■oje zbolji GO| nia imi co te za trijer . šrol vsak si 10 posl laja se r pošilj! in zaslj 3hof „Staierc" izhaja vsaki 9*\k, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-•trijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt Ma razmerno; za Ogr-tko 4 K 50 vin. za celo toto; za Nemčijo stane h celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; m drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rwn na visokost poštnine. Naročnino" je pla-flati naprej. Posamezne Km. seprodajajo po 6 v. Ortdništvo in uprav-■Htvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za >/. strani K 16, za '/• strani K 8, za »/„ strani K 4, za >/i> strani K 2, za Vm strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. '"' ■ Stev. 2. V Ptuju v nedeljo dne 10. januarja 1909. X. letnik. Jasni se! V časih „očeta Bleiweissa" in še dolga leta pozneje blesketal se je na zastavi slovenskih olitičnih strank stari napis: „Vse za vero, dom, Besarja!" To nekdajno geslo slovenstva so vrgli Hbrvaški politiki zdaj v staro žeiezje, svitli napis 5e o.temnel iu skoraj bi so lahko trdilo, da imajo suKora "ti hinavski »voditelji" in „prvaki" in „odreše- nemške šole, nemške kulture? Vsa ta malenkostna slovenska knltnra je vendar vzrastla edino na redilnih tleh nemške kulture. Ako bi slovenski narod pretrgal ^se kulturne in gospodarske vezi z sosednim nemškim narodom, podoben bi bil odsekani .veji, ki sicer ostane še en ali dva dni zelena, ki se pa potem vendar posuši . . . Najhujše pa je, da je prvaška politika pri- *uJd" ravno nasprotno stališče: Vse proti veri. čela nastopati tudi proti cesarju, to se pravi, proti domu in proti cesarju! proti avstro-ogrski domovini. Nikdo ne more Naša trditev o izdajalstvu prvaštva gotovo tajiti, da hočejo prvaki — in sicer ravno tako __f ni pretirana. Vsak dan prinaša nam nove do- klerikalci kakor narodnjaki — razkosati in raz- kaze za to trditev, — jasni se. jasni, in v vsej trgati našo domovino, da se hočejo združiti z svoji izdajalski nagoti stoji prvaška politika pred balkanskimi narodi. Zakaj je romal ljubljanski " našimi očmi . , . župan Hribar v' glavno rusko mesto Petersburg, Proti veri delujejo prvaki, to je gotovo, ko se vendar ve, da je Rusija ravno v sedanjem fKajti oni rušijo vemo zaupanje v bisere svete času nasprotnica avstrijskih teženj ? Zakaj nekatere, oni trgajo z zlorabo vere pobožnost ljud- £ teri prvaški duhovniki ob priliki cesarjeve 60-stvu iz srca, oni zapeljujejo nevedno mladino z letnice, niti slovesne maše niso hoteli brati? Za-m hujskanjem v zločin in greh. Za to kaj se je dne 1. decembra v Ljubljani javno trditev pač ni treba dokazov našteli. Kajti te- razstavilo in razsvettlo mesto cesarjeve slike ono ij neskončni srbskega prestolonaslednika JurčRaf Zakaj so frrant NaradMJ realne • lap 46-3f ■ lctrse"bojujemo proti tej zlorabi vere, — mi, katere psujejo z nesramnim imenom „brezverci", mi bijemo boj za vero, ker hočemo čisti božji hram . . . Ali prvaštvo dokazuje vsak dan z svojimi dejanji, da škoduje njegova politika tudi ,,domu" slovenskemu. Kajti »dom", to pač ni ta ali ona narodnjaška bajta, ta ali ona plesna dvorana. Pravi slovenski dom je kmetska hiša, je zelena grada domovine. In temu domu škoduje prvaška politika, ta dom rušijo in uničujejo prvaki . . . Koliko kmetskih posestev je prišlo na kant, edino zato, ker je prvaška politika ustanovljala ne- Deželni zbori za Nižj. Avstrijsko, Kranjsko, srečne konzume in brezvestne bankerotne )ioso- Tirolsko in Goriško so sklicani in bode pričelo jilnice. In hinavska gonja v bojkot proti Nem- njih zasedanje dne 8. t. m. Zasedanje bode tra-cem je istotako grozovita nesreča za slovenski jalo le par dni. dom. Le bodimo odkritosrčni: Kaj bi bil slo- Čez 100 tisoč brezposelnih šteje baje naša venski narod brez nemštva, brez nemškega kupca, eksportna industrija. Veliko čez 100 tisoč ,poslov p« vpili prvaki pri raznih demonstracijah „Zivio Srbija"? Ali ni to dovolj? Ali ni to izdajstvo? Nagi kakoršni so, tako stojijo prvaki zdaj pred našimi očmi. Kar je poštenega, čednega v slovenskem ljudstvu, to se bode otreslo prvaškega jarma in bode korakalo z nami na-prednjaki v boj za pravico! Politični pregled. pa bi potrebovalo naše kmetijstvo. Vzrok brezposelne bede tiči torej v napačni razdelitvi v kmetijstvu in industriji. Kar prvemu primanjkuje. to ima zadnja preveč. Ostavite beg iz dežele in storili bodete veliko gospodarsko delo! Proti živinskim kugam. Vlada je