n!u, k 8.1 j. I. Slovensko uČiteljstvo za dosledno slovensko kulturno politiko in demokratizacijo šolstva. — Načelno stalisče napram šolskemu zakonu. — Odklonitev centralizacije in unifikacije šolstva. — Protest proti demagoškemu izrabljanju zakonskega projekta o ljudskih šolah za hujskanje proti učiteljstvu in šoli. II. Slovensko učiteljstvo za velikopotezno rešitev vprašanja uditeljske šolske izobrazbe. — Za ukinitev učiteljišč in za ustanovitev središnjega zavoda za izobrazbo učiteljstva v Ljubljani s svobodno organizacijo visoke šole. — Stališče do višje pedagoške šole v Zagrebu in Beogradu. III. Razčiščenje razmerja Pov. UJU — Ljubljana do centrale UJU. — Slovensko učiteljstvo odločno vstraja na široko samoupravni, federativni ureditvi organizacije. IV. Širji sosvet za sodelovanje s srednješolskim uciteljstvom in zbližanje uciteljev vseh kategorij. V. Protest proti izrabljanju čl. 71. uradniškega zakona. i. PROJEKT ŠOLSKEGA ZAKONA. Naše načleno stolišče in naš odgovor na napade. Slovensko učiteljstvo, organizirano v UJU, je izza stanovskega pokreta hodilo svo* jo ravno pot v izva.janju načela, da se mora v svojih zahtevah in svojem programu vedno opirati na l.judstvo in iskati moralno hrbte« nico v svo.jfi stancvski borbi v soskladu svos jih interesov z občim narodnim interesom, ki mu mora biti vsele.j in v vsakem sluča.ju sus prema lex. Dosledno smo zavračali vse tesne vidike v zasledovanju svojih zahtev in koristi in tudi pri preso.janju pojektov šolskega zas kona smo se predvsem vprašali, ali odgovars jajo potrebam našega ljudstva in slovenskega šolstva. Dasi so nam razni pi-ojekti šolskega zas kiona obetali marsikatere dragocenf gmotne in pravne dobrine, za katere se je učiteljstvo od nekdaj borilo, smo dosedanje projekte nsčelno zavračali kot preveč centralistične v svo.ji osncvi in premalo demokratične. Izrekli smo se proti unifikaciji šolstva in zahtevali okviren zakon, ki bi dopuščal špecialne dos ločbe in uredbe za posamezne poikrajine. Bili smo v zastopanju interesov slcvenskega šol« stva in njegovih posebnih zahtev in potreb v mejah, ki nam jih dopušča skupna organiza* cija, doslednejši kot politične stranke, ki imajo avtonomijo Slovenije v svojem pros grsmu in to kljub žalostnim izkušnjam v preteklosti in sramotnemu dejstvu, da je slo« venski gospodar rezal učiteljstvu vedno naj* slabši kruh. Slorvensko učiteljstvo se naroda ne boji, računa nasprotno, da najde v njem cpciro irt in mu bo ta vračal zvestobo )za zves stobo. V času, ko nimamo Slovenci noibenega skupnega kulturno in narodnopolitičnega pro« grama, obveznega za vse stranke, ko politič« ne stranke niti ne čutijo sramotnosti tega za narod lusodnega dejstva, vršimo naravnost historično nalogo, ko združujemo v svoji ors ganizaciji slovensko učiteljstvo vseh političs nih smeri in nazirani in se skupno borimo za koristi našega šolstva in soodločevanje na« roda v šolskih zadevah. Naša barbenost ima svofje meje samo v ozirih n.a različno polis tično pripadnost članstva in v pravilnem oces njevanju politične moči stan. organizacije. Zavedamo se, da niti z eno svo.jo zshtevo ne diramo v interese in neoporečne pravice ljud* stva in da nimamo v svojem programu nič, česar ne bi lahko zagovarjali pred n.jim. Politični javnostii je dobro znano, da slo« vensko učiteljstvo v nobenetn vprašanju ni taikio edino, kot