Filozofija najbr` ni le eden izmed tolikih gimnazijskih predmetov, paè pa ravno tisti predmet, ki naj bi najgloblje zaznamoval `iv- ljenjsko orientacijo naše gimnazijske mladine. Osnovno vprašanje, ki se zastavlja v tej raz- pravi, je, ali je generalna zasnova predmeta filozofija v okviru splošne gimnazije taka, da omogoèa izpolnitev poslanstva filozofije na naših gimnazijah. Profesorji filozofije, ki se sooèamo z iz- zivom pouèevanja našega èastitljivega pred- meta mlajšim generacijam v okviru progra- ma slovenske splošne gimnazije, lahko na- mreè razberemo iz veljavnega Uènega naèrta za filozofijo (odslej UNF), objavljenega na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo, da naj bi se naše pouèevanje èasovno èlenilo v pet vsebinskih sklopov z ustreznim pred- videnim številom ur. Te sklope imenuje UNF na strani 3: 1. Kaj je filozofija? (5 ur) 2. Kaj lahko vem? (15 ur) 3. Kaj naj storim? (15 ur) 4. Izbirna tema? (25 ur) @e iz te èlenitve (še bolj pa iz predlogov njene izvedbe, ki jih najdemo v UNF) lah- ko vidimo, da nam je sugeriran (s pohvalno mero filozofske obzirnosti!) naèin podajanja, ki ne poudarja zgodovinskega pregleda raz- voja filozofije, paè pa sektorialen pregled po problemskih ali tematskih sklopih. Glede na predlagano terminologijo v reviji Filozofija na maturi (odslej FNM) bom imenoval sled- nji, sugerirani pristop problemski, prvega pa historièni ali zgodovinski.1 Vprašanje, ki se zastavlja, je torej: ali je res sugeriran pristop ustreznejši od zgodo- vinskega pri doseganju ciljev predmeta filo- zofija, kot so doloèeni v UNF, glede na dejs- tvo, da je za splošno gimnazijo po istem uè- nem naèrtu predvidenih le 70 uènih ur? Pri tem bo seveda tudi potrebno `e izhodišèno tematizirati vprašanje razumevanja filozofije, ki jih omenjeni uèni cilji predpostavljajo. ( "     00      <= Èe hoèemo obravnavati vprašanje o tem, kateri pristop podajanja filozofije bolje do- sega zastavljene uène cilje, si moramo naj- prej jasneje predoèiti pomen teh uènih ciljev samih ter razumevanje filozofije, ki te cilje utemeljuje in h kateremu ti cilji vodijo. Za zaèetek si oglejmo, kako so ti cilji de- finirani. UNF jih deli v splošne in posebne. A) Splošni cilj je v bistvu en sam. Glasi se: “Pouk filozofije uvaja dijake v filozofsko mišljenje” (UNF, 2). Razdeljen pa je v sle- deèe podcilje: a) “Usmerja jih v samostojno, ustvarjalno miš- ljenje in presojanje. >! /           , - .  %             "   00       %    #    b) Spodbuja razmislek o temeljnih vprašanjih èloveka in sveta, dru`be in narave. c) Spodbuja kritièno refleksijo osnov izkustva, vednosti, vrednot in delovanja. d) Omogoèa zavedanje subjektivnosti in ideo- loških pristranosti. e) Vodi k strpnemu dialogu na podlagi racio- nalnih argumentov. f) Omogoèa razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi vkljuèeni v osnove humanistike, dru`- boslovja, naravoslovja, religije in umetnosti. g) Pomaga jim pri orientaciji v `ivljenju” (UNF, 2). B) Posebni cilji, ki so oznaèeni tudi kot ope- rativni, pa se delijo v: a) “odkrivati in raziskovati filozofske probleme, b) filozofsko preuèevati pojme, c) povezovati raziskovanje pojmov in proble- mov z ustreznimi avtorji in besedili, d) oblikovati racionalne argumente, e) uporabljati jezik jasno, konsistentno, in us- trezno obravnavanim problemom” (UNF, 3). Jasno je, da ti cilji izrašèajo iz doloèenega razumevanja filozofije. UNF na tej toèki `e izhodišèno pove: “Vprašanje Kaj je filozofi- ja je `e samo filozofsko vprašanje. Nanj je mo`- nih veè odgovorov, ki izhajajo iz razliènih