izdala za politične oblasti odredbo, ki zahteva sodelovanje kmetskega prebivalstva v boju proti živinskim kugam. Take kuge naj se vestno naznani. Posebno važno je, da se takoj po prvih znakih nastopanja kuge na gobcu in krenpljih, ki je zelo nalezljiva, to oblasti naznani. Pač pametna je ta vladina odredba. Ah le — polovična. Vlada naj bi namreč tudi nujno skrbela, da se take živinske kuge ne zavlačijo vedno od Ogrske k nam. Potem bo že bolje! Cukerčki za pridne poslance. Vlada je zelo dobrosrčna, — namreč za poslance. Doslej so dobivali ti »zastopniki ljudstva" dnevnih dijet po 20 K. Vlada jim hoče dati zdaj zanaprej po 8.000 K letne plače. Predsednik ,državne zbornice bi po vladinem načrtu dobival 30.000 K na leto, podpredsedniki pa po 10.000 K. Samo — cukerčki so to! Vlada bode dala pridnim poslancem teh 8.000 K, ali le pod pogojem, da privolijo v spremembo državnozborskega opravilnika. Ker so poslanci deloma veliki prijatelji lepih zlatih kronic, bodejo, vladi gotovo vse privolili . . . Avstrija V Bozni. Nekdanje okupacijsko ozemlje Bozna in Hercegovina se je moralo po berolinski pogodbi s krvjo zasedeti. Tekom 30 let je Avstrija v Bozniji uresničila 230 šol s 568 učitelji. Za javni red pa skrbi 266 orožniških postaj z skupno 2.300 žandarji. Koliko denarja to košta, si pametni človek lahko sam izračuni. In mi naj bi to zemljo kraljemorilcem v Srbiji izročili ?! vc Kmetovo sanje o bodočnosti. (Landbote). Krasno se giblje morje žitja. Čezenj se dviga svitlo plavo nebo in veter prinaša petje ter vriskanje poslov do ušes. To je zopet lep dan, kakor se je našemu Bogu posrečil. Taki dnevi podaljšajo življenje, vanje se gleda z odločnimi živci kakor v tajnopolno večnost polno mnogoštevilnih napolnjenih hlevov in gospodarskih poslopij, polno svitlih oken in plodonosnega dela . . . Jaz računam. Toliko mi donaša letos moja pridnost, to mora veljati; kajti mi smo natanko podučeni o svetovni produkciji, o zalogi in ostanku od lanskega leta, o naših plodovih podučeni. Mi nismo več izročeni slučajnostmi sejma in sestave cen. Mreža telefona veže vsa kmetska posestva in se osredotoči v centrali, raz katere se čuje, kako takorekoč žila produkcije in sejma z svojimi potrebščinami bije. Ta centrala je zopet vezana z bratskimi zavodi v sosednih državah. Tako smo v položaju, da si vsak Čas napravimo tržno mnenje, ki je primemo resničnemu položaju. In ker se cena za naše pridelke po družbeni troškovni vrednosti, t. j. po lastni ceni z ponižnim meščanskim dobičkom določa in ker smo v položaju, razpeča-vati po tej ceni, najde nas kmete večno solnce v stanju trajne varnosti. Tudi ni več postavodaje v zadregi, kakor so jo naši predhodniki poznali: danes socialno politični flajšterček za delavce, jutri drobtinico za kmete, da se obadva vsled izprešavanja velikih kapitalistov potolažita. Tega nam ni več treba. Mi imamo popolno solidarnost interesov in kar je najvažnejše: vsakdo jo goji. Hlapec in gospod, učenec in mojster, delodajalec in delojemalec so eni med seboj. Vsakemu hlapcu in vsakemu pomočniku je dana zmožnost, da postane samostojen. Vsled tega tudi nimamo več pomanjkanja poslov in ničesar več no vemo o temu, da bi se nakupovalo naša posestva in jih rabilo za lovsko veselje bogatinov. Vsak košček zemlje se porabi in ima svoje prebivalce, ker ima vsakdo pri temu zasigurjeni obstoj. Stranke nezadovoljnosti so brez sledu izginile, ker jim je bila odvzeta redilna snov: nezadovoljnost ijudskih mas. Pač se kadijo še fabrični dimniki v deželi. Ali njih delo velja domačemu trgu. V inozemstvu ne najdejo odjemalcev, ker se ono z industrijskimi produkti lastnega pridelovanja priskrbi. Vsled tega se tudi gospodarski položaj v industriji ne trese, temveč napreduje vedno v spo-razumljenju z poljedelstvom. Nikdo se več zato ne trga, da bi postal fabrični delavec, ker živi na deželi bolje in bolj zdravo; onim pa, ki v industriji delajo, se ni treba bati, da bi dohod iz dežele njih plače znižal. V mestih se posredna trgovina (Zwischen-handel) ne more več na troške konzumentov in producentov žepe polniti. Vedno je direktna zveza med mesti in nami in obadva lahko živima. In mi imamo denarja. Revščina je izginila. Kulturne vžitke meščanov imamo zdaj tudi na deželi. Ljudje ne odhajajo več iz dežele v mesta, temveč obratno. Vsled tega smo dobili mnogo izobraženstva, umetnosti in znanosti in to je tudi tem zadnjim dobro teknilo. Kako cvetijo učenjaki na deželi! Umrljivost v otroških letih