v zadevi veronauka in da si vse prej želi kot kulturnega boja. Takih namenov pa se tudi ne sme očltati onemu delu srbskega učiteljstva, ki želi veronauk obdržati v svojih rokah, saj si tudi strogo katoliško učitel.jstvo v državah, kjer mu je poverjen verski pouk, ne bo pustilo tega vzeti brez protesta — baš zato, ker ga sma« tra kot središnji vzgojni predmet. Nihče nam tudi ne sme očitati, da si že« limo ureditve stanovanjskega vprašam.ja, ker ne iščemo pri tem kakih gmotnih koristi na rovaš ljudstva, ampak ureditev nekega socis alnega zla, ki tudi v vzgojnein in moralnem pogledu povzroča mnogo škode. Enako nam nihče ne moire odrekati pravice, da se z vso odločnostjo borimo za eksistenčne pogoje stanu, ker je to končno naloga vsake stanovs ske organizacije in ker je to pogo.j za naše uspešno vzgojno dela. Zato z ogorčenjem zavračamo napade na UJU, ki imajo očiten namen vreči senco na slovensko učiteljstvo, ga delati pred ljud« stvom soodgovornega za vladni projekt šol< skega zakona, izrabiti ta projekt, da se v ljudstvu zbudi mržnja do šole in učitel.jstva in s prosto špekulacijo na nepoučenost čita« teljev in pristašev naprtiti nam, za kar no« sijo pred celim svetom odgavornost vlada in v njej zastopane stranke. Obžalujiemo, da se 'talko važna zadeva kot je šolski zakoin, obravnava od n.eikaterih odgovornih činiteljev s takega moralno maj* hnega stališčai. II. NAŠE PROGRAMATIČNE ZAHTEVE GLEDE UČITELJSKE ŠOLSKE IZOBRAZBE. iPrcblem Bolske izobrazh. naštga nara^ ščaja ss da resno in tcmeljito cbravnavati le na osnovi poznanja kulturnih in socialnih raz= mer in potreb našega naroda in nalog, ki jih vršita ali bi jih morala vršiti ljudska šola in njeno učitel.jstvo. Komur so tc razmere in nalo-gc tu.je, i.<dor s svojim dclom in strem= ljenjem ne stoji v živem odmosu do velikih življenskih problemov naroda, temu ne mo« remo priznati mercdajne besede pri reformi naše šolske izobrazbe. Smc proti dilctantskemu ot'ravnavanju vprašanja in zahtevam« oci vsakogar, iki hoče p:i njegovem reševanju soddovati, da pozna problem v celoti. Ne= p'jodno je, da so cd vsakcgar znova načenjajo vprašanja, ki so drugod že davno rešena In tudi pri nas že dovolj raizčiščena in jasna.. So gotove zahteve in načela, ki si jih jc osvcjilo učiteljstvo vseh držav, Ui v pedagcškcm ozU ru prednjačijo, ki smo si jih osvojilt tudi mi, ker so dovoJj razčiščena in vsestransko ute= meljena. Zabitevamo. da so uivažujejo in da s-e pcstavi organizačni tisk v njih službo. Solidarni smo v težnji po zbližanju vses ga učiteljstva glede nivoja njegove poiklicne izoibrazbe in to na osnovi dejstva, da je vzgojno delo na vseh stopnjah kvalificirano, odgorvorno delo in da ima v&e učiteljstvo skupne realne in idejne intenrese, skupne vzgojne ideale in naloge. V smdslu te težnje smo proti sedanji izclaciji šolske izobrazbe ljudskošolskega učitcljstva in proti vsalki stvarno neutemeljeni graduaciji učiteljske izobrazbe v razne stopnje »višje« in »nižje« izobrazbe, smo proti umetnemu ustvarjanju novih kstegiorij učiteljstva na osnovi take graduacije in smatramo vSŁ|k korak v tej smeri in v smeri nadaljnje izolacije našega poklicnega študija kot reaikcionaren ne glede na katerikoli tuje vaolre. Smo za ločitev naše poklicne izobrazbe od tafeozvane splošne in bc^ v glavnem iz sle« dcčih tehtnih razlogov: 1. Poklicni študij vzgojitelja zahteva najs manij isto zrelost kot katerikoli drugj znans stveni poklicni študi.j in mora biti zasnovan na istih svabodnih načelih in metodah. 