fi- lozofskih tradicij in so vsi upravièeni in veljavni (…)” (UNF, 2). Skratka, razumevanja filozo- fije, na katerem temeljijo omenjeni cilji, naj bi ne bilo, saj je takih razumevanj veè in bi bilo za demokratièno situacijo (znotraj do- loèenega razumevanja demokracije vsaj) ne- dopustno, da bi eno razumevanje, pogled ene filozofske tradicije na filozofijo privilegirali glede na ostale poglede. Tako si je najverjet- neje mo`no tolmaèiti izhodišèni stavek UNF, ki ga bomo imenovali 1. stavek ali S1. Vendar takoj po njem najdemo njego- vo negacijo: “Vendar cilji gimnazijskega izo- bra`evanja in mesto filozofije v gimnazijskem kurikulu narekujejo poudarek nekaterih njenih znaèilnosti” (UNF, 2), narekujejo, skratka, prav doloèeno razumevanje filozofije. Po tem razumevanju, naj bi bila filozofija: “kritiè- na refleksija izkustva, vednosti in delovanja”, ki “poskuša opredeliti naèela vednosti in vred- note, ki usmerjajo delovanje, a hkrati dopušèa, da so ta naèela in vrednote ter njihove upra- vièitve omejeni” (UNF, 2). To opredelitev bomo imenovali 2. stavek ali S2. Izpostavljena kontradiktornost prvih vr- stic UNF ni predmet zanimanja te razprave. Med drugim tudi zato ne, ker je vsem jasno, da so dokumenti, kot je UNF, politièni do- kumenti, ki nastanejo znotraj demokratiènih postopkov usklajevanja nasprotujoèih si in- teresov. So, skratka, kompromisi in torej po svojem bistvu bolj ali manj protislovni. Ne gle- de na to pa je res, da formulacija S2 predstavi doloèeno razumevanje filozofije. Iz nje lah- ko povzamemo, da je mo`no filozofijo v glav- nem skrèiti na spoznavoslovje in etiko. Onto- loška vprašanja naj bi po S2 ne spadala v bistvo filozofije. Iz tega je `e dovolj razvidno, da je S1 zavezana tisti usmeritvi sodobne filozofi- je, ki jo obièajno imenujemo analitièna filo- zofija in ki se umešèa v anglosaško miselno tradicijo, za katero je obèe znano, da ontologija ne spada med njene primarne interese.2 Upoštevajoè to interpretacijo se protislov- nost med S1 in S2 izka`e za še bolj krièeèo, saj S2 predpiše ravno interpretacijo filozofije s strani toèno doloèene filozofske tradicije, tj. anglosaške. Vendar, kot reèeno, nas tu ne za- nimajo logièni problemi uvodnih stavkov UNF, paè pa nas zanima predpostavljeno ra- zumevanje filozofije v njem. Zdi se, da je ana- litièno razumevanje filozofije v njem dejan- sko zelo moèno na delu. To ni oèitno le iz S2, paè pa tudi ̀ e iz same predlagane èlenitve pou- ka filozofije, ki smo jo omenili v prvem po- glavju, kjer je oèitno, da tvorita nosilna ste- bra tega predmeta ravno spoznavoslovje in eti- ka, sledeè preferencam analitiène usmeritve. Vprašanje, ki se sedaj postavlja, je, ali je tudi v uènih ciljih UNF predpostavljeno ana- litièno razumevanje filozofije, ali pa je v njih   mo`no zaznati (še) kakšen drugaèen inter- pretativni horizont? Odgovor na to vprašanje bomo poenostavili tako, da se bomo vpra- šali, ali je v omenjenih uènih ciljih prisot- no tudi razumevanje filozofije kot ontolo- gije in ne le kot epistemologije in etike. Èe si ogledamo splošne cilje, bi lahko rekli, da je zlasti cilj b) ontološko poantiran. Tudi cilj f), ki napoteva na genealogijo filozofskih pojmov in na njih zgodovinski vpliv, nekako presega obzorje analitiène misli, za katero je prav tako znaèilno, da se ne ukvarja rada z vprašanjem zgodovinske posredovanosti mi- sli, s katerim se ukvarja prete`no (“kontinen- talna”) hermenevtika.3 Èe si ogledamo posebne cilje, pa bi lahko rekli, da cilj c) nekoliko jasneje izstopa iz ana- litiènega konteksta, saj prav tako napoteva