Učiteljski list GLASILO ..ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTll“. Izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, 111. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega deia Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24. Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. Št. 11 V Trstu, 1. juniju 1925. Leto VI. Epilog Zborovanje pazinskega učiteljskega društva v Podgorju sc je izvršilo ob nepričakovano veliki udeležbi in je v čast učiteljstvu hrvatske Istre. Obenem je to zborovanje dokaz, da je ni sile, ki bi učiteljstvo, boreče se za svojo šolo in stanovsko svobodo, upognila ali potisnila s prave poti. Nikjer ni bilo učiteljstvo tako preganjano kakor v Istri. Govorijo številke. Takoj po premirju je bilo 36 učiteljev interniranih in istočasno so se zapirale hrvatske šole tudi v čisto hrvatskih krajih: Istra tostran Učke je imela pred vojno okrog 190 osnovnih šol, danes jih ima še 60, vštete slovenske. Tudi v teh šestdesetih šolah so seveda nižji razredi poitalijančeni in ponekod ne samo prva dva, ampak tudi tretji. Sorazmerno s padcem števila šol je padlo tudi število učiteljstva: od 316 hrvatskih in slovenskih učite- ljev(ic) v Istri (vštet Kvarner) pred vojno, jih je ostalo le še 112. To padanje nima ls usodepolnih posledic za ljudsko izobrazbo, ker pomenja ogromno izgubo na poprečni kulturi in povratek v analfabetizem, marveč je obenem velik gospodarski udarec za siromašno istrsko prebivalstvo in s tem vzrok onemu naraščajočemu nezadovoljstvu, ki se danes širi od enega do druzega konca dežele. V navedenih številkah je skrito vse, 'tar je moralo učiteljstvo prestati tekom let. Z zapiranjem šol je namreč šla vzporedno ona mržn;a, brez katere si ni mogoče predstavljati napredovanja vsega procesa, ki ga kaže istrsko šolstvo. Z odstranjevanjem šolstva je uč tel; neposredno zadet, če bi se ves proces vršil tudi čisto brez strasti in izven človekovega čuvstvenega življenja, V takih razmerah se proti učiteljstvu ne izbira o sredstva, ker je njegova usoda že vnaprej določena. Ni važno, kaj učitelj počenja v šoli in izven šole, ali je dober ali slab učitelj. Vse to nima pomena. Odloclno je, da poučuje med hrvatskim življem, ki ga mislijo nekateri lažje isko-riščati, če je analfabetsko n če nima opore v človeku, ki ž njim živi in čuti. To zadošča, da je vsa”1 učiteljev korak, vsaka njegova beseda pod gotovo pažnjo. Vslcd tega je nedostajanje iskrenosti, čc sc je dvignil lov na učiteljstvo radi društvenega zborovanja v Podgorju. Vidimo tu v velikem, kar smo videl v slučaju tovarišice Prašcl v malem. Tam je šlo za železno ognjišče, ki si ga je nekdo na jesen zaželel in sc maščeval nad koleginjo, ker mu ga ni prostovljno hotela izročiti. I ukaj v dimo posledice kolektivne sebičnosti. Če bi se zborovanje tudi Delovna šola (N„d„ije».nje.> 6. Prvi teden v delovni šoli. Po popisu osnovne šole bom ločil mestno in vaško šolo, pri čemer vzamem za primer moskovsko šolo, vendar tako, da velja popis tudi za vsako drugo mestno šolo. Da se izognem ponavljanju, bom natančno popisal le potek pouka pri začetnikih. Najprej ne vršilo, usoda učiteljstva se ne spremeni, dokler se sistem ne spremeni. Če nekateri ne bi mogli preganjati radi društvensga zborovanja, bi preganjali pocdince radi drug h pretvez, kakor so jih do-' slej. Preiskave, zasliševanje učiteljev po nadzornikih, didaktičnih ravnateljih, orožnikih, sumničenja in raporti na vse strani, vse to nima vzroka v zborovanju samem, ampak natančno v vsem onem, v čemer imajo povod preganjanja zadnjih let. Ali pa ni morda učiteljstvo vendar le krivo? Ni dovolj, da preiskujejo uradne šolske osebe, preiskovati in izpraševati morajo tudi orožniki. Ali ni to dokaz, da so se vršile na zborovanju naevarne stvari? Društvo se je sestalo po enem letu. Javilo je svoje zborovanje in tudi dnevni red oblasti, razpravljalo je stanovske in organizačne stvari. To se nemoteno počenja po vsej državi. Poleg tega sc je učiteljstvo takoj po zborovanju orožniško preiskalo in so se