2. Ena'ko važna kot temeljita izobrazba učiteljskega naraščaja, je njegova pravilna izbera, za katero more biti merodajno le no= tranje zivanje in nagn.jenje za učiteljski pos klic ter gotova temeljna usmerjenost znas čaja. Zatose mora odločitev za učiteljski pc* kliic^ izvršiti v zrele.jši starosti in mora biti od^iisna pTedvsem od volje dijaka samega. Največjega jjomena je tudi, da je možnost izbora čim širša iin ni omcjena le nai absols vente gotovih zavodov ter da je odprta pot v drugi poklic vsakemu, o katerem praktična preizkušnja dožene, da nima praivega zvanja za vzgojitelja. 3. Naše pojmovanjij učitfljskega p-oklica in nalog Ijudsike šole raste v globino in širinio. V pravilncm spoznanju, da je osnovna šcla v današnji obliki polorvičarska ustanova, da jc vzgoja in izobrazba zrele.jše mladine enako važna in potrebns kot ona osnovne šole, da je poklicno usmerjena iziobrazba ši= rokih ljudskih slojev 'ki nimaijo drugega lz; ohrazovališča kot Ijudsko šolo, prevažno nas ciortalno vprašanje, se zahteva od ljudskos šolskega učitelja, da se usposobi tudi za to nalogo in postane vzgojitelj in svetovalec do« raščajoče mladine v nadaljevalni šoli in dos rasle mlaidine v poklicneni življenju samem. Naloga, pred katero se tu stavl.ja učitelj, je težavnejša in odgovornejša kot naloga kate= regakoli strokovnega učitelja in zshteva od njega najmani enako temeljite, dasi drugače us™ei-jene izobrazbe. Te izobrazbe mu daa našnje in tudi nobeno reformirano učiteljišče ne more da<)i. Učiteljstvo si pomaga z raznimi tecaji, ikatorih se je letos vršilo. n. pr. osem s približno tristo udeleženci in 60 predavatelji in :k,aterih tečajev bo vBako leto več, ne vštevši razne večdenvne ankete in sesfanke. Danes se zavedamo, da bi s težavoi orga* nizirali v SIove<ni ji eno samo poklicna izobras ževališče za ljudskošolsko učiteljstvo, ki bi ne'k'oliiko odgovarjalo našim zahfcevam in po? trebam in je iluizorično misliti, da bj mogli števdlna učiteljišča z razširjenjem učne dobe rcformkati v našem smislu. ZgiuJj iz stvarnih razlogov in iz žive po» treibe zahtevamo zato, da se oisnuje za slo= vensko učitel.jstvo posebno poklicno izobras ževališče s svobodno organizaci.jo kot je Iastna visokim šolam in z istimi sprejemniml pogo.ji. Predstavljamo si ga kot središnji za= vod za vse poklicno streml.jen.je in delo slos venskega učiteljstva, koit našo alma mater, kamcr bi se absolventi vedno zopet vračali, da izpopolnijo svojo izobrazbo v te.j ali oni smeri. Zamišljamo ai ga kot duhovno sredls šče za vse ljudsikto prosvetno delo, kot iz na« ših potreb in razmer vzrastlo inštitucijo, ki bi bila po vse.j svoji zasnovi in svojiem delu v najživejšem stiku z življenjem in našimi ljudskovzgojnimi in kulturnimi problemi in na katerem bi bili pclcg pedagogike in strokcv» nih piredmstov v ožjem pcmenu besede tudi narodoznanstvo, narodno gospodarstvo in so= cižlne vede predmet znanstvenega proučava= nja in študija in kjer bi bila dana tudi mož? nost špecialnega študija za potrebe določes nega delokroga in določenih nalog. Organizacijo, obstoj in razvoj takc inšti« tucije si moremo prcdstavljati le v klulturnem našetn središču na sedežu najviš.jih znan= stvenih