je postala čisto majhna. Prša današnje generacije so široka in krepka, srce in pljuča zdrava in duh svež. Najbolj obžalovati je zdaj zdravnike in odvetnike, Dnevnik. hočejo prvaški nasprotniki z novim letom za spodnjo Štajersko ustanoviti. Vkljub temu, da še danes ne vejo, je-li bode zamogel ta dnevnik izhajati in treske plačati, — vendar že nabirajo denar. Mi se za to delovanje v splošnem ne menimo. Koliko denarja je pred pol letom nabral dr. Benkovič in vendar ni izšel njegov dnevnik »Straža'. Morda se gre i sedaj edino zato, da se ljudstvu vsili misel, ki ni realna, da se torej tuje denarje napačno porabi. S svojim dnevnikom mislijo prvaki vse uničiti, kar je naprednega. Pa ne bo šlo! Tudi mi imamo dovolj naročnikov in tudi dovolj denarja, da bi lahko pričeli „Štajerca" vsak dan izdajati. Ali tega mi ne storimo. Kajti mi vemo prav dobro, da ljudstvo, namreč delavno kmetsko, obrtniško in delavsko ljudstvo, sploh nima ne časa ne denarja, plačati in citati vsak dan svoj list. Naše ljudstvo si vzame od nedeljskega počitka toliko časa, da zamore prebrati t e d evn s k i 1 i s t. In to mu zadostuje. Zato bode „Štajerc" tudi v bodočem letu izhajal le enkrat na teden. Ali izhajal bode redno in gledali bodemo, da bode vedno zagovornik ljudskih pravic proti vsakemu izsesavanju, izkoriščanju in zatiranju. „Štajerc" pa bode v bodočem letu tudi veliko več prinašal. Tudi slike bodemo listu pridjali, samo da ugodimo ljudski želji. Kajti to smo že opetovano naglašali in tudi dokazali, da se nam nikdar ni šlo, ne gre in tudi ne bode šlo za dobiček. Vsakdo, kdor ve, kaj košta papir, tisek, stavljenje, znamke itd., ta mora tudi vedeti, da je „Štajerc" na pol zastonj! In zato poživljamo že danes vse prijatelje, člane, somišljenike, da naj pridobijo ! 4$ ker ti nimajo več mnogo opraviti. Študiranje ni več izjema. Vsakdo zamore obiskati visoko šolo. Ali ne v ta namen, da bi svoje šivljenje med zidovjem in akti zagrebel, ne. Ravno za plugom zamoremo izobraženost zelo dobro rabiti. Tako je en stan popolnoma izumrl; politi-karji. Mi jih ne rabimo, ker oskrbimo njih delo sami. Od volilnih bojev prejšnih časov ne vemo ničesar več. Proti našim zahtevam ni nobenega nasprotja več, kajti mi smo vsi edini in z nami gre vse drago prebivalstvo, ker je prepričano o koristi naše stvari. Nekdanje stranke smo z nekdanjimi politikarji pokopali. Tron in oltar stojita trdnejša nego kedaj preje . . . Zato je komaj razumeti, kako se je moglo svoj čas one može, ki se jih je imenovalo na-prednjake, in ki so hoteli srečno bodočnost za kmeta uresničiti, tako zatirati. Jaz — — — --------Veliki ropot! Sanjal sem in zdaj se predramim. Vrata so me nazaj poklicala v sedanjost in so uničile sladke sanje o bodočnosti. Odprem oči. Pred mano stoji sosed in me opomni, da je jutri volitev. jVera je v nevarnosti", zakličo sosed in potem odhiti skozi vrata. Zdaj izpoznam, kako sladke so bile moje sanje in kako skoraj nedosežno oddaljene so. čimveč novin odjemalcev našega velepotrebnega lista. Mi bodemo i zana-prej prinašali gospodarsko potrebne stvari, politično merodajne dogodke, zanimive domače in tuie novice, leposlovne spise; — vedno pa bode „Štajerc" nevstrašljivi bojevnik za naše pravice. Naročujte se tedaj, razširjajte list! „Štajerc" izhaja vsak teden na najmanje 8 velikih straneh in košta za Avstrijo za celo leto 3 K, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko (v zaprti kuverti) 4 K 50 h za celo leto; za Nemčijo 5 K za celo leto; za Ameriko C K za celo leto; za drugo inozemstvo razmeroma. Naročnina se plača naprej. Posamezne številke koštajo 6 vin. Vsi na delo! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Dopisi. Cirkovce na dr. polju. Kaj čudne duhovne imamo tukaj pri nas. V vseh krajih je ob božičnih praznikah navada, da si voščijo vesele božične praznike. Tudi naša dva duhovna nam voščita, pa ne veselih praznikov ampak jezo, prepir in sovraštvo; to sta pokazala na praznik sv. Štefana in v nedeljo na prižnici. Kakor večkrat so tudi ta dan bile 2 pridigi, a ta druga ne. sliši v cerkev, ampak v kakšni „narodni dom". V svoji sveti jezi so se zagnali spet v slabe časopise, seveda imenovati lista si gospodi niso upali, ker že pred imenom „štajerc" jih je strah, so samo rekli: tisti iz Celja in iz Ptuja. Predstavljali so nam da tisti ki te liste berejo so sami sovražniki z kamenjem; „Štajerc" je. namreč kamenje in s tem kamenjem hočemo druge pobiti, mi smo njihovi najhujši