zaplenili društveni spisi. Čc bi se kaj našlo, bi krivci že sedeli ter bi že v onem trenutku zleteli iz službe, ker pri nas ni šal. In vendar se preiskuje in izprašuje dalje! Vsekakor ni humbug, če se v istrski vasi vpričo vse vasi ustavi in obkoli nad dvajset hrvatskih uči-teljev(-ic), če se pod stražo vodijo opoldne okrog, preiskujejo, spremljajo na postajo, če se šestorica, zastražena, vodi do vlaka in z vlakom dalje. Take stvari imajo svoj pomen. Baš zato je bolje, da se iim hitro napravi konec. A tu vidimo nasprotno. Ne-ukusni prizor se je bolestno povečal pred vso javnostjo, učiteljstvu pa se grozi, kakor da je zagrešilo strašen zločin, se grozi za stvari, ki ne predstavljajo nikake krivde, Vse to je mogoče le v Istri, zato pa so tudi razmere v deželi take — kakor pač so. Vse, kar je učiteljstvo preživelo, ni učiteljstva strlo. Mogoče ga je unič ti, a ne ukloniti. Dokler bo še kje kateri, bo branil svoje pravice. Dokler bo učiteljstva v Istri, bo imelo svoja društva in bo našlo obliko, da bo med seboj v stikih, v borbi za svoje stanovske in za šolske koristi. Mogoče je ž njim še nadalje eksperimentirati, a vse dosedanje kaže in jamč dovolj, da strahovanje nič ne izda. Le če bodo vsi iztrebljeni, ne bo treba več razganjati zborovanj. Toda Istrani bodo vedeli, da so imeli učitelje, ki so delili ž njimi dobro in zlo, ki so jim po svojih močeh pomagali in stali ob strani. Tega ne bodo pozabili in ne bodo odpustil’, kar je in kar še bo pretrpelo učiteljstvo. S to zavestjo v srcu gleda istrski učitelj m!rno v prihodnost in raste vedno višje sredi trpljenja. pa hočem popisati «začetek», prvi teden, in pri tem predpostavljam, kakor da nimajo otroci še ni-kakega «otrošxega oddclka» za seboj. Sprejem v šolo je praznik za nas. Že dan poprej jo starejši učenci (pri nas ni kitajskih zidov med «razredi») praznično okrasijo. Druga skupina (starejši) sprej" mejo novince skupno z učitelji, pri čemer dobi vsax poedinec posebno nalogo po skupno izvrše- nem delovnem načrtu. S kazanjem (ne govorjenjem!) sc otroci takoj pouče, kako je priti v šolo (obleka, snaga, red). Potem se sestavijo imeniki novincev (kolikor morejo otroci sami dati podatke) ter se otroci grupirajo (radi reda). Nato S2 seznanijo s šolo, pokaže se jim in se pokažejo dela, pripoveduje se v zvezi s tem. Vse to vzame čas, zato se potem otroci puste domov; pri tem jih je spet poučiti, kako se gre iz šole (spravljanje, oblačenje). Otroci pridejo v šolo s posebno željo, da bi se učili «črke». Ni dobro, da se prične šolsko leto s konfliktom z otroci in njih zanimanji in željami: šola naj izhaja iz kulturelnih interesov otroka in naj, ga ne razočara. Zato začne delovna šola, v spotiko dogmatikov, ki ne računajo z otroci in njih starši, baš pri črkah, Učili bomo čitanje «po Mon-tessoriju*. Toda nimamo ne začetnic ne učil, nimamo ničesar. Toliko več priložnosti za delo se nudi drugi skupini. Tam se izrezujejc črke iz papirja (Schmirgelpapier) in se lepijo na trdo podlago (na pr. na lepenko), tudi iz papirja, ki se barva, pri čemer predloži učiteljica vzorec. Prej že izdela iz lepenka vrsto pomožnih sredstev za pripravljalne vaje, ki lahko nadomeščajo montesso-rijske vložke za risbe (kvadrati, krogi, trikotniki, trapezoidi, ovali itd.). (Pri Montessoriju so kovinski, glej Dr. Maiia Montessori: Selbstatige Erzizhung, Stuttgart, J. Hoffmann, original je italijanski!) Istotako se v drugi skupini naredijo lesene škatlje («okvirji«) za črxe. To bo seveda več dela kot za en dan. Tema teh skupn:h je torej: učila in črke za otroke; njih izvršenje zahteva delitev dela (organiziranje); učiteljica je le opazovalka in 'nad-zorovalka (v najboljšem pomenu besede). Obenem se mali privadijo šolskim običajem. Ko so otroci dobili «montessorska učila», gredo s svinčnikom po njih obrisih in izpolnijo dobljene kroge, kvadrate, ovale itd. skrbno s črtkanjem (želeti je barvnih svinčnikov). To priljubljeno zaposle-nje s svinčniki se toliko časa ponavlja, dokler ostanejo črke v obrisih in se vlečejo od enega obodo-vega roba vzporedno do druzega (otrok obvlada svinčnik). Tako «učimo» prvih 5—6 dni, prav za prav prvo polovico teh dni (ne forsirajmo!). Ostali čas izpolni pripovedovanje učiteljice (namen je razviti željo po znanju in pokazati, «kako se iz knjig in kako delati uči»), konkretne improvizacije — slučaji in primeri z namišljenimi osebami. Mnogo časa vzamejo proste ekskurzije — sprehodi z neprisiljenimi razgovori (medsebojno zbližanje pri tem). Navezaie na dobljene vtise 'n na željo otrok sc tudi riše. Vse to bo tudi drugi skupini koristno. 