ki spremi a razstavo, m a 68 strani. Tekst v celoti sledi postavitvi razstave, V katalogu c ob;avlienili 20 najpomembnejših dokumentov, za ključ.ije pa ga seznam eksponatov.
Razstava bo v Pokrajinskem arhivu na ogled do 8, februarja 1994, Nato jo bomo predvidoma preselili v okolje, o katerem pravzaprev tud, guvori, v Toln in, kar bo za domačine še posebej canimivc.
Metka Nusdorfcr Vuksanovic
Albert Piicer; Inventar zhirke - Inentarin della collezione Giuseppe Tiirtini 1654-19M, Pokra'iriski arhiv Koper 1993
Pokrajinski arhiv Kop:r je v preteklem letu izdal le eno svojo publikacijo, t.j dvojezični (slovensk i in italijanski) inventar arhivske zbirke Giscppc Ta rt in i, avtor.a Alberta Pucerja,
V obeh jezikih, neglede r.a to, v katerem 'ezik-j je pisan osnovni dokument (v latinskem, nemškem ali pa v italijanskem) je objavi.en ..i 445 regestov dokumentov, Regesti sestavljajo inventar zbirke, ki smo jo v letu 1986 ptevzeli ad Pomorskega mjzeja Sergcj Mušera iz Pirana V letu 1991 e avtor zbirko uredil, sestavil inventar in publmacijo pripravil za tisk v jubilejnem letu, posvečenem 100, obletn.ci umetnikovega rc istva v Piranu.
Dokumcrti so razvrščen v sedem kategori Najobsežnejša je 1, Kategorija (A) dnuinskili spisov, k poleg družinskih, preiroženiskih n drugih spisov vkljLČL,;e še korespondenco in testamente 2, kategorij (B) je sestavljena i: Tart ntje/ih znanstvenih del o glasbi, matematiki, fiziki in filozofiji. Tretjo kategorijo (C) tvorijo prepisi Tartinijcvih znanstve nih del, V 4 kategor o (D) je avtor uvrstil doku-nicntacijo c cbeležitvi umetnikove 200-letnice rojstva v Piranu, Sem sodi himna Tartimju (Antonia Smareglia), dokumentacija o postavili spomenika Tart Tu ju v I rani) in proslava obleti iice, Peto kategorija (E) sestavljaio tiski, t.jj partiture, knjige, brošure, revije in drage tiskovine, časopisi in časopisni urc^ki ter plakati. Samostojno, šesto kategorijo (F) tvorijo fotografi ie, v sedmo kategorijo (G) pa je avtor uvrstil vse ostalo, kar ni Vilo mogoče razvrstiti v predhodnih šest.
Uvodni del kn/ge so avtoriev pnspevek k videnju o umetniku in njegova obrazložitev pristopa k ureditvi zbirke. Zaključni del sestavlir\ta abeecdri s; zna m krajev in osebnih imen, ki se pGjav'jajo v dokumentih Priložena je tudi sk:ca rodbir skega drevesa doižine Tartini- k' seveda r' popolna, je pa sestavn. del zbirke. Zanim."ost te zbirke ie da ni zaključena, Z nevimi pridobitvami, kakor tudi z gradivom, nastalim v "Tartmijevem letu", bo zbirka postala Še bogatejša,
Strokovno recenzijo je opra.'il dr, France M, Do-Unar, prevode dokumentov iz latinščine Marjan Ro-žac, iz nemščine Janko Biaže;, prevod 1 iventa~ja v italijanski jeTik sta opravlia Tullij V.inello in Da ničla Milotti-Bretoni Besedilo je računalniško oblikoval Danilo Ozmič, tipkala pa tiskarna "Tone Tomšič" v Ljubljani v nakladi 400 vodov. Izdajo sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo Republike Slo-vcmie in Skupščina občine Pi,an.
Skoraj vsaka institucija na tem območju sc je po svni ih strokovnih i nI Siceršnjih nagnicnjih v k [j učila v obeležitev tega jubileja. Kako priiitno bi bile brati o tem, da so se ustanove matičnega nr.roda onstran drža /ne meic množično vključile v pr editve v počastitev naših zamejskih rojakov.
Milica Trcbšc Šlnlfa