sovražniki, izogibljite se teh, sovražite jih, ne občujte z njimi itd. In črez en ča-r smo jih slišali: ljubite se med seboj! Tukaj bi pač lahko rekel: odpusti jim, saj ne vejo kaj govorijo. Potem so župnik pravili, da skoro vsi ti listi zastonj pridejo, namreč da se jih nič ne naroči, da ga posilem pošiljajo itd. Tega pa niste videli, da za teh par naročnikov „Slov. G." v petek 25. decembra 1908 prinesel poštni sel v Cirkovce 2 bali „S1. G." a povrh še „Stražo" zastonj, tako težko da mu jo grede skoraj grba zrasla; koliko jih je pa tam zastonj?! Vama svetujemo: vi se držite cerkve in nje naukov, nam razlagajte krščanske resnice, politiko in hujskanje pa opustite, ki ne sliši v cerkev, in nas pa pri miru pustite, da ne bo vera v nevarnosti. Nadalje vprašamo Vas, ki ste celih 12 let hlače trgali po klopeh gimnazije in semenišča, kedo je kriv vsega toga greha, ki se je godil pretečeno nedeljo v cerkvi v pričo živega Boga, ko ste Vi takšne besede iz prižnice govorili, da so se ljudje po cerkvi smejali, govorili in celo proklinjali? A li slišijo meje, jelše in žabe na travnikah s cerkvijo skupaj? Kar se pa tiče slabih časopisov; j a kedo je pa kriv, da so „slabi časopisi" ? Le slabi duhovniki, ko bi vi živeli po naukah sv. katoliške cerkve, bi se vam ne bilo treba bati, da bi se kaj slabega o vas pisalo in bi „ slabih časopisov" ne bilo več. Koliko je na-Avstrijskem duhovnov, ki jih nihče po časopisih ne vlači . .. Več faranov. Iz PetrOVČ. Od treh vetrov so priskakljali trije zajčeki v našo občino. Vse jim tukaj dobro diši, samo Schager ne, ker je lovec. Iz vseh treh učenih glavic vzhajale so sledeče vrste, ki so jih za Nar. list poslali: „Iz Petro vč se nam piše: Vsak skrbni „pastir" pazi na svojo čredo, da se mu katera žival ne okuži. Naš župan Koren se tudi smatra za nekega pastirja. In vendar ne pazi posebno na izročeno mu čredo. V njegovi bližini je ovca, ki se prav pridno da okuževati od ptujske „giftne krote" in to v naših skozin-skoz slovenskih Petrovčah. O. župan, zahtevamo od Vas, da storite potrebne korake, da od občine plačani sluga ne bo dalje kužil svoje okolice. Upamo, da bo to zadostovalo. Sicer bomo govorili bolj krepko!" Der Schreiber diesen Zeilen hat ein ubermiiBig langes Kinn, aber keine Unterschrift, folglich: Ein Feigling! DeSek', ker ta' bodi miren in ne vsiluj svoje modrosti možu11'1 l*!' ki je po rodu in starosti enak tvojemu očeur0^ 7* So bojiš okuženja, beži nazaj, od koder si priše'xna Schager pa ostane tukaj, ker ima do smili. lastno stanovanje in ne gre v hribe. Tvojo kra . ' besedo prihrani za tvoj poklic, si premalo pri Prirec* ljubljen in premlad, da bi smel ti beseda staB*e8a viti. Naša občina je toliko slovenska, da gti P°80s' župan in sluga mirna in pravična za Slovenes raz in Nemca. Trije grajščaki, lastniki treh tovarn ii ^anu'r vsega premogokopa so Nemci. Vsi drugi, llfi?6' ' znajo oba jezika, pa govorijo slovensko in nem 8em' ško, kakor prilika občevanja prinese. ^ Frančiška Schager. ^8; Sv. Peter medv. selo. Velecenjeno uredniž v0,nJG tvo! Prosim blagovolite' sledeče ponatisniti :,ncstu Vašem cenjenem listu: Dne 26. decembra j6C Je zgnal šentpeterski fajmošter GoiniUek zopi**111? svojo menežarijo skupaj. Igrali so namreč ,,luršk "ermf pastlrko". Čuditi se je le, da so se celo Hb»|*rn° ralci pridružili tej gospodi. Pomislite, drag£anPt bralci, največja liberalka g. Fiink je celo a*ltev. izneverila liberalni četi. No — no zdaj pa žBe Je vidimo, da imajo faroški gospodje večjo „anzimes*' ungskraft" kakor pa liberalni doktorčki. Vidite z?bav taki so liberalci, da še celo pri takih igral J?r sodelujo. Gospa Korbar je pa frizerko špilal* "^ Koliko je le kaj zaslužila — — ? Pa veste go 8- » spa, frizerji morajo-plačiti „Erverb"! Torej glejti*- ^c se. Gosp. Zavašnik je zvolila stan klobučarke;23.''.' Prav lepo je napucala klobuke šentpetrskin ~~ marijinim devicam. Gotovo ste dobili gospodična J^iC tudi dobro plačilo, bolje kakor jo ponuje učiteljski stan. Samo plačajte „Erverb", da Vas kdo ne toži. Bodite vsi liberalci tudi za naprej tako"1 ni pridni, pa učite kmečke deklete, kak si najdl°že. zvijajo lase. — Bravo liberalci — vsa čast! sose(- Ponikva Ob juž. Že!. Minuli so Božični praz- 8enu niki, minula je sveta noč, ki nam je prineslavs€ to rajsko veselje in ta zaželjeni mir. Prišel je 1.800 K. Za podporo otrok 5.000 K, za občin^tok 2.000 K. V vse te namene se bode dvigalo 107mekg okrajno doklado in 7% postavno šolsko doklado.ko h Te številke dokazujejo, da je okraj v najboljšemlesnil redu, da se stori mnogo za prebivalstvo koristnegapriče in da so vendar doklade zelo male. Čast na-ieje prednemu delu! mel : C. kr. kmetijska družba za Štajersko pri-ilec . redi svoj 8 6. občni zbor dne 17. in 18. jih marca 1909 v stanovski hiši (Landhaus) v Gradcu.slok Začetek dne 17. marca ob štirih popoldne.mož Dnevni red za 17. marec 1909: 1. Otvoritevrli f zborovanja po predsedniku. 