zavodov, ka.jti še tu ne bo mogoče najti med akademskim in drugim učitelj* stvom primernih predavateljev in učiteljev za vse predmete in stroke tcr bo freba pris tegniti druge znane kulturne delavce in pri= znane (Strokovnjake fc sodulovanju. Zahtevamo torej svioje p-oiklicno izobra* ževališče s svobodno organizacijo visolke šo!e v Ljubljani. Naše stališče napram višji pedagošiki šoli. Višji pedagoški šoli v Beogradu in Za= grebu ,nam pri organizaciji našega zavoda ne moreta služiti za vzor. Po svojem ustroju in namenu nc stojita v nobenem organskem odnosu z razvojnimi potrebami slovenskega osnovnega šolstva in z vzgOijniml, prosvet« nimi in socialnimi problemi našega naroda. Študij na njih je prilagojen univerzitetnemu študiju istih stroikovnjh skupin. Predmetov, ki jim mi pripisujemo na.jvečjo važnost, ne najdemo v programu teh šol. Za slovensko' ljudsfoošolsko učiteljstvo sta torej oba ziaivocla brez večj,€ga pomena. Svoj raison dettre sta oba zavoda našla predvsem kot izobraževas lišči meščanskošolskega učltel.jiskega naraščas ja. Kot koncesjionirani izoibraževališči išolskih nadzcrnikov ju nismo nikoli priznali in tudi nista za nas nikdar prišli v poštev, ker smjo prepričani, da med .našim učiteljstvom ni taiko tesnega, omejenega duha, ki bi si domišljal, da ga diploma višje pedagoške šole samo po sebi že usposablja za šolskega nadzorn:iKa. Dokler sta višji pedagoški šcli imeli v glavniem namen služiti izobrazbi meščansko« šolskih učiteljeiv, nismo imeli povoda se z njo pečati, daneis pa, ko je dobila viišja pedagoška šola nalogo kobraziti učitel.je naišega stanov= skega naraščaja, je naša dolžncst, da napram temu dejstvu zaivzamemo svoje stališče. T© našc stališčj v smislu naših programatičnih zahtev ne moire biti drugo kot odklonilno. Kajti zavod, 'ki mu jo glavni namcn zalagati učiteljišča s strokovnimi učitelji in ljudsike šq1c i, nadzornilki, po našem prepričanju ni« ma etksistenčn« praivice. Obe višji ped. šoli se naj preosnujeta v našem smislu v pcnklicnT izobraževališči za srbs'kioi oziroma hrvatsko učiteljstvo in centralna zavoda za poklicno, ljudskopedagoško i-n prosvietno njegovo delo. Glede kvalifiikacije učiteljev na ¦učitelji« ščih se ne spuščamo v presojanje vrednosti diplomskih izpitov na viš.ji ped. šoli napratn izpitom na univerzi in nimamo mnogo smisla za looevanje akademskih učiteljev v take prve in druge vrste, s povdarkom pa ponavs ljarno na tcm mestu svojo zahtevov da pris dejo kot profesorji na učiteljišča le priznano dobri strokoivnjaki in učitelji, ki so svojo posebno kvalifikacijo za odgovorno delo na naših izobraževališčih dokazali v večletnl praksi na drugih zavodih in s svojim javnim delom. Ne diploma univerze, ne ona visoke ped. šole sama zase nam ne daje jamstva za tako kvalifikacijo. Zata sie moramo odločno izireči proti namešoenju nepireizkušenih su« plentov, bodi da so to absolventi univerze ali višje ped. šole, na naših uoiteljiščih in enako odločno moramo biti tudi protl temu, da bi profesorji prevzemali pouk predmetov, v katerih niso zares strokovnjaki. V bem po= gledu z današnjim stanjem na naših učite* ljiščih nismo gadovoljni in smatramo V<ioit dolžnost organizacije, da stori v tem oizlru svoje korake za izbol.jšanje razmer in da se v bodoče zanima za te razmere. Diclkler šo obstojajo današnja učitcljišCa, zahtevamo, da se