na zgodovinski substrat filozofije. Iz tega kratkega pregleda sledi, da se na- hajajo uèni cilji v doloèenem neskladju s sicer prevladujoèo analitièno zasnovo predmeta, izra`eno v S2. Ker pa so ravno uèni cilji ti- sti, ki nas profesorje najbolj zavezujejo v na- šem delovanju, se moramo vprašati, ali ob- staja neko razumevanje filozofije, ki bi jih po- vezavalo v smiselno celoto? Kaj povezuje spoznavoslovno, etiško in ontološko problematiko? Verjetno niè dru- gega kot tisto vprašanje, s katerim se filozofija nesporno zaène in kar je razpoznavni znak ter jedro filozofije kot take: vprašanje o tem, kaj je ajrchv. To vprašanje, ki od Talesa dalje obvladuje filozofijo in ki jo v osnovi tudi utemeljuje, je vprašanje po Izvoru in Cilju vsega, kar je.4 Ciljnost Izvora razpira etiško problematiko. Izvornost Cilja pa razpira on- tološko problematiko Temelja vsega bivajo- èega, ter spoznavoslovno problematiko u-Te- melj-enosti naših spoznanj. Filozofija od svo- jega grškega zaèetka dalje je vpraševanje po Temelju in vidimo, da tudi uèni cilji UNF, kljub formulacijam v S2, ne morejo prikriti tega dejstva. Saj bi bilo sicer razumevanje fi- lozofije, ki bi se ne sklicevalo na njen izvorni grški kontekst, pravzaprav nesporazum. Splošni uèni cilj UNF, ki pravi, da pred- met filozofije “uvaja dijake v filozofsko miš- ljenje”, bi torej lahko preoblikovali v formu- lacijo, da “uvaja dijake v vpraševanje po aj-    Judita Karba: Prièakovanje 3, litografija, 2004.  # rchv”. Preverimo sedaj, v kolikšni meri tak- šno izvorno razumevanje filozofije dejansko zaobsega formulacije posameznih uènih ci- ljem. Zadostovalo bo, èe v ta namen prere- šetamo splošne podcilje: Ad a) “Usmerja jih v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje”. Samostojnost mišljenja, pa èetudi jo mislimo znotraj novoveških, tako descartesovskih, lockovskih ali kantovskih koordinat, je vselej vezana na utemeljenost mišljenja. Mišljenje je toliko samostojno, ko- likor se naslanja na to, kar je zanesljivo, na Te- melj (tudi èe ta Temelj razumemo v smislu empiristiènega dejstva). Ustvarjalnost mišljenja je vezana na zmo`nost izboljšav, ki jih lahko mišljenje doprinese danemu polo`aju, kar zo- pet meri na Dobro in torej na Temelj razum- ljen kot Cilj, ki je tudi osnova samostojnega in ustvarjalnega presojanja. Ad b) “Spodbuja razmislek o temeljnih vpra- šanjih èloveka in sveta, dru`be in narave”. Na- potitev na Temelj(nost) je tu izrecna in je ver- jetno ni potrebno posebej eksplicirati. Ad c) “Spodbuja kritièno refleksijo osnov izkustva, vednosti, vrednot in delovanja”. Pre- mislek osnov napoteva na premislek Teme- lja, èeprav je v tej formulaciji dojet le iz spoz- navoslovne in etiške perspektive. Ad d) “Omogoèa zavedanje subjektivnosti in ideoloških pristranosti”. Z naznaèenimi pri-    Judita Karba: Krajina, mešana tehnika, 2003.    stranostmi so mišljene neu-Temelj-ene sod- be, ki postanejo lahko pod pritiskom raznih dejavnikov veljavne interpretacijske paradig- me. Vpraševanje po Temelju je tu seveda im- plicitno. Ad e) “Vodi k strpnemu dialogu na pod- lagi racionalnih argumentov”. Racionalni ar- gument je postopek, po katerem utemelji- mo neko stališèe na karseda absoluten naèin, tj. karseda v Temelju. Ad f) “Omogoèa razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi vkljuèeni v osnove humanistike, dru`boslovja, naravoslovja, religije in umet- nosti”. Temeljnost omenjenih filozofskih poj- mov ter njih osnovnost na naznaèenih razse`- nostih zanesljivo napotevajo na preizpraše- vanje Temelja. Ad g) “Pomaga jim pri