2. Naznanitev za-je zi stopnikov tujih korporacij. 3. Naznanitev odpo-anih slancev podružnic. 4. Volitev dveh overova-$a a teljev. 5. Predlogi revizijskega odbora gledaam, a) proračuna za leto 1909.; b) računskega za-iaprl: ključka za leto 1908.; c) upravnega poročila za veči leto 1908. 6. Volitev revizijskega odseka za pri-ila. hodnje leto. 7. Predlogi osrednjega odbora in 1.4 podružnic. Dnevni red za 17. marec 1909:>vec 1. Nadaljevanje razprav o predlogih podružnic.jtna 2. Prisodba nagrad in odlikovanj društvenikomuik. ki so si stekli posebne zasluge za kmetijstvo. Na| § 25., točka 7., odstavek 1., družbenih pravilBreg določuje, da se morajo staviti predlogi za odli-alins kovanja, kakor sploh vsi predlogi, o katerih seid nj naj razpravlja na občnem zboru, najpozneje štirit voj tedne pred zborovanjem, ker bi se sicer na iste Zof oziralo šele na prihodnjem drugem občnem zborue lju Vse stavljene predloge je treba obširno uteme-išnen Ijevati. Pri nasvetih za odlikovanja se moraščim strogo ozirati na določbe § 44. družbinih pravil, podn pon i 26 Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani m; y z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**),- • pomenijo letne in živinske sejme Sni . Dne 9. januarja v Brežicah (svinjski sejenijadi C Dne 11. januarja v Gross-Kleinu (sejem zje bi mlado živino), okr. Lipnica; v Šmarju pri Jelšah**; na*iin Planini«, okr. Sevnica. ■{ ,' Dae 12. januarja v Ljutomeru*; v Ormožu11!, (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem s ščetinarji). >nl'- Dne 13. januarja v Mariboru*; na Ptuju (sejem Vol s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; 3elat Dne 14. januarja na Bregu pri Ptuju (svinjski je tv sejem); pri Sv. Filipu-Verače". okr. Kozje; v Gradcu*. * p Dne 15. januarja v Arvežu (sejem z drobnico). . Dne 16. januarja v Brežicah (svinjski sejem).»nje Dae 18. januarja v Kapelah", okr. Brežice; v »vab • mora »vcah", okr. Celje; pri Sv. Petru**, okr. Gornja jona; v Marnbergu**. , j^. ,' Dne 19. j a n u a r j a v Ormožu (svinjski sejem); v ni- Boni* ,Dne 20. j a nu ar j a v Ernovžu*, okr. Lipnica; nam gv. Lenartu v Slov, gor.**; na Malih Rodnah**, okr. Zato |«cc; v Bučah**, okr. Kozje: na Ptuju (sejem s konji, )rav. dom in ščetinarji); v lmenem (sejem s ščetinarji), j()|, Kozje. ' ,' ' Dne 21. januarja v Gradcu'; v Teharjih**, okr. i a >u" I*' na ^re8u P" ^tu)u (sv'njski sejem). ! '"''' Dne 22. januarja v Mozirju'*, okr. Gornjigrad; do Bizeljsiem**. okr. Brežice. mart Dne 23. j an u arj a v Brežicah (svinjski sejem). stala za vinogradnike. Sadjarska in vinogradniška 'krajina šola v Mariboru priredi od 3. do 8. r P° Bana tečaj za dela v kleti (Kellervvirtschaft). me): o temu vidi v dana.šnjem inzeratu! naJ Umor pri sv. Janžu tir. p. £e v zadnji šte-*-i i smo poročali o grozovitem umoru, katerega 2g. v jo bil posestnik in krčmar g. Franc Katz )erH Mri pri sv. Janžu. Kur verovati nismo mogli, 1 z:1 bi bilo to mogoče, da bi mogel ta trezni, p'e- ni mož, ki je bil pravi vzor-gospodar, tako ičel- •ečno končati. In vendar je res! Krvavi do- 5°7. sk se je zgodil približno tako-le; Na nesrečni 2 <», eopopivali v Mohorjevi gostilni razni gosti, med liški u tudi zakonska Franc in Alojzija Katz. Ta 3 na sta se peljala približno ob 6. uri zvečer 1 m. Katz pa ni ostal doma, temveč se je 1 z Henrikom HrabuŠek zopet nazaj v Ma-evo krčmo. Tam je bil zdaj tudi neki Dugov- ribič v Mariboru in njegov brat, cugsfirer lesnik. Med Katzom in Dugovnikom se je prepir. Medtem je potegnil Podlesnik svoj elno jem re- ravi K; >net in dejal, da bode Katza umoril, češ da 'unj D K, ajne sv. Hiv-i :enc *ora 3Paj| Jpaj čine^ 07. ido. sem •ega mt- pri-18. Icu. Ine. itev za- Ipo- >va- ede zasuti pri-in 39 aic. om ;vo. mu zato itak ne more ničesar zgoditi; ečjem feldvebel bode postal. Vrgel je Katza pod mizo. Potem so drugi ljudje nasprotnike K, urili. Ali kmalu potem sta Dugovnik in Pod- ik zopet prepir pričela; Podlesnik je vrgel Bza nato na cesto. Vsled tega je ta enkrat ■evolverja ustrelil. Dugovnik je imel nož in gostilničarjevo hčerko kmalu težko ranil. o sta Dugovnik in Podlesnik odšla; Katz pa še dva- ali trikrat v tla ustrelil. Nato sta etela omenjena dva nazaj. Dugovnik je skočil nekoga Kobecka, kateri je branil gostilniško hčerko pred napadi. Katz je bežal, ali llesnik je tekel za njim, ga podrl na tla in pričel obdelavati z bajonetom. Par minut neje so našli Katza mrtvega. Dve težki rani imel na hrbtu, eno pa v želodcu. Brezsrčni rilec jo zbežal s svojim bratom, ali roka pra-} jih bode že dosegla. Ukradla sta tudi Katzu relok in klobuk. Katz je bil eden najuglednej-mož ptujske okolice. Bil je pravi poštenjak vrli gospodar, kakor jih je malo. Vsa okolica je za njim. Naj bodi tej nesrečni žrtvi po-anih morilcev žemljica lahka. Pokojnik za-6a celo vrsto nepreskrbljenih otrok. — Poroča nam, da so cugsfirerja Podlesnika že dobili i. Katz je imel pri sebi 1600 K, ki so ečidel zmanjkale. Morilca sta torej tudi fcala. 1.400 kron izgubil je pri neki veselici lesni govec Kaučič v Žg. Radgoni. Denar je našla letna hčerka orožniškega stražmojstra gosp. tnik. Napadli so pijani pijonirji voznika Vončina ivil Bregu pri Ptuju in ga težko ranili. Taki alinski napadi so tembolj obsoditi, ker trpijo d njih tudi drugi pošteni vojaki. Kajti stro-st vojaške oblasti zadene potem vse. Zopet uboj. Kam vodi grozovito podivjanje aše ljudstvo? Vsak dan se že lahko poroča o nem uboju ali umoru. Učiteljstvo in du-vščina, brigajte se vendar za božjo voljo za podivjanje. Vaša dobra vzgoja bode ljudstvu 5 pomagala nego vse prvaško politikovanje. e 26. p. m. so popivali fantje v Vaudovi Smi v Ciglencih (blizo kraja, kjer je bil ne-ini Katz umorjen). Pri temu so se stepli i deklet. Posestnikov sin Franc Klemenčič, je bil že več mesecev v ječi, je napadel fanta itijo Jug s težkim nožem in ga tako težko da je ta drugi dan umrl. Morilec je poll. Volkove so opazili na posesti grofa Zichy ilatinczu, kakih 5 ur od Radgone. Lovcem je tudi posrečilo enega ustreliti. Potovalna predavanja o perutninarstvu na njem in Spodnjem štajerskem. Da se bodo vama predavanja o perutninoreji vršila in- dli-se tiri ate ru. ne->ra vil. aiu m.) iiu :m tje; ski :u*. *>), U). ; v - 5 — tenzivneje, se je srednji odbor c. kr. kmetijske družbe v svoji seji 2. julija t. 1. izrekel za predlog perutninorejskega odseka in naprosil gospode Armina A r b e i t e r, upravitelja deželne bolnice za umobolne v Feldhofu pri Gradcu, Otmarja M a 1 d o g h e m, graščaka v Faljcenhofu pri An-dritzu in Janeza P o c h a n y, upravitelja deželne hiralnice v Schwanbergu, naj prirejajo na podlagi Arbeiterjeve knjižice, in na vsakokraten poziv načelstva kmetijske družbe po raznih krajih Srednje in Spodnje Štajerske potovalna predevanja o perutninoreji. Zato prosimo vse cenjene podružnice kmetijske družbe naj blagovoljijo osrednemu odboru naznaniti svoje želje, naj se ta ali oni teh gospodov knjim pošlje in predava o perutninoreji. Omenjamo še, da sta gospoda upravitelja Arbeiter in P e-c h a n y na razpolago le ob nedeljah in praznikih. Bela zastava je visela od 25. do 28. p. m. raz sodnijskega poslopja v Konjicah. Dokazala je, da ni nobenega jetnika zaprtega. Ta redki slučaj se je zgodil tekom zadnjih 50 let štirikrat. Umrl je v Šoštanju g. Kari Breschnig, gostilničar in mesar. Pokojnik je bil vedno zvest naprednjak in splošno spoštovan. Naj počiva v miru! Iz Koroškega. „Sv0Ji k SVOJim"! Čudna so božja pota. . . Prvaški „Š-Mir", gotovo eden najpodlejših listov, kar jih poznajo slovenske pokrajine, pričel je jamrati in jokati, kakor joka hudobni paglavec pod palico očetovo. Kaj se je zgodilo? No, nič posebnega. Znano je, da je jS-Mir" in z njim vsa njegova čedna stranka kranjskih privandrav-cev vedno širila le hujškarijo. Edino načelo prvaštva na Koroškem je bilo: boj do noža proti koroškim Nemcem! Prazne besede v tem oziru seveda niso pomagale. Ljudstvo posluša sicer iz dolgčasa orglarja Grafenanerja ali župnika Ražuna, ali od tega poslušanja nimajo prvaški žepi ničesar. Kaj pomaga vso ploskanje in odobravanje, ako stiska ljudstvo svoje groše in jih porabi raje za se nego za prvake ? Pr-vaška politika pa je vendar navadni „kšeft", in geslo te politike je stara beseda: „Za denar ti dušo svojo prodam". . . Torej denar, denar, denar, kako dobiti denar ? Na kakšni način — tako so se povpraševali prvaki —- bi zamogli „dobro slovensko ljudstvo" tako daleč navduševati, da bi nam svoje krvave krajcarje