vzdržu.jejo vsaj na nivoju dpibrih srednjih šol in si želimo, da pride na vsako od njih vsa.j nekaj vzgo.jiteljskih oseb« nosti, ki tudi kot znanstveniki iščejo in ohras nijo stik z življenjem in lahko postanejo mentorji naše učitel.jske mladine. Zahtevati pa moramc tudi, da se ustvari pirofesorjeim na učiteljiščih ugodnejši položaj taklo v ma« terialnem oziru kot glede učne obveznosti, da se lahko popoLnoimi pcsvctijo svioji pravi nalcgi in postane služba na učitel.jiščih vabs ljive.jša kot je danes. Na te^n mestu zavračamo naziranje, da jy alfa in oimega našega stremljenja, da do= scžejo absclventi učiteljišč dostop do uni« verze. Kakor se nam ta zahbeva zdi po sebi umevna, tako moramo povdariti, da nam gre za dvig celcga stanu no pa za posa» mcznike, o katerih inače radi vidimov da za« pustijo naš stan, ako sc v njem ns čutijo srtčne. Odločno smo pnciti tcmu, da se zanaša boj proti absolventom višjo iped. šole kot u5is teljem na učiteljiščih v dnevno časopisje in zavračamiO' vsake tesne nestvarnie malenkost« n,e vidike pri obravnavi te zadeve. III. NAŠE RAZMERJE DO IZVRŠNEGA OD= BORA IN CELOTNE ORGANIZACIJE UJU. Ob navzočnosti predsednika UJU je širji s-osvet manifestiral ureditev lorganiizaciije v smislu ocljske resolucijo, Iki zahteva skupno organizacijo na fenderativni osnovi. Odločno je'ugotavil, da ga ne vodij'0 pri teim nohleni tesni vidHd, slučajni spori, politični razlogi, ampa''k iprepričanje, da je samo po tej poti mogoče ohraniti arganizacij« aktivno,. lbor= beno, da se nasprioitno iz, centralističnie u.re* ditve, ki prenaša težišče O'dgorvornosti in \nu cijative na Izvršni odbor neprestano lahko rode spore, nesporazumljenja in neenots nost v p^rogramatičnih zadevah. Hoče, da prcide odločilna, smerodavna beseda v ekse« kutivi na zbor poverjenikiov oziroma 'pokra* jinslkih predsednilcov, Iki najbolio predstav* Ijajo in poznajo v-oljo člamstva. Prepričan jie tudi, da edino na ta način izgladimo in pri* pravimC' po>t za vstop vscga učiteljstva v UJU, !kar je slovensjko učiteljstvo izza sta* novsktiga pclkreta dosledno zahtevajo in je v tem smislu tudi delalo. IV. SODELOVANJE NAŠE ORGANIZACIJE S SREDNJEŠOLSKIM UČITELJSTVOM. Širji sosvet pozdravlja inicijativo sloven« ske sekcije profosorskega društva, ki jo po posebnem odpcslanstvu izrazilo> poverjenlj štvu svojo željo po zbližanju in sodelovanju srednjienšolskih profescTjev z 1'judslklošojl* skim učitsljstviom in razvilo v sikladu z našim programom svoje programatično stališče gle« de potrebe 'Organske izgradnje vscga šolstva in skupnega vzgojnega dela vsega učiteljstva. Povcrjeništvu daje poioblastilo za nadaljnje korake v tej srmeTi. V. OBSODBA PREMESTJITEV PO ČL. 71. Z ozirom na ponavljajoče se slučaje od« daj in stalne namestitve službenih mest p'o čl. 71. brez vsake očitne službene potrebe, protestira. širši sosvet proti tej praksi pro> svetne uprave in opczarja na neizogibne ikvarne posledice za šolstvo'. Obsoja tovariše, Iki skušajo na ta načln priti do boljšefia službcnega mesta, ker je s stališča stanovsfke moraie in zavesti tak po« stopck absoilutno niedopusten. Apelkamo na zavednost člamstva in luigo* tavljamo, da je največ od n}ega odvisno, da se uporaba člena 71. na sendanji način one« mogoči, društva pa piozivljamo, da v bodoče proti članom, ki se pregreše v tem pogkdu, izvajajo odločne konsnekvence.