orientaciji v `iv- ljenju”. Zopet smo pri vprašanju o ajrchv, kjer je le-ta dojet kot tevlo~, Cilj. )  %           Izkazalo se je torej, da zastavljeni uèni cilji napotevajo na izvorno, grško dojemanje filo- zofije, ki je v zadnji posledici tudi edino mo- goèe, saj je filosofiva stvaritev grškega duha. Vodilni cilj UNF, tj. “uvajanje dijakov v filozofsko mišljenje”, predpostavlja torej vklju- èitev dijakov v tisto mišljenjsko polje, kate- ro nam razpira grško razumevanje filozofije. Takšna vkljuèitev, èe noèe biti zgolj zuna- nja, paè pa taka, da dijaka dejansko motivira k razumevanju (brez èesar uspešno uèenje ni mogoèe), predpostavlja v`ivetje dijaka v grško razumevanje filozofije. Šele tedaj torej, ko dijak uzre globoko povezavo med svojim `ivljenjem in filozofijo v izvornem smislu, se bo lahko de- jansko uvedel vanjo, jo razumel.5 Takšno povezavo pa je mo`no vzpostaviti samo, èe poka`emo, na kakšen naèin ga fi- losofiva dejansko zadeva, kako konsti- tuira njegov (naš) sedanji bivanjski/zgodo- vinski polo`aj. Dejansko pa ga zadeva samo in izkljuèno po zgodovinskem posredovanju. Kakršno koli drugo zadevanje je virtualno, nerealno, navidezno. Posledièno je genetièni prikaz zgodovinskega razvoja filozofije od Ta- lesa do današnje situacije edini mo`ni naèin, kako lahko dejansko uvedemo dijaka v filo- zofsko mišljenje.6 Vsi drugi naèini uvajanja, ki se ne naslanjajo na realno zgodovinsko pri- zadetost dijaka od filozofije v njenem izvir- nem grškem pomenu, torej ne morejo zadeti zastavljenega cilja. Veljaven UNF pa, kot `e reèeno, v nas- protju z izkazanimi predpostavkami nje- govih uènih ciljev ne predlaga zgodovin- skega pristopa pri pouèevanju filozofije, paè pa problemski. Problemski pristop k filozofiji je mo`no lepo povezati z `e naz- naèenim analitiènim pristopom v UNF, saj ustreza tistemu, kar Branko Klun v svojem èlanku o otoškem in kontinentalnem pri- stopu oznaèi kot “horizontalnost” anglo- saške filozofije.7 Empiristièna pozornost na neposredno dana “dejstva” namreè sili ana- litièno misel v difuzno, horizontalno, sek- torialno obravnavo, za razliko od kontinen- talne, ki je hierarhièno zasnovana, usmer- jena v “Grundlagenreflexion”, v naznaèeno refleksijo Temelja.8 Kljub kritiki, ki jo tu naslavljamo na prob- lemsko uvajanje v filozofijo, moramo priz- nati temu pristopu doloèene prednosti, katere povzema Klun: “Za pouèevanje v srednjih šo- lah, kjer se uèenci obièajno prviè sreèajo s fi- lozofijo, je oèitno primernejši anglosaški slog,”9 saj je “prednost anglosaškega ¡sloga¿ v la`jem vstopu v filozofijo, ker so izhodišèa obèe sprejeta in dosti bolj samoumevna”.10 Za ta filozofski pristop je namreè znaèilno, da se utemeljuje na “dejstvih”, ki so neposredno dojemljiva, in na “common sense” kot “obèe sprejetem kri- teriju filozofije in mišljenja nasploh”.11 Ta pred- nost temelji torej na ekstrapoliranju filozof- skih problemov iz njihovega zgodovinskega konteksta v naš (tj. na obzorje našega “com-     # mon sense”), ter njihovo obravnavo, kakor da bi tega ekstrapoliranja ne bilo. Toda èe se ozremo recimo na konkreten primer, vidimo, kakšne posledice ima taka operacija v enemu izmed kvalitetnejših to- vrstnih poskusov uvajanja v filozofijo, kar za- gotovo je Palmerjeva široko uporabljena knji- ga Ali središèe dr`i?.12 Poglejmo npr., kako Donald Palmer obravnava dve obèi mesti iz pouka filozofije: ontološki in kozmološki dokaz za Bo`ji obstoj. V obeh primerih Palmer natanèno prika`e logièno strukturo dokazov, kakršno so zasno- vali avtorji (sv. Anzelm, sv. Toma`, Descar- tes), ter