podelilo?! In iznašli so sredstvo, ki se glasi: „Svoji k svojim!" S tem geslom so hoteli doseči, da bi tisti zaslepljeni slovonski kmetje, ki slišijo travo rasti, nesli svoj denar le prvaškemu trgovcu in mu odkupavali slabo blago za drage kronice, da bi dohajali edino k prvaškim odvetnikom, ki znajo tako lepo računati, kakor pobožni gospod dr. Brejc. „Svoji k svojim" so vpili in si mislili: Tvoje k mojim . . . Koroški Nemci seveda tudi niso na glavo padli. Oni niso tako neumni, da bi nastavili levo lice, ako dobijo na desno klofuto. Zato so odgovorili na to izzivanje z edna-kim orodjem. In glej, zdaj je „Š-Mir" v zadregi. Kajti resnica je, da živi pretežna večina slovenskih trgovcev večidel od nemških ali Nemcem prijaznih ljudi, — da bi morali prvaški advokati zopet na Kranjsko romati, ako bi jim Nemci ne dali zaslužka, — da je vso gospodarstvo med Nemci in Slovenci na Koroškem tesno zvezano in da profiting o od tega le ali večidel le — Slovenci. Zdaj, ko so „S-Mirovci" padli v isto jamo, katero so naprednjakom kopali, zdaj vpijejo po državnemu pravdniku in policiji. Pa jim ne bode nič pomagalo. Naprednjaki in Nemci so na vedno istem stališču: Prijateljstvo, skupno gospodarsko delo za napredne pametne Slovence! Kranjski hujskači pa nazaj čez Karavanke ! Prava beseda. „Freie Stimmen", glasilo poštenih koroških Nemcev, piše v svoji zadnji številki tako-le: — „Nam niti v glavo ne pade, da bi pričeli bojkotno gibanje proti koroškim Slovencem, ki hočejo z Nemci v miru živeti. Pač pa smo resno pripravljeni, da nastopimo proti kranjskim hujskačem, ki pridignjejo so vraš t vo proti Nemcem, ki pa vendar hočejo od Nemcev živeti!" To je prava, poštena beseda, kateri se mora pridružiti tudi vsak napredni Slovenec! „Freie Stimmen" so v zadnjem času par-krat pisale, da pošten Nemec ne sme podpirati „Š-Mira" in njegove pajdaše. Zato jih je dr. Brejc, pobožni gospod, ki kadi cigare, kadar sreča duhovnika z Najsvetejšim, naznanil sodniji. Pa iz te moke ni nič kruha. Brejček je pogorel in vsa Koroška se smeje tem ljudem, ki hočejo za se prostost, za druge pa jarem. Svoji k svojim, hahaha! Duhovniki ? Ako jih po njih suknjah sodiš, so to res duhovniki. Ali ako jih po njih obnašanju in nastopanju sodiš, potem ne zaslužijo tega lepega imena. Na kolodvoru v Celovcu se je te dni zopet — to ni prvikrat —■ prigodilo, da je pričel neki prvaški črnosuknež rogoviliti in uradnike psovati, ker so ti v službenem nemškem jeziku govorili. Cerkvena oblast, ali ne vidiš tega? Tako postopanje opravičuje klic: vera je v nevarnosti . . . Zaprli so v zg. Beli ogrskega trgovca V. Reicha. Mož je mislil, da sme tudi pri nas goljufati, kakor smejo to na Ogrskem najvišji gospodi. Sreča. V Malem St. Paulu je imela neka vžitkarica pri mrličn stražo. Ob polnoči bi smela domu iti. Ali izjavila je, da hoče do zutraj pri mrliču ostati. Ko je zutraj domu prišla, izvoda je, da se ji je podrl strop. Ko bi šla ob polnoči domu, bi bila gotovo ubita. Debela svinja. Posestnik Adolf Pichler v Sachsenburgu je prodal te dni svinjo, ki je tehtala čez 400 kil. Po svetu. Velikanski potres v spodnji Italiji, o katerem smo poročali že v zadnji številki našega lista, imel je še veliko več žrtev nego se je naj-prve mislilo. Danes se lahko reče, da je več kakor 200.000 oseb izgubilo v potresu svoje življenje. Vsa spodnjo-italijanska niesta ležijo v razvalinah, med katerimi se opazuje stotere mrliče. Smrad je že velikanski. Od lakote stekli psi hodijo okoli in napadajo mrliče. S streli se jih mora pregnati. Tudi je že prišlo dovolj roparskih skupin, ki hočejo nesrečo v svoj dobiček porabiti. Prišlo je že do ojstrih bojev z roparji in vojaki. Kralj in kraljica sta došla na lice mesta in si ogledala nesrečo. Grozno je divjalo morje, ki se je vlilo v mesto in uničilo mnogo bark. Po vsem svetu se nabira za nesrečne žrtve, posebni vlaki jim prinašajo hrane in obleke. Vpr ašanje še ni odločeno, je-li naj se razrušena mesta na istem kraju iz novega sezida ali ne. Kaj naj vzame kmet v poštev, predno se loti uporabe umetnih gnojil? Ko sem se pred kratkim vozil z nekim tnjcem skozi vas S......, ki je v bližini Ptuja, me vpraša tujec, ko je zagledal na nekem dvorišču poln voz umetnega gnoja: „Kako je to mogoče, da se vaši kmetje poslužujejo tudi umetnih gnojil, a imajo pri tem povsem zanemarjena gnojišča?" Čudil se je, ko je videl, da je gnoj navadno po celem dvorišču raztepen ali pa nakupičen kje na znižanem prostoru pod hlevskim