7. Življenje okolice kot učna snov prvega šolskega leta. Prvi teden je prešel in «novinci» mestne šole so se nekoliko udomačili. Nimamo pa še ničesar, nič se še ni uredilo, niti prehrana niti šolska oprava in sploh nič od vsega, kar potrebujemo. "Ničesar nimamo* — zato je to* liko več snovi za delovno šolo. Če bi že vse imeli, če bi mi odrasli, učitelji, že delovno šolo ustvarili, ne bi nič ostalo, da bi delali otroci, ki bi le pasivno ogledovali. Čisto ničesar nimamo! Kaj pa potrebujemo? — Knjige, papir, peresa, svinčnike itd., skratka "kulturne reči*; krompir, korenje, kruh, sol, čaj itd., skratka «>živila»; žeblie, škarje, lepivo, snov itd., reči dnevne potrebe. S pomočjo starejših sestavimo listo, kaj in kje je nakupiti. Tu imamo že vrsto nalog, skozi katere se vleče skupna nit: kupčevanje v našem delu mesta. Po eni strani se učimo orientacije: glavna ulica, stranske, f«naravnost»* «desno», «levo», kako je delati da se ne "izgubim*. Končno narede otroci nekak črtež okolice. Pravim: nekak, ker bo prej zbirka slik kot načrt. Otroci namreč sestavijo z model; ali risbami ulico, v kateri je šola, našo pot — ulico, ob kateri so navedena ali narisana najvažnejša poslopja. Gledati je, da je risanje čim bolj shematično. Tudi cesta, < desno* itd. se enako preprosto upodobi. Tako dobimo nekak srednjeveški zemljevid: eno pot in dve do tri hiše kot «kažipot». Te ulice se na steni spnejo ena poleg druge («desno», "naravnost* itd.) Nikakor pa se ne sme forsirati: otroci so še majhni in morejo narediti le prve korake: shematično upodobljenje ulic, ki so jih v deli in «kako se ne izgubimo?* Če vodimo tudi še drugo skupino, se tudi ta, ukvarja z istimi temo, toda tu se več ne riše, ampak se izvrši "tloris* mestnega dela. Po drugi strani se nam nudi priložnost za vrsto ekskurzij v področju "trgovine v našem delu mesta*: prodajalne jedil, zelenjave, mesnice, manufaklurne prodajalne, železnina, orodja, skladišča hišne oprave, drogerije, lekarne, knjigarne. Že v tej skupini stavimo vprašanje: Kje lahko kupim to in ono? Kaj še lahko kupim tam? V prodajalni: Ali imate to? Kaj še imate? Pokažite mi, prosim!...* Mimogrede omenjeno, se nam nud: tu množina računske snovi tudi za starejše. Toda mnogočesa ne dobimo v našem delu mesta in se moramo peljati v «središče» mesta. Tu so nove teme: pot v centrum, centrum, njegove ulice, trgovina v njem. Tako se seznanijo otroci z mestom, ž njegovimi glavnimi in stranskimi deli in z najvažnejšimi prometnimi ulicami. Z eno besedo: imamo množino snovi za ekskurzije, opazovanja, za pripovedovanje, računstvo, za ustna, plastična, grafična in pismena upodabljanja (poslednje za starejše). Moram celo svariti, da bi z vsem tem gradivom preob-kladali otroke. Ni treba vsega tega predelovati: ne bomo se le enkrat povrnili na vse te stvari! Dasi posežem nekoliko v poznejše, moram pri vprašanju pouka v čitanju in računstvu omeniti, da igra "prodajalne*, in igra z "besedami* ("Marija in Aleš nakupujeta*, «krogla», < Ul.ITEI.JSKI I.IS1 nista brigadirjev pogled in beseda preprečevala, da se ne bi iz drame razvila imenitna burka. Ker živimo v zarotniških časih, bi morali učitelji oddati najprej orožje. Res so se našli nekateri žepni nožiči. Zatem ',o prišli na vrsto zarotniški spisi, društveni registri in nevarni drobni papirčki, kakor jih je najti pri zarotnikih, če se jim obrnejo žepi navzven. Preiskava je bila stroga in sicer po hierarhični poti, pri čemer bi bili kmalu tajnika dvakrat preiskali, enkrat zato, ker je tudi blagajnik. Vsi preiskani .30 morali na vežo, ki je bila primerno zastražena. Kaj se ima ž njimi zgoditi, se še ni vedelo. Če je kdo imel dokumente ali ne, to je bilo postransko. «Ne iščem dokumentov*, je povedal brigadir, «iščcm ljudi (uomini)!« Ko je našel dovolj ljudi, je stavil kolektivno vprašanje, ali so vsi člani društva. Oglasil se je urednik stanovskega glasila in se legitimiral kot tak. Ni bilo dovolj. Tudi potni list ni zadoščal, ker da je star. Brigadir je zahteval «tesscro del partito«, ki je seveda ni dobil. Urednik mu je namesto te pokazal pravila Zveze, na kar se je brigadir razjezil in pograbil urednikovo listnico. Premislil pa se je v trenutku in vse vrnil, obenem pa izjavil, da bo šel urednik ž njim. Tako je bilo končano prvo veliko rešetanje in je začelo drugo, manjše. Zarotniki so obedovali, brigadir pa je iskal ljudi. Razen odbornikov je izbral tudi društvenike, da jih bo gnal na Kozino. Kakih deset je že bilo izbranih, ko je eden izmed zarotnikov pojasnil brigadirju, da ni treba aretirati kar v masah, ker nosi odgovornost odbor in ker društvo legalno obstoji. Obenem je prosil, naj enega izmed najstarejših učiteljev pusti, da gre brez druzega domov, ne na na Kozino. Brigadir je sicer izjavil, da to ni aretacija, ker niso nikogar uklenili, ampak da so «fermi» in da bi on lahko vse kar sodišču v Koper poslal. Vendar je poprašal, kdo mu jamči, da je navedeni res ta in ta. Ko je dobil jamstvo, ga je tudi izpustil. Učiteljstvo je baš pokosilo in tedaj je začelo mešetarjenje. Zarotniki niso uvideli, čemu naj bi hodili na Kozino in so navajali tudi svoje razloge. One, ki so morali naslednji dan k skušnji, je brigadir kmalu izpustil, zato pa je dobil druge. Nekateri so mu zdeli premalo — ljudje, zato jih je nadomeščal z drugimi, kar je trajalo do 13. ure. Sedel je na veži, beležil in prešteval, zarotniki pa so barantali ž njim, kakor so bolj mogli. Treba bi bilo Molierja, da bi prizor primerno opisal. Osebna svoboda je že poraslla, zakaj trije orožniki so sedeli med tem pri kosilu. Tako je prišel čas, da se del komplota odpelje nemoteno domov, ostali pa v Kozino oziroma k svoji skušnji. Karavana je odšla na bližno postajo, kjer je seveda barantanje nadaljevalo. Nekateri r,o našli milost v brigadirjevih očeh še tik pred odhodom vlaka, število «zabranih» se je znižalo počasi od 12 na pol ducata, od katerega je še en «komad» odletel na kozinski postaji. Ostalih pet je moralo v orožniško kasarno. Brigadir je nekoliko pomišljal, potem pa vzel tiskovine za telegrame. Začelo se je spet podrobno popisovanje, kdo in odkod so zaplenjeni. Prvi je bil spet na \rsti predsednik: olmam potrdilo, da cmo javili zborovanje podprefekturi v Koper.« Brigadir: »Jaz. o tem ničesar ne vem. Vsakega lahko ustavim, če se ne legitimira. Imamo že teden dni zaprtega fanta. Dokler ne zvemo, kdo je in odkod, ga ne spustimo.« Ostali: «Fant je maloleten in klatež, mi pa smo učitelji. Bo že nekaj razlike.« Brigadir: «Ne vem, kdo ste. Ne zanesem se.» Ostali: «Legitimirali smo se in priče 130 bile; nekateri so imeli vse dokumente.« Brigadir: « Vsakega lahko ustavim. Prišel sem slučajno v Podgorje in sem vas našel.« Eden izmed zasliševanih: «Lahko bi bili turisti!« Brigadir: «To se precej .spozna.« (Piše telegrame.) Eden izmed zasliševanih: «Kaj pa hočete meni? Legitimiral sem se, listine imam; čemu ta telegram?« Značilno. Neko okrajno nadzorništvo je vprašalo v«riservatissimo» med drugim tud 0 pridnosti (assidmta) učiteljstva Ne zanima nas, kaj so županstva odgovorila; >e Brigadir: «Proli vam obstoji lahko „mandato di cat- v tura"!« e. Prejšnji: «Vaše počenjanje je nezakonito. Zborovanje la se je vršilo v zasebnem prostoru, društvo zakonito ni obstoji. Zato ni treba nikogar ustavljati.« m Brigadir (oblastno): «Prišel sem bil, da zborovanje :r preprečim, lak skrit kraj, taka majhna van, kjer ni a nikake oblasti, e?« k- Prejšnji: «Je nezakonito. Odbor odgovarja. Taka 0 zborovanja učiteljstva se vrše po vsej državi. Pred 14 dnevi se je vršilo eno v bližini, pa ga ni nihče motil. 0< Stvar postaja odiozna.« Brigadir (pograbi jezno knjižico iz omare); «Imam vso pravico. Kazenski zakonik...« Prejšnji: «Uslava dovoljuje zborovalno pravico.« jc Brigadir (lista nekaj časa nervozno po knjižici, nato jc pa jo odloži; srdito): <>Prav! Da boste videli, kaj smem, j vas predam koperskemu sodišču! Tako bo še manj dela U zame. Takoj napišem zapisnik. Potem vas odpeljejo!« e Prejšnji: «Zato, da imate manj dela? To je pa le preveč! o Hočete napraviti političen proces?« >, Brigadir: «Nikak političen proces.« (Piše zapisnik.) Prejšnji: «Vedite, da se jitn skušajo vsi izogniti. Vsa a ntvar bo vzdignila prah po listih.« Vsi: «Odpošljite telegrame, kakor ste namenili, pospe-Site vso stvar!« o Brigadir (negotov, išče cigareto, zapisnik pusti nedo- i_ vršen. Še vedno razburjen): Nimate dokumentov!« e Eden izmed učiteljev: «Pošljem vam jih, v treh dneh i, jih imate v roki.« a Drugi: «Moje tudi,« Tretji: «Čemu je treba zasliševati vseh pet? Ali vam niso zadosti trije talci?« Četrti: «Midva sploh ne veva, kako da sva tukaj.« a Peti: «Jaz sem še za onega garantiral, ki je šel domov! 0 Sam pa ne morem nikamor! (Sladko): Spustite naju!« I, Brigadir (jeza se mu je znatno pohladila; smehljaje): «Vidva sta čudno prišla vmes. Kako se že pišeta?« Četrti in peti povesta, brigadir odtrže odrezka od njiju telegramov ter ju uniči. Nevihta se je nekoliko polegla. «Urestc ven,« pravi brigadir ter dostavi uredniku: «Z vami bom imel še posebe.« Pridrži si pa le predsednika in sicer radi rokopisa, ki mu ga je zaplenil. Pa le za nekaj minut. Ko pride predsednik ven, pove, da se imajo zglasiti ob 18. uri. Dotlej so svobodni. (Bilo je 15.45.) Orožniku, ki ima službo, se še priporočijo, naj pripravi pernice za zvečer, potem pa gredo v vas, okrepčat se — za vsak slučaj. t Ob 18. so spet pred orož. kasarno. Dva gresta k bri- t gadirju in zvesta, da c o štirje prosti, predsednik društva pa da ostane na razpolago do druzega dne. «Ali v orožniški kasarni?« je prvo vprašanje. (Prenoči lahko zunaj. Jutri ob desetih se mora javili,« t pravi brigadir. «Povejte mi, kakšen dnevni red je imelo zborovanje!« 1 Predsednik išče med zaplenjenimi papirji in najde prepis naznanila, ki ga je bil poslal podprefekturi. Ker ) je pa razburjen, prevrne kozarec vina, ki je na mizi i poleg chiantijeve steklenice. Opravičuje se in pomaga reševati spise iz povodnji. Brigadir povrne vse zaplenjene stvari, izvzemši rokopis razprave o kulturi. Štirje zarot- > niki so prosti, samo eden še ni končal... eventualij. Nekoliko potrt čaka na postaji vlaka, ki mu odpelje tovariše. Brigadirjeva tolažba, da bo drugi dan gotovo i prost, ne zaleže veliko. Vendar se malo pred 20. uro prikaže brigadir z dvema > spremljevalcema ter naznani predsedniku, da lahko odide in da pošljejo rokopis za njim. Raje je posredoval za zarotnike župan, vsled česar so r,pustili tudi še zadnjega, ki bi bil sicer moral čakati na Kozini. Rokopisa mu niso vrnili, ker je med tem postal vsaj corpus delicti, četudi ne pred zakonom. kako smo kvalificirani vemo že s tem, da se obrača oblast po informacije pedagoške vrednosti do ljudi, ki so s.roraj v večini izvršil: samo ljudsko šolo, Kaj porečejo k temu didaktični ravnatelji? Iz organizacije VI. D El. EGA C IJS K O ZBOROVANJE (1925) Delegati postojnskega učit. društva: 9. Čermelj Viktor, 10. Ditri/i Marija, 11. Kodrič Mirko, 12. Pahor Marija, 13. Trobec Stana, 14. Volk Viktor. Namestniki: Trošt Josip, Puppis Štefka. Idrijsko učiteljsko društvo: 15. Bloudek Zdenka, — 16. Kenda Fanči. — 17. Kogej Leopolda. — 18. Krapš Zdenka. — Pazinsko učiteljsko društvo: 19. Šepič Vinko. — 20. Mogorovič Mate. -21. Ribarič Martin. Sežansko učiteljsko društvo: 22. Baša Anton. — 23. Blazina Petriča 24. Bolle Fran. — 25. Čotar Mara. — 26. Ger-dol /anko. —- 27. Štrekelj Marij. Namestniki: Furlan Albin, Ličar Pavla, Macarol Anica. Učiteljsko društvo za postojnski okraj je imelo svoj redni občni zbor v Št. Petru na Krasu v nedeljo 17. 5. 25. V prisotnosti 30 članov (ic) otvarja predsednik t. Fr. Starman zborovanje z ugotovitvijo sklepčnosti in z običajnim pozdravom. V težkem ozračju, ki nam skoro ne da dihati, se dajo zapreke premagati le z voljo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vsega članstva. Bodočnost čeprav ne kaže lepega obraza, naj nikogar ne plaši! Med članstvo mora prodreti or-ganizačni, ne kloneči duh ustvarjanja in udejstvovanja da se dvigne stanovska zavest s pomočjo organizacije. Ncdostajanje krepke zavesti kaže skrčeno število članstva (56) in zastala članarina, Vendar se tudi v tem obrača ra boljše. Po tajniškem poročilu je bil glavni smoter odbora poživljanje društvenega delovanja s sistematičnim delom, v okviru krožkov. Samoizobraževalno delo sc kljub oviram ugodno razvija, kjer so poverjeniki kos svoj: nalogi. Žal, da pogoji za uspevanje organi-začnega delovanja: vestnost in vztrajnost niso povsod dani. V obrambi gospodarskih koristi učiteljstva se je društvo potegnilo za izplačilo doklad za poučevanje v oddelkih v š>. 1. 1923-24. Šolsko vprašanje se očituje vsled vpliva senčne strani šol. reforme v propadanju šolstva. Preziranje bistvene strani reforme se umika pretiravanju zunanjosti v razstavah in vesePcah. Hud udarec v gospodarskem in vzgojnem oziru je prepoved slovenskih učnih knjig. Javnopravni položaj učiteljstva zavlsi vedno od dobre volje oblasti. Poznavanje šol. zakonodaje je bistven pripomoček za obrambo stanu. Zato naj bi si vse šole naročile zbirko na novo izdan h zakonov, ki se tičejo šole in pravnega stanja učiteljstva. (Testo unico). Finančno stanje društva se je po poročilu blagajničarke v zadnjem času znatno zboljšalo, zakar gre zahvala požrtvovalni in delavni tovarišici Mar Kos-ovi. Pri volitvah je bil izvoljen prejšnji odbor. Delegatom za delegacijsko zborovanje je bilo izvoljenih šest članov. Nato se je natančneje obravnaval razpis natečaja za mesta ljudskošolskega učiteljstva potom izkušenj in naslovov. Na splošno željo se objavi v stanovskem glasilu kratek izvleček m n. odredbe 5. junija 1924, ki vsebuje pogoje in predpise za udeležbo ra-tečaja. Ker pridejo pri definitivnih imenovanjih v dveletju 1925 1927 v poštev le provizorični učitelji z natečajno izkušnjo, se priporoča tovarišem (icam), ki se lahko podvržejo izkušnji, da se natečaja udeleže. Po vstopu v veljavo novih odredb s 1. jan. 1924 se izplačevanje stanarine učiteljstvu od strani občine ukine. Zainteresirani naj se obrnejo do županstev v svrho pra.etične ureditve stanarinskega vprašanja v posameznih slučajih. K sklepu se po kratki obravnavi Zvezinih ustanov dajo delegatom navodila za delegacijsko zborovanje pri Sv. Luci i in sprejmejo priglašenci za počitniški tečaj. Učiteljsko društvo za kotar VoSosko-Opatija, ob- državalo je dne 15 3. u Mihotičima več davno oče-kivanu skupštinu. U 3 sata popodne otvara predsjednik skupštinu izvješčujuči prisulne drugove o uzrocima, koji prisi-liše odbor, te ne mogaše ranije sazvati skupštine. Žali nadalje, što je otsutan sa skupštine velik broj članova, i to takvh, kojima se ne može taj izostatak opravdati. Nije dosta biti članom nekoga društva samo na papiru, več treba vršiti članske dužnosti, a u prvom redu volja uplačivati članarinu i poha-djati društvene skupštine. Društvo je čitave godine radilo malo ništa, jer dobar dio članova prepušta sav rad društvenom cdboru, koji bi valjda trebao, da za nj h i članarinu uplačuje. Jadno stanje društvene blagajne treba pripisati članovima samim, a ne kolegici blagajnici, koja uz najbolju volju ne može utjerati članarine, jer su mnog članovi gotovo cijelu godinu «nevidljivi». Blagajnički izvještaj je u istinu porazan, jer večina članova nije mjcsece i mjesece uplatila članarine, te izgleda da je naše društvo nekakvo društvo, u kojem se uopče člar.arina ne plača t. j. da je društvo bez članarine. Skupština usvoji prijedlog kolege Rajčiča i Aničiča, da se energičnim mjerama ima utjerati svu zaostalu članarinu pa makar i sud-beno, na što ima i društvo pravo. Svakom dužniku dostavit če se točan račun zaostataka na upit hoče ili ne če uplatiti člararinu i ostati članom društva. Prema tomu odgovoru odbor če se znati i ravnati. Izvještaj o stanju društva podao je kol. Aničič žigešuč nemar i nerad društvenih članova, kojih vačina nema ni malo smisla za društvo, pogotovo med usobno upoznanje i savjetovanje. Osobito mla-djim drugovima je društvo naiprikladniji pomočn k i savjetnik na današnjim svakidašnjim raskrščima, na koja ih dovodi uvadjanje nove «ultramoderne školske reforme! Samo sastajanje poscbice več nam u mnogome koristi, a kad se k torne još doda, da bi sc moglo kod svakog društvenog sastanka održati i po koje predavanje bilo kakve struke, onda bi bilo i stanje našega društva bolje, organizacija čvršča, a sastanci ugodniji i privlačivi. Isto izvjestitelj žab, što se još nije pristup lo k organizaciji samoizobraz-benih krugova, o čemu izvješčuje kol. predsjednik i o čemu se razvila živahna rasprava. Odobren bi predlog kol. predsjednika, da se kol. Sirot e zauzme za što skorije ostvarenje tih krugova. Kol. Rajčič i Aničič lijepim primjerima pre-dočiše korist takvih samoizobrazbenih krugova, t. j. što češčih sastarki i predavanja. Eventualija. Predsjednik predlaže, da se glavna god. skupština sazove odmah iza Uskrsa, jer je več prošlo od posljednje više godine dana. U tu če svrhu odbor odrediti najprikladniji dan za Uskrsa. Nato sc javlja za riječ mnogi članovi raznim upi-tima, te se ova tačka dnevnog reda u medjusobnim razjašnjenjima j razgovorima otegnu da u 6 sat , kada kol. prcdsjednik pozdravlja prisutne gg. članice i članove, te zaključuje skupštinu. Skupština pazins. učiteljskog društva obdržala sc 17. maja o. g. Zadnji čas nam otkaže čast župnik u Boljuncu sobu za zborovanje, pak moradosmo isti dan tražiti prostorije. Ove godine odabrasmo Podgorje za svoju skupštinu na želju kolega, koji se že-ljaše popeti na bližnji Slavnik, te se nauživati gorskog zraka i vidika, pa da ujedno pročiste svoja pluča od školske praš ne. Več u vlaku pronio se glas, da demo biti počaščeni raznim posetima sa stranc ncpozvanih. Vest nešto zabuni nekoje, ali ipak svi istuplše na kolodvoru Podgorje, dočim samo jedari produži put do Trsta. Iza kako na brzu ruku gospar Hreščak «uredi» sobu, oko 9 sata društveni predsednik otvori skupštinu veseleči se, št o prihrlili na skupšt nu skoro svi učlanjeni kolege i kolegice osim kolesnih (Ivo Ribarič, Otilija Hreljak-Marion), te nekojih udatih kolegica (Brdar Anka). Tako možemo reči, da se naše učiteljstvo čitave Istre, s ove strane Učke odazvalo potpuno pozivu društv. odbora za skupštinu, što ističemo radosno i ponosno, — Znak je ovo staleške svesti i ponosa, znak života i volje do napretka. Razno Rapporto informativo. Šolska oblast pošilja v teh dneh učiteljstvu v podpis informativne pole, katerih večina rubrik pa ni izpolnjena. Nič ne ugovarjamo proti poročilom, ali ne zdi se nam niti moralno niti vzgojno, da mora učitelj podpisati bel papir o svoji lastni osebi. Prvi kongres brezposelnih učiteljev. V Rimu se je 13. maja vršil kongres brezposelnih učiteljev, diplomiranih pred Gentilejevo reformo. Bilo jih je okrog štiritisoč. Sklenili so, da se ne udeleže natečajnih skušenj in da predložijo priziv državnemu svetu Umoril nadzornika. 15. V. je bil v Rcggio Calabria umorjen nadzornik prof. N. Vitale. Umoril ga je mož neke učiteljice, ki je nadzornik baje ni hotel premestiti. Nadzornik zapušča pet sirot. Izobraževalni sestanek v Ospu. 14. 5. so se zbrali pri tovarišu Puclju nekateri kolegi in koleginje (5 po številu), da bi razpravljali o Lombardo-Radice-jevi knjigi «Lezioni dl pedagogia». Še predno so začeli — v zasebnem stanovanju — j.e mož postave razpustil nevarno družbo. Ni navedel paragrafa, po katerem je postopal. Doktorica Maria Montessori. Genijalna vzgojiteljica Montessori je danes bolj poznana in. upoštevana izven Italije kot pa v svoji domovini. V Rimu so šli celo tako daleč, da so njene šole zaprli, dasi je posebna ministrska komisija ugotovila, da znajo otroci montessorijskih šol prej in bolje pisati in čitati kakor drugi, da so samosto:nejši, spretnejši in iniciiativnejši in da se v teh šolah gojenci učiteljišč lahko mnogo naučijo, opazovaje in razmišljajoč montessorsko metodo. Dasi se znanstveno delo velike vzgojiteljice v uradni vzgoji zavrača, je vendar marsikaj dobrega, kar vsebuje šolska reforma, prevzeto naravnost od nje, če se to tudi ne prizna in razkriva vir. So-trudnice Montessorijeve so velike propagandistke njenih misli ter jih skušajo praktično udejstviti. Morda se bo sčasoma odprla vsaj v vsakem velikem mestu ena Montessorijska osnovna šola, posebno če sc bo- ustanovilo zasebno Montessorijsko učiteljišče v Rimu, kakor se namerava. Idealna škola. Jedan italijanski školnik veli, da čuti duboku bol konstatirati, da je u Italiji idealna Predsednik pozdravlja sve prisutne i neprisutne zaprečene doč’ na skupštinu, a neučlanjcnim suzva-nicima nek im sudi Bog i narod. Ova soba — reče — verna je slika naše Istre i njezinih školskih prilika. Iza toga je sledilo tajniško, a onda blagajniško izvešče sa par opazaka sa strane dvojice drugova, te dotičnih odgovora u ime razjašnjenja. S-eupštinari poprimiše s odobravanjem jedno i drugo izvešče, a udarilo u oči, što društvena blagajna ima se pohvaliti aktivom od oko 400 lira. Prigodom ove točke dnevnog reda progovori Zvezin odaslanik o pitanju naše staleške naobrazbe te o sastancima, koji bi nam imali proširiti naše stručro stanje, osobito nas sociološki odgojiti, da možemo lakše i uspešn'je raditi oko boljitku svoga staleža. Sledio je izbor novog društv. odbora, koji ostade uglavnom stari uz par novih. — Za tečaj u Sv. Luciji prijavilo se do danas 17 drugova i družica. U časn' društveni sud birani su: Stihovič, Sufič i Staver. Ovime bio je iscrpljcn dnevni red. Predsednik diže skupštinu uz pozdrav. škola vrlo daleko u realnosti, pa če još proči mnogo godina, da se bude moglo reči, ne da se je postiglo ono što je san velikih uzgajatelja, nego da se je tomu prilično približilo. Razne ital. učiteljske skupštine predlažu, ako-prem usvajaju opčenito i u jezgri Gentilejevu škol. reformu, da se uvede stare pokrajinske provedito-rate; da se preurede nove nastavne i dopunidbenc škole (corso integrativo e complementare); da se ograniče i pojednostave umetnička poduka, da se dozvoli veča sloboda u pisanju sastavaka; spojiti (prilagoditi) osnovni program s onim za primanjc u srednje škole; ukinuti novi sistem ispita i ocena; osloboditi učiteljstvo od beskorisne školske kronike, a uvede ukinuti dnevnik uzetog gradiva; urediti školske satnice ne prema jednom kriteriju. Dalje: premestiti škol. nadzornike iz velikih njihovih središta u seoske (ladanjske) krajeve gde su škole raštrkane, zato retko posečene (vizitirane). Temperatura u školi. Ne opstoji naredba, koja bi ustanovila stepen temperature u škol. sobi. Sožafe učiteljstva t.ci Dori Kancler in vsej rodbini o priliki smrti njih očeta! Hcp, Celizelj! Naš narod je imel v težavnih urah vedno svoje velike može. To je tudi njegova sreča. Če j,ih ne bi imel, kdaj že bi nas bila zagrnila zgodovina! Eden največjih, k; rešuje narod, je danes amerikanski detektiv pri «Malem listu«. Te dni je stegnil roko hop, Cefizelj! — pa ga je imel, antikrista! Natančno tistega, C« poslancem ne privošči zaslug, ki nekrščansteo napada velekatolika Davi-doviča, ki misli kapitalistično in se debeli pri Wilfanovih milijonih. Hcp, Cefizelj! in narod bo rešen: nabodimo urednika «Učiteljskega lista», nejc-vernika ter ga predložimo Zvezinemu odboru v preiskavo, .rer je član lože, bankir, ud visoke finance in ker p.ravi, da «Mali list» laže tudi kadar govori čisto resnico! Z eno potezo je narod rešen! Vsa rešitev ni drugo kot vprašanje taktike, Samo genialna mora biti ta taktika, genialno bedasta in harlekinska, kakor jo je zmožen ljudski apostol z mefistovim kopitom, ki ima obilo časa za pisanje neslanih notic. Raduj se, narod, da se ti je rodil ta veliki sin, ta taktični genij in zvezda vodnica! Hop, Cefizelj!