njihove zgodovinske kritike (Hume, Kant).13 Vendar (in to je 1. oèitek) s tem, ko ne vpne teh dokazov v zgodovinski konti- nuum celotne filozofije, ne more posredo- vati dijaku uvida v to, kako ti dokazi sokon- stituirajo dijakovo bivanjsko/zgodovinsko si- tuacijo. Zato se dijak ne more poèutiti ra- dikalno izzvan k njihovemu razumevanju. Edina motivacija, ki se v njem lahko poro- di, je nekakšna igriva radovednost glede tega, kako doloèeni logièni algoritmi delujejo oz. ne delujejo. V najboljšem primeru se bo iz tega porodil v dijaku nekakšen logicistièni ludizem, na katerega se zdi, da napotevajo besede iz Predgovora k slovenskemu prevodu Palmerja, ki pravijo, da je “’neresnobnost’ filozofiji inherentna”.14 Glede na naznaèeno definicijo filozofije kot vpraševanja po ajrchv se lahko vpra- šamo (in to je 2. oèitek), koliko je taka mo- tivacija sploh filozofska. Ajrchv je namreè od vsega zaèetka razumljen tudi kot poslednji Cilj, kot tisto, za kar nam najbolj zares gre. Pri tem pa se pojavi še izraziteje spozna- voslovni problem (in to je 3. oèitek). Ali je na nakazan problemski (npr. Palmerjev) naèin sploh mo`no razumeti omenjena dokaza? Zaènimo s kozmološkim dokazom. Pal- mer nam ga prika`e v obliki viae secundae,15 tj. t. i. Toma`evega dokaza iz vzroènosti. Ka- kor sv. Toma` sam pravi to ni manifestior via,16 to ni najbolj konkluzivni dokaz za Bo`ji obstoj. Te lastnosti pripisuje prvemu naèi- nu dokazovanja, ex parte motus.17 Tako prvi kot drugi naèin temeljita namreè na premisi, da v nizu vzrokov in posledic ni mogoèe iti v neskonènost, “non est procedere in infini- tum”.18 Znano je, da so se kritike (zlasti Hu- mova) obesile predvsem na to premiso, ki, treba je priznati, nikakor ni samoumevna. Treba pa je obenem priznati, da brez razu- mevanja smiselnosti te premise ni mogoèe razumeti dokaza, saj se nam le-ta prika`e kot nerazumen, nesmiseln. Palmerjeva knjiga nam ne daje instrumentarija, na osnovi katerega bi to premiso lahko razumeli. Ne daje pa nam ga zato, ker uporablja v prikazu prob- lemski pristop in ne zgodovinskega. Omenje- na premisa postane smiselna, èe razumemo drugi naèin dokazovanja na obzorju prvega, v katerem (za razliko od drugega) je vse polno aristotelske ontološke terminologije (actus - ejnevrgeia, potentia — duvnami~, motum — kivnhsi~). Jasno je, zakaj je za prikaz kozmo- loškega dokaza Palmer izbral drugo varianto. Ker je vedel, da je prva razumljiva le, v kolikor bi dijaki predhodno osvojili Aristotelovo fi- lozofijo. Ker pa te predpostavke problemski pristop ne more izpolniti, saj jo lahko izpolni le zgodovinski, ostane za Palmerjevega dija- ka kozmološki dokaz nerazumljiv. Res, je da se skuša Palmer rešiti te zadrege s sklicevanjem na Toma`evo platonistièno razumevanje vzroka,19 vendar taka naznaka ostane dijaku prav tako nerazumljiva glede na to, da mu manjka predhodno razumevanje Platonove filozofije in njenega uèinkovanja na visoko sholastiko. Poglejmo podobno zadrego z ontološkim dokazom. Kako naj npr. dijak razume kljuè- no Descartesovo predpostavko tega dokaza, da je bit realnost ali popolnost, kar je glavni predmet Kantove kritike?20 Ali je sploh mo`- no razumeti to Descartesovo tezo ne upošte-          vajoè dedišèine srednjeveškega aristotelizma, zlasti tomizma, kjer je bit razumljena kot ac- tus in torej kot perfectio, ali, kakor bi rekel Aristotel, kot ejntelevceia? Skratka, vidimo, da osnovnih vsebin pou- ka filozofije problemski pristop sploh ne more konsistentno razlo`iti, ne da bi stalno predpostavljal zgodovinske usvojitve. Brez nje se dijaku