kapom, kjer ga deževnica izpira in da puste naši kmetje mirno gnojnico odtekati v cestne jarke, poleg pa umetna gnojila kupujejo. Res se zanimajo naši kmetje za umetna gnojila od dne do dne bolj, ker so se prepričali o njih hasnovitosti. Mnogo jih je pa, ki štejejo sicer precejšne svote na ieto za različna, umetna gnojila; pri vsem tem pa imajo svoja gnojišča urejena prav nazadnjaško. Čeravno bi ne mogli shajati brez umetnih gnojil, bi jim vendar ostal marsikateri groš v žepu, če bi pravilneje ravnala s hlevskim gnojem. Ako računamo, da velja 1 hI gnojnice, recimo, samo 15 v in če si predočimoono število hektolitrov gnojnice, ki zginejo vsako leto v potok ali cestni jarek, lahko uvidimo, kako velika potrata je tako ravnanje z gnojem. Nesmisel je torej ob enem izdavati denar za umetna gnojila in ga ven metati v obliki gnojnice. Kmetje si naj pred vsem pravilno urede svoja gnojišča, saj se ti izdatki v kratkem izpla- čajo. V gnojišču so zrcali gospodar. Gnojišče naj bode sicer blizu hleva, a kapnica naj ne pada nanj; ravno tako se ne sme stekati nanj deževnica, ki se v obližju zbira. Ono naj ima ugoden dovoz in izvoz in naj ne bode preveč solnčnim žarkom in vetru izpostavljeno. Odločiti mu je torej, kjer je le mogoče, senčno in napram vetru zavarovano stran dvorišča. Obsenči in zavaruje proti votru se pa lahko tudi, ako se v primerni daljavi drevesa nasade. Da se gnojnica ne izgublja, morajo biti tla gnojišča nepredorna. V ta namen zadostuje že, ako se tla precej na debelo z gnilo ali ilovico zaphajo. Dobro je tudi, ako se še povrh s ka menitlaka, a neobhodno potrebno ni. Razven tega mora imeti vsako gnojišče primerno veliko, nepredorno, najbolje cementno jamo, kjer se zbira gnojnica. Komu je že to odveč, najgvzame vsaj kak velik, za drugo reč noporaben sod, katerega je vkopati v zemljo. Jama za gnojnico se lahko naredi v sredini ali pa ob eni strani gnojišča, sploh tam, kjerje pod danimi razmerami umestneje. Umevno je, da morajo tla gnojišča viseti proti tej jami. Da ne more gnojnica odtekati in deževnica iz dvorišča pritekati mora imeti gnojišče ob straneh zvišan rob, sicer pa tako, da ne ovira izvažanja gnoja. Gnoj je treba vsaki dan sproti enakomerno razgrniti in dobro pokoditi, da nima zrak preveč pristopa in z gnojnico politi, da ostanft vlažen, sicer se prenaglo razkroji. Da pa vežemo dušik, to zarastline prevažno redilno snov, ki ima lastnost, da hrfcrft-.izhlapi, je potrebno gnoj v presledkih pokriti z eno plastjo zemlje. Se bolje je, ga večkrat potrositi z malcem ali gipsom, sicer je zemlja ceneja in zadostuje popolnoma. Nadalje se priporoča posebno onemu, ki ima veliko gnojišče, da ga razdeli na dva dela to se pravi, tu se razgrinja gnoj enkrat na eni, enkrat na drugi polovici. Ko je ena polovica narastla približno na poldrugi meter jo je pokriti precej na debelo z zemljo in je pričeti z razgrinjanjem gnoja na drugi polovici. Ob straneh, ki naj bodo navpične, je gnoj večkrat s kako desko zatepsti, da nima zrak preveč pristopa in ne more razkrojitev pospešiti. Kedar se gnoj nakidava, 4orej izvaža, ga je jemati enakomerno iz vrha do tal. Razvoženi gnoj je čim preje podorati ali podkopati. Nepraviln ravna oni, ki ga pusti v malih kupih po več dni ležati, kar se lahko dostikrat opazuje. Če že ni mogoče gnoja takoj v zemljo spraviti, je bolje narediti večje kupe in: jih z zemljo pokriti. Za izvažanje gnojnice si pa mora;kmet preskrbeti primeren sod. Da lahko sod hitro napolni^ naj si nabavi sesalko (pumpo) za gnojnico. Čim pravilneje bodemo ravnali z gnojem, tem izdatnejši bode ta in tem večji bodo naši pridelki. Pod sličnimi razmerami bode tudi oni kmet, ki ima vzorno gnojišče, manj izdal za umetna gnojila, kakor oni, ki ga zanemarja. S tem pa ni nikakor rečeno, da se naj naši kmetje ne poslužujejo umetnih gnojil. Ali naravno je pa vendarle, da bode pameten gospodar, ki zna količkaj računati, preje kolikor mogoče umno izkoristil to, kar mu je bližje in ceneje, kar ga stane le malo truda in se bode lotil še le potem tujih sredsev, ko je uvidel. da ne more izhajati s svojimi. Če pa že naši kmetovalci kupujejo umetna gnojila, naj vprašajo preje strokovnjake za svet in naj jih kupujejo potom gospodarskih zadrug in društev, ki lahko dobijo jamčeno blago od zvez kmetijskih zadrug. Agentom, ki že v novejšem času tudi od hiše do hiše ponujajo umetna gnojila, pa naj pokažejo vrata, če se hočejo izogniti prevare. S tistim denarjem, ki ga nepotrebno zