Tedenske novice. KRVAVI DOGODKI V TRBOVLJAH. Pretcklo ncdeljo se je odigrala v Trbovljah krvava žaloigra — prišlo je do spopada med dvema čisto nasprotnima strujama: nied komunisti in orjuno. Neprestano izzivanje od strani orjunc, brezevrska gonja in zločinska podivjanost je sledjnjic razpalila strasti tako jakč, da je prišlo do teb žalostnih dogodkov. Padlo je devet žrl€v človeške strasti, med njimi dva slarčka od 60—70 let, eno štiriletno dete in niladi možje Do poboja je prišlo tako-le: V Trbovljah, v siedišču delavskih organizacij, je orjuna ustanovila svojo organizacijo, da bi lažje strahovala delavslvo, hotcč v svoji domišljiji s silo iz vseh Slovencev napraviti neko jugoslovansko centralistično mešanico. Delavstvo tega seveda ni mirno gledalo in ko je orjuha v svojem glasilu oznanila za nedeljo, dne 1. junija, razvitje prapora trboveljske organizacije ler pozivala vse svoje člane, da se le slavnosti udeleže, je delavstvo opozarjalo oblasti, da naj nameravano prireditev zabrani, ker bi lahko prišlo do nemirov. Oblasti se na ta opomin niso zgenile, pač pa so poslale v Trbovlje okrog 50 žandarjev. Udeleženci orjunaškega slavlja so se pripeljali v Trbovlje ob 9. uri z vlakom, od postaje pa so šli v sprevodu z godbo, zaslavami in oboroženimi akcijskimi četami na čelu. V istem času so imeli delavci svoje zborovanje v Delavskem domu, <ki leži tik ob cesti, po kateri je korakal orjunski sprevod. Ob cesti se je zb-ralo precej gledalcev in ko je orjuna prikorakala, so se čuli iz delavskih vrst klici »Doli orjuna!« in podobno. Ob enem je skočil delavec Fric proti eni zastavi. V tem hipu so počili prvi slreli iz vrst orjune in Fric se je zgrudil mrtev na tla. Ti streli so bili oddani od orjune in to je delavce tako razkačilo, da so navalili na sprevod. Začela se je prava bitka na obeh straneh, streljalo se je in padlo je' celo nekaj ročnih granal. Spopad je trajal nekaj minut in padli so trije člani orjune, trije delavci, en gledalcc, ranjenih pa je bilo okrog 50 Ijudi, med temi večina težko. Delavci so se potem iimaknili in v Trbovljah se je začelo divjanje orjunašev. Najprej so razvili novo zastavo, potem so vzeli izmed delavcev 5 talcev ter vršili po hišah in pri posameznikih preiskave za orožjem. Prostore Delavskega doma so polili s petrolejem ter ga zažgali. Ko je prihitela požarna biamba, ji odkraja niso boleli dovoliti, da ogenj pogasi in šele na nevarnost, da požar ne bi zajel tudi druga poslopja, so dovolili gašenje. Izmed talcev so delavca Fakinia odvedli v gostilno, ga siiili z j«djo in pijačo, nato so ga p(a ustrelili z dvema streloma v glavo. Ko je popoldne cerkovnik zvonil k večernicam, so hoteli slreljati v zvonik. Ljudi, ki so se vračali od popoldanske službe božje, so ustavljali s klici ^Ruke u vis!« ter preiskovali moške, misleč, da jih bočejo napasti. Iz Trbovelj so se odpeljali z večernimi vlaki. Svoje mrtve tovariše so odpeljali v Ljubljano. Vest o krvavem spopadu se je hitro razširila in v LjubIjani je prišlo do demonstracij proti komunistom. V stanovanje vod,itelja komunistov dr. Lemeža je udrla gruča podivjancev in kcr njega niso našli doma. so v navzočnosli njegove žene in malih otrok začeli v stanovanju razgrajati in razbijati pohištvo. — V Trbovlje je oblast takoj poslala oddelek vojaštva ter ojačila orož. nišlvo, sodnijska komisija iz Laškega pa je začela preiskavo. Minislrstvo za notranje zadeve je poslalo v Trbovlje enega uradnika, preiskavo bo pa vodil podtajnik v notranjem minislrstvu, Pribičevičev pristaš dr. Wilder. Dogodki so povzročili razburjenje vse javnosti in vsak pošten človtt bo obžaloval, da je do tega prišlo. \aravnost zločinsko pa je pisanje demokratskega časopisja, ki skuša iz tega kovati orožje v boju proti SLS ter dolži »klerikalce«, da so oni krivi trboveljskega krvo prelitja. Vsakomur je jasno, da so v prvi vrsti krivi oni, ki so na spopad že poprej hujskali in to so v grvi vrsti orjuiiaši in njim naiklorjeno demokratsko časopisje.-Vedeti bi morali, da se delavstvo, ki se sioje važnosti in moči zaveda, ne bo dalo slrahovati od pretepaške manjšine, ki hoče z nasiljem in orožjem zavladati nad večino. Med glavne krivee pa spada tudi oblast, ki dovoljuje oborožene pohode nahujskane orjunske mladine. Da je orjuna danes že postala nekaka država v državi, to je krivda oblasti in odgovofnost za samolastna početja orjune, ki ijudJ kar sama sodi in strelja, zažiga poslopja in vrši preiskave, pade zopet na oblast. Zadn ji čas je že, da nastopijo tudi pri nas redne razniere in kdor ima le še količkaj uvidevnosti, mora spoznati, da ne more iti v tej divjaški, nasilni in naravnost razbojniški smeri naprej! Odkritje MalgajcVega spomcnika v Guštajnu na Koroškcni. Na Vnebohod je bil v Guštajnu na Koroškem na slovesen način odkrit spomenik za Jugoslavijo padlemu junaku Malgaju. Te lepe slavnosti, ki je bila zdru žena s službo božjo in pridigo, se je udeležil med drugimi dostojanstveniki tudi general Maister, ki je imel na za osvoboditev Koroške padlega junaka Malgaja navdušen nagovor. Spomenik je bil odkrit ob 12. uri in sirer ga je odkril s pomenljivim nagovorom na zbrano občinslvo guštajnski g. dekau dr. Cukala. Te ganljivo i navdušene slavnosti so se poleg ljudskih množic udeležila vsa društva, organizacije in zastopniki najvišjib uradov in oblasti. Cela slovesnost je bila prav prisrčna in ta dau je slovenski narod pokazal, da zna ceuili in tudi prhnerno počastiti spomin mladega junaka, ki je v svoji jugosluvanski navdušenosti dal kii in življenj« za osvoboditev koroških bratov. Junak Malgaj je bil rodom iz Št. Jurja ob južni žel. in je položil svoje mlado življenje na oltar mladostne Jugoslavije z 20 drugijmi sotovariši dne 6. maja 1919 na kraju, kjer stoji sedaj njegov spoDtenik. Zadnji čas za reklainacije! Občinske volitve so p» . cekm Štajerskem (izvzemši celjsko, brežiško in ljutomersko okrajno glavarstvo) razpisane s 1. junijem irj re vršijo povsod dne 10. avgusta. Zakon o volilnih imenikih določa, da se sinejo popravki volilnih imenikcv (reklamacije) zahtevati še 15 dni po nazpisu volitev. Torej je čas za reklamacije samo še do 15. junija! Navodila za vložitev reklamacije smo objavili v letošnjem »Slovenskem Gospodarju« z dne 13. marca, dalje v posebni okrožnici, ki smo jo poslali našim poročevalcem dne 22. marca t. 1. O reklamacijskem postopanju daje natančno navodilo »Zakon o volilnih imenikib«, ki se dobi skupno z »Zakonom o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji« v tiskarni sv. Cirila v Mariboru za pet dinarjev izvod. Kako SrOcialni dcmjokriilje gospodarijo po občinab. V Mariboru je leta 1921 občinski svet pooblastil g. župana socialdemaltrala Grčarja, da tiska in založi za 50 tisoč kron knjig za nemške šole. Rdeči župan Grčar pa je prprabil v to svrho 286.000 dinarjev, to je 1 milijon ia 144 tisoc kron. Seveda ni imel za to nobenega dovoljenja. Kam je šel ta denar? Okoli 50.000 dinarjev (200 tisoč kron) je plačal Grčar pisateljem, ki so sestavili nem ško čitanko. Ostalo ogromno svoto okoli 230.000 dinarjev (skoro 1 milijon kron^pa je plačai socialdemokraški tiskarni, ki je tiskala knjige. Skoro ce^ tri leta.ni ne župan, ne njegovi višji uradnik preglraal, kakd? s» knjige iii denar, ki se za nje dobi, oskrbovane. Tako se je dokazalo, da je zmanjkalo iz kase 17.000 dinarjev^ Pa to ni prvi in edini slučaj. Že celo vrsto uradnikov je na mariborskem mestnem magislratu pod županovanjem Grčarjevim defravdiralo (zapravilo) obč. denar. Tako znajo gospodariti rdeči župani z občinskini zremoženjem! Trgovina z železnino Pinter in jLcnard v Mariboru na Aleksandrovi cesti menda živi od samih orjuncev i_ Pribičevičevih demokratov. Saj, če človek sodi, kako nastopajo lastniki te trgovine in uslužbenci, bi misliU da je prepovedano kmetskemu ljudstvu hoditi kupovat v to ligovino. Orjunaš, ki je uslužben kot trgovski pomočnik v Pinterjevi trgovini, je dne 2. in 3. junija hodil v Mariboru od hiše do biše ter je grozil: »Če ne boste na čast orjune razobesili črne zastave, boste že videli!« In sam Pinter je na zabavnem večeru demokratske — Pribičevičeve — stranke pri Vlahoviču zabavljal in sramotil našo Slovcnsko ljudsko stranko in njene poslance. Hvalil pa je Pribičeviča in Pašiča. S takim nastopom je trgo\ec Pinter jasno povedal, da je vstop naših ljudi v njegovo trgovino prepovedan. Železo bodo pri njem odslej kupovaliisamo orjunci in demokratski advokali. ^-y Derookrati proti našini sadjarjem. V mariborskenJ občinisktni svetu se je lansko leto deinoikratski papirnl trgovec Weixl pokazal kot velikega neprijatelja kmetskega prebivalstva. Predla^al je, da se kmetoin prepove po 11. uri predpoldne prodajati sadje na mariborskem trgu. Weixlovi, demokrati in ž njimi zvezani socialni demokratje so Weixlov predlog sprejeli. In tako kmet, kočar ali najemnik z dcžele ne sme v Mariboru imeti sa:lja dalje na trgu nego do 12. ure. Delavci in drugi ljudje nimajo časa predpoldne iti na trg po sadje, ampak šele opoldne ali zvečer. Ta nesmiselni sklep demon kratov in socialnih demokratov je naperjen ne samo pioti kmetskemu ljudstvu, lemveč tudi proti delavstvu. Bomo videli, ali se bodo letos ti Ijudje na mariborskem magistratu spametovali. Še premalo nas je Pašič izmozgal! Iz Pobrežja pri Mariboru nam poročajo, da tam neki Ijudje agitirajo, naj bi Poberžani pri občinsikih volitvah glasovali za Pašičevo ra« dikalno stranko. Neki Holc, Tončič in Grilc strašno hva lijo starega Miiklavža. Mariborski Pašičevi agitatorji dT. Ravnik in njegovi hlapci kričijo: E, to je najboljša strankav Ta nas bo rešila. — Mi Poberžani pa že vemo, kako 80 nas Pašičevi hlapci rešili. Enega so nas oteli, namreS pobrali so nam ves denar iz žepa. Komur še ni zadosti krivic, kdor še ni zadosti izžeman _po Pašičevi radikalni vladi, komur se dopadejo sedanje žalostrie razmere, ta p« naj le voli in bezga za srbsko radikalno stranko. Vsi drugi, ki živimo v naši pobršiki republiki, pa bomo po ogronv ni večini glasovali z našo SLS! Proti domačim rokodelcem in obrtnikom nastopJ sedanja Pašičeva in Pribičevičeva vlada po svojih urai nikih. Ncmogoče je, da bi kmet, če da popraviti plot svinjake ali kako drugo manjšo stvar pri gospodarstvu najel meslnega tesarskega ali zidarskega mojstra. Naprosi domačega rokodelca in ta mu popravi dotičn< malenkost. V večini slnčajev kmet rokodelcu ne plači v denarju, ampak mu da zemljo ali drva, steljo, ali p mu z živino Kako stvar zapelje, oziroma zorje njivo. Mi pravimo po domače: »Odsluži mu!« Okrajna gla^arstva in orožnišlvo zadnji čas za vsako tako nialenkost preganjajo in kaznujejo. župani in drugi odločilni možje sodnega okraja Sv.Lenart so na sestanku dne 18. maja na predlog župana Vogrina skleriili naprositi vlado, da opusti nepolrebne sekaturc napram domačim obrtnikom in rokodelcem. Izročili so našim poslancem posebno spomenico. Smrt verne in narodno zavednc gospe. V torek, dne 3. junija, je umrla v Krčevini pii Mariboru v 80. letu svoje starosti gospa Emilija Pueelik, vdova po davčnem upravitelju in niati nadueitelja Miroslava Pučelik, poštnega kontrolorja Vojteha Pučelik in go.spe Emilije Trstenjak, vdove po okrajncm sodniku. Pokojnica je bila rojena v Bratislavi, jako narodna in.verna gospa. Naj v miru počival Zaostalim pa naše iskreno sožalje! Za po toči poškodovane pri Sv. Križu nad ;Mariborom in okoliških občinah je poslanec Franjo Žebot vložil na g. ministra notranjih zadev, knietijslva in financ interpelacijo za pomoč in odpis davkov. Radoyedni smo, ali bo Pašičeva in Pribičevičeva vlada imela kaj srca za hudo prizadete naše ljudi. Mermolja še vedno ne miruje. Po vsej sili hoče našim kmetom, delavcem, železničarjem in viničarjem odyzeti Staro pešpot mimo njegove hiše. Zakrknjen grešnijc'je ta Mermoljal Vidi, da ga ljudje ne marajo! Moral je iti neprostovoljno v politični penzijon, a še vedno ne nviruje. Hodil bo res tako dolgo z »bučo« po vodo, da bo »gor plačal.« Lep' branitelj pravic ljudstva to, ki nam hoče jemati stare pravice. Kamcr Merrriolja pride.farbat ljudi, izprašajie mu vest, kaj Je z njegovo »s<taro pravdo.« Strašno neurje v Dravski dolini. V pondeljek krog 6. ure zvečer je divjalo po Dravski dolini od Dravograda do Erczna grozno neurje: z viharjem, nalivi in točo. Vihar je polomil in zvil sadno drcvje, toča pa je zbila tako poljske pridelke, ki so obetali obilno žclev, da ni niti sledu, kaj da je rastlp na.pjivah. Ljudje so obupa- ni in kar najlnMrejša poniioč je tem ubogiin ljudem neizogibna polreba. še ena in zadnja beležka 'od Sv. Barbare v Slov. gor. Cisl. urednik! A. Č. sem dobil pismo, katero Vam dobesedno prepisujem im na katero naj čisl. uiedništvo poda svojo izjavo: — Sv. Barb. SI. g. 16. 5. 24. C. g. kaplam! Ad št. 20 »Sl. Gospod.« z dne 15. t. m. Prosim, ne hujskajte ljudi na mene in pustite mene tako pri miru kot jaz Vas. Do danes 16. 5. t. 1. nisem jaz pisal o vseh teh politn. rečeh ne črke, tem manje besede, še dosti manje enega staka: jaz ljubim niir! O pok. Kranerju je res (v naprednih listih; op. ur.) nesramno poročilo, tudi mene boli, mi ni Ijubo, da se nas tako blati po svetu. Kje in kdo je bil tisti pisec, ne vem, vem le, da je nek fantalin pri Kranerju bincnil g. Grma v nogo in kočijo so boteli pre- vreči, jermena porezati itd. »Slov. Gospodar«, če še ima le kaj resnicoljubnosti, n&j to obelodani! Vaš nastop proii meni si zapomnim! S spoštovanjem Franjo Kranjc, nadučitelj. — Pripomba uredništva: G. nadučitelj Kranjc se fukaj krivično spravlja nad dve stranki. Prvič g. kaplan 'Cirič ni dotični piseb in pošiljatelj, drugič pa mi g. Kranjcu tega tudi nismo očitali, česar se on tukaj brani, ker nobenega imena nismo navedli. Ker pa še po šestih tednih g. Kranjc zmiraj' bolno čuti, kako je nek fantalin bincnil g. Grma, smo po njegovi želji natisnili tudi to, da ne bo mogel več dvomiti o naši resnicoljubnosti. V ostalem pa puščamo besedo šentbarbarskim dopisnikom, po katerih posnamemo, kakor sledi: Politika bi morala biti skrb in delo za blagor ljudstva. Višji krogi pa imajo politiko za svoje sloje. In v službi te gospodske politike je naše napredmo učiteljstvo. Zdaj podpira sedanjo belgrajsko vladno gospodo, da bi se posrbljenje raid nami prej izvedlo in bi miprišli čisto pod belgrajsko komando. Za nas je to jasen do-kaz g. nadučitelj Kranjc, ki nam je hotel vtihrJtapiti Pribičevičeve demokrafe za širjenje velesrbstva. Ker se mu ni posrečilo, da bi s pomočjo mariborske gospode 'cnemagočil tukaj Slov. ljudsko straniko (eden je komaj zinil laž: »Korošec je ikriv teh velikih davkov«), se je j5odai na drugo bojno polje, začel je najpadati naše domače duhovnike, da jih osurruniči pred ljudstvom. Pred šolo je glasnio, da so mogli mimoidoči čuti, zatrjeval, da pišejo o njem v »Slov. Gospodarju« domači duhovniki. Seveda mu ni nikdo verjel. Vsa župnija zna, da naša .duhovnika ne posegata'V politiko, keir srao mi organizirani in opravimo vse politične zadeve sami. Pač pa imamo o g. KTanjcu izkustvo, kako je v skrbi za Belgrad agitiral vsakokrat za demokratsko straruko, prosjačil za demokratske vclilne krogljice, na cesti prigovarjal istim slaboumnim, kam naj dajo krogljice, kazal celo ma volišču, kje je njego-va škrinjka. Naša duhovna kaj takega ali enakega nista nikdar delala. — Drug naškak na naša duhovna je g. Kranjc napravil pri drugem ponesrečenem demoferatskem shodu. Tam sta sedela sama z g. dr. Lašičem. Culi smo, da je hotel utajiti svojo avslrijsko suknjo; pa s>o hitro priče rekle, da jo še ima. Potem je začel dolžiti naša duhovna, ki ne pustita tukaj imeti demokratskega shoda in dtjata njega v »Slovenski Gospodar«, računajoč, zdaj pa bo dr. Lašič udaril po tema dvema. Mi pa spet znamo, da nista kriva, Vpr .mo cK.f.isatelji mi. In znamo, da je mnogo kriv g. Kranjc, ki daje čitali svoje demokratske liste. ki blatijo nas Barbarčane radi Kranerjeve smrli, lco dobro zna, da g. Kraner ni bil od tukaj, in fant, ki je iz osebnega sovraštva skoval napad na njega, ludi ne. Toda za g. Kranjca bi pač nekaj prineslo, ako bi odpravil naša duliovna in na ujiju mesto dobil, recimo: srbske žandarje. Glavar teh bi seveda moral biti on, »ker jaz sem bil nadporočnik.« Unifomio priigelpatenta še tudi ima, nosi jo še skoro vsak dan, pa šoljne tudi, ako že ni vseh prodal. In kot tak bi on že poveljeval čez župnika in kaplana. Mi pa svelujemo njemu in vsakemu, naj nam prizanese z demokracijo in naj pusti na.še mirne duhovne čisto pri miru. Ako pa nazadnje hoče še imeti tje ha slirivnem tretjf svoj shod,. pa dbljubfte, da bodete nanosili, saj imate zdaj polna podstrešja, polne listnjake mlajine, mijau in baubau, nanosili, da bp mireu, ko prid^jo občinske volitve. P,5<>§y?tno gibanje v Vurbergu. Naša Dekliška zveza je priredila preleklo nedeljo, dne 1. junija, lepo igro »Lurška pastarica« v dvoiani vurberškega gradu. Igralke so se prav dobro naučile iu vse se je v redu izvršilo, le bengaličcn ogenj je odpovedal v prvem dejanju. Nekateri želijo, da bi se igra ponovila, kar se pa zdaj ne bo zgodilo, morda jeseni, če bo prilika. _a birmance je najlepši dar lep molitvenik in rožni vencc. Najlepše molitvenike v raznovrstnih vezavah od 8 do 70 din. komad dobiš v tiskarni sv. Cirila v MariiMjru. Istotam lahko kupiš tudi najrazličnejše rožne vence. Cerkvenia pobožnost pri Sv. Archu na Pohorju. God sv. Antona — Antonovo romanje — pri Sv. Arehu na Poborju se bo letos obhajalo dan poprej^ v četrtek, ne pa v petek (kvatemi pelek). Romarji pridite k priljubljenemu sv. Arehu. župni urad v Šmartnem. Ronianje k Sv. Ant&nu na Pohorje. Slovesnost v <5ast &v. Antonu padovanskemu se ]w>de obbajala po temle redu: V četrlek, dne 12. junija 1924 bode ob 6. uri zvečcr na Hanclnovi ravni slovesen sprejem selniške procesije s podobo Matere božje, ki je bila darovana iz Selnice. Po procesiji pridiga, večernice in spovedovanje. V pctek, dne 13. junija 1924 bo dvojna slovesna služba božja ob 6. in 10. uri in več tihih sv. maš. Okoli pol 9. ure pride protesija iz Ribnice. Selniška procesija odide okoli 9. ure. — Manjši shod z dvojno službo božjo bo tudi na binkoštni pondeljdk in. v nedeljo po Antonovem dne 9. in 15. junija 1924. Ker še bode čas za velikonočno sv. obhajilo, se bo postreglo kar najbolj mogoče v spovedinici na binkoštiio nedeljo in pondeljek, v četrtek in petek na Antonovo in v nedeljo. Blaga dobrotnica iz Limbusa je obljubila nov venec za sv. Antona. f Kmetijski svetnik Ivan Bclle. Dne 30. maja je umrl v giaški bolnici ravnatelj kmetijske šole v ŠY Jurju ob južni žel., g. kmelijski svetriik Ivan Belle. Blagopokojni je bil 18 let polovalni učitelj pri mariborski vinarski in sadjarski šoli in nato kletarski nadzornik. Ko se je ustanovila v Št. Jurju ob južni žel. slovenska ikmelijska šola, je postal ravnatelj lega zavoda, katerega je vodil do svoje sinrti. Rajni je tudi zelo veliko pisal o vseh raznih gospodarskih strokah in najbolj znana je njegova knjiga o sadjarstvu. G. Belle je bil radi svojega znanja, delovauja in prijaznosti obče priljubljen. Bolehal je že dalje časa, podal se je v Gradcc iskat zdravja, a ga je doletela tam smrt. Pokopan je bil minuli torek v št. Juriju ob.južni žel., kjer je deloval loliko let. Bodi mn zcmljica lahka in slava njegovemu spominu! Pri Sv. Jožefu nad Celjem bo slovcsna blagoslovilev dveh novib zvonov na trojiško nedeljo, dne 15. jun.. ob devetih predpoldne. Polaganj^ vogelnega kamna na Zg. Ponikvi. Slovesno bodo oznanjevali topiči na binkoštni pondeljek redko slavnosl blagoslavljanja vogelnega kamna*naše župne cerkj|C. Da jc dclo v kiatkem času toliko napredovalo, se imamo pred vsem zahvaliti neumorni delavnosti nekalerih mož, polem pa Urdi požrtvovalni delavnosli" vseh oslalih laranov in pomoči nekaterih sosednih far. Upajmo, da bo šlo delo enako naprej, ter da se bomo kmalu veselili nove cerkve. K tej lepi slavnosti pa so vabljeni in dobrodošli farani sosednijj far. Zadostilna pobožnost na gori Oljki pretečeni četrtek je prav kpo tispela. -S'a kiatek tozadevni kllc v »Slov. Gospodarju« so priromali pobožni vemiki iz vseh sosednih župnij Savinjske in Saleške doline, ce!n iz daljnCga S.v. Jošta na Kozjaku so prišli cerkveni pevci pod .yodsl\om svojega vrlega duš. pastirja. Duhovnikov je bilo štiii, zadoslilnih sv. obhajil pa čez poldrug sto. — Hvala vsem udeležencem, pred vsem neutrudrjivemu gospodu spovedniiku iz Polzele. Shoda se je udeležil tudi naš marljivi poslanec Pušenjak, ki je po cerkvenem opravilu zunaj pricerkvi poročal ranogošieviinira poslušalremo o liašeui političnem stanju. Beogiad bi nam rad vse ,vzel v gmotnem, političnem in šolskem oziru, zato bi pa ifti morali še ponižno poljiibljati bič, ki nas tepe in brezčulno gledati na ceslo vržene bolnike iz naših bolnišnic. Govorniku in jugoslovanskemu klubu se je izreklo enodušno piiznanje in zaupanje. Občinske volitve v Šmartn.em ob Paki. Občinsike volitve za našo občino za raz.pisane za dan 10. avgusia t. i Kakor slišim«, so razpisane tudi na ta dan volitve za druge občine slovenjgraškega okrajnega glavarstva. Zelo važno iz Dola pri Hrastniku. Ker hoče znani dopisnik »Domovine« z lažnjivo icavitimi dopisi farbati dolske občane, priobčujemo sledefe: Golovo nad 20 lct je že med ljndstvom tlela želja, združiti k dolski občini one okolice, katere so dolske fare. Dol je naravno krnjevno središče. Dolski obrtniki iraajo zaslužek in dobiček iz teh okolir, zato je upravieeno, da se tudi v obeini združimo. Kdor razume le trohico občin.skega gospodar stva, mora vcdcti, da je združilcv v gospodarskem oziru popolnoma upravičena, v občinsko-upravnem oziru pa v veliko ljudsko korist in olajšaiije. Zato je sramotno, da hoče dopisnik »Domovinc« z lažnjivo seslavljcnimi 'stovilkami slrašiti dolske davkoplačrvalce, ko vcndar vc, da se je zadeva v več občinskih scjah podrobno obravaavala ler se je.natančno dokazalo, da iniajo dotične okolice loliko davčne moči, da se tamošnji stroški lahko kVijejo z ne previsokimi dokladami na užitnino in na diicktnc davke. GlavnLvzrok, da so liberalci nasprot ni zdiužitvi, je njih političen račun. Na razpolago je priča, da je voditelj liberalccv nkazal sVojim podložnikoin: Združitvi moramoraasprotovati, ker sicer pride prcveč »ta ^rnih« sjiupaj. Zakaj pa takrat niste o davčnih številkah govorili? Seveda plesale so vam po glavi le politične in le so bile za vas zelo slabe. Okoli6ani! S hvaležnostjo ohranimo v spominu vse one može, ki nesebično delujejo za resnični Ijudski dobrobit. Dobro si pa zapomnimo tudi vse one poturice, ki se sicer ljudem dobrikajo in vse obljubujejo, a v odločilnem Ufenutiku pa nasprotujejo. Poroka v Št. Vidu pri Planini. Pri nas na Planini se je poročil predsednik tukajšnjega Orla, brat Vinko Preložnik, z gdč. Minko Pajek, posestniško hčerjo v Visočah, in so na njuni gosliji zbrali veseli svatje za tukajšnji orlovski odsek 800 kron. Bog plati! Novoporočencema pa obilo sreče in blagoslova božjega. Popravek. V zadnjem izkazu darov za »Dijaško vcčerjo« je tiskovni škrat neljubo zmešnjavo napravi!. Izikaz pravi: Alojz Mikl v Veliki Nedelji mesto venca na grob gospe Borlak Lueije v Mariboru 100 din. GLasiti pa se mora: Alojz Mikl, veleposestnik v Veliki Nedelji, me sto venca na grob dr. Hinkota Irgolič 100 din.: jBorlak Lucija v Mariboiu 100 din. Blagovolijo prizadeti zmešnjavo oprostiti! — Blagajnik »Dijaške v«čerje.« Občni zbor Kjatoliškegja tiskovniega društva v Mariboru se vrši dne 12. junija db 10. uri predpoldne v Cirilovi tiskarni na stanovanju g. ravnatclja dr. Jerovšeka. člani društva vabl-jeni! Pridncga hlapca in deklo iz dežele vzame takoj v službo: Gnil.šek, trgovina z vinom, Maribor, Razlagova ulica 25. 734 Hotel Halbwidl. Vsak četrtek koncert. Sicer pa opozarjamo na oglas v današnji šlevilki.