filozofija kaj hitro zazdi to, za kar jo (paradoksalno) ravno “common sense” ima: za nezavezujoèe govorièenje. Zgoraj naznaèena radikalna motivacija, ki jo zgodovinski pristop omogoèa in prob- lemski pristop onemogoèa, je s tem dejstvom v tesni povezavi. Kakor je namreè mogoèe neko misel konsistentno razumeti le na pod- lagi njene dedišèine, tako je tudi res, da je to konsistentno razumevanje pogojeno z `eljo po njem, z motiviranostjo zanj. To sovisje pa nas ne sme preseneèati, saj, kot reèeno, `e od zaèetka filozofije dalje vemo, da je Za- èetek (ki nam omogoèa razumeti zaèeto) obe- nem Cilj (ki nas v globini motivira). Prila- stitev dedišèine se v tem smislu izka`e kot ure- snièitev naših temeljnih intenc.21 >   Res je sicer, da èasovni okviri pouka filo- zofije na sedanji slovenski splošni gimnaziji (za razliko npr. od italijanske)22 zelo ote`ujejo kla- sièno ekstenzivno zgodovinsko obravnavo fi- lozofije,23 ki se je v teku razprave izkazala za edi- no, ki lahko ponudi dijaku adekvatno razume- vanje filozofije (tudi glede na uène cilje UNF). Vendar to ne pomeni, da tudi v obsegu pred- pisanih 70 ur ni mo`no z ustrezno selekcijo gra- diva podati dovolj konsistentnega zgodovin- skega prikaza. Mislim, da smo zlasti v luèi uvi- dov o naravi razumevanja s strani sodobne her- menevtike profesorji filozofije dol`ni omogoèiti dijakom v merah mo`nega naznaèen pristen do- stop do filozofskega mišljenja. 1. Prim. Marjan Šimenc, Dodatek k pouku filozofije v Italiji, v: FNM, 2-3 (1995), 41. 2. Prim. o tem luciden èlanek Branka Kluna, Poskus primerjave anglosaškega in kontinentalnega filozofskega sloga, v: FNM 1-2 (1999). Glede odpora analitiène filozofije do ontologije prim. zlasti str. 71. 3. Prim. tudi B. Klun, n. d., 71 sl. 4. O izvornem filozofskem pomenu ajrchv prim. Giovanni Reale, Zgodovina antiène filozofije, I. zv., Ljubljana, 2002, 46 sl. 5. Prim. tehtno Gadamerjevo izpeljavo tega, da je zares razumljeno le, kar je v polnosti vpotegnjeno v našo interesno situacijo, tj. v našo vzgibanost, v razdelku II, II, 2 - Ponovni prevzem temeljnega hermenevtiènega problema, v: H. G. Gadamer, Warheit und Methode, v slov. prev. T. Virk: Resnica in metoda, Ljubljana, 2001, 255-282. 6. Tudi èe to uvajanje razumemo bolj v smislu “doing philosopy” kot pa “learning philosophy” (prim. B. Klun, n. d., 73 — 74). Udejstvovanje v filozofiji predpostavlja prav takšno (èe še ne veèjo) v`ivetje v izvorno filozofskost kot le dojemanje filozofije. 7. Prim. B. Klun, n. d., 69 sl. 8. Prav tam, 68. 9. Prav tam, 74. 10. Prav tam, 73. 11. Prav tam, 72. 12. Donald Palmer, Does the Center Hold?, v slov. prev. M. Daèiè et al.: Ali središèe dr`i, Ljubljana, 2002. 13. D. Palmer, n. d., 181-194. 14. Marjan Šimenc, Nekaj besed k slovenskemu prevodu, v: D. Palmer, n. d., XIII. 15. Prim. Sancti Thomae Aquinatis Summa theologiae (STh), I, q. 2, a. 3, c. 16. Prav tam. 17. Prav tam. 18. Prav tam; prim. tudi D. Palmer, n. d., 192 sl. 19. Prim. D. Palmer, n. d., 194. 20. Prim. René Descartes, Meditacije, Ljubljana, 1988, 97; prim D. Palmer, n. d., 184-187. 21. Prim. Martin Heidegger, Sein und Zeit (GA 2), § 74, str. 383 sl., v slov. prev. T. Hribar et al.: Bit in èas, Ljubljana, 1993, 518 sl. 22. Prim. Veè avtorjev, Italija, v slov. prev. J. Podlesnik, v: FNM, 2-3 (1995), 38 sl. 23. Kot sijajen primer takšne obravnave naj omenim delo italijanskega porekla v treh zvezkih, ki se `e veè let ponatiskuje v razliènih verzijah v razliènih jezikih: Giovanni Reale, Dario Antiseri, Il penisero occidentale dalle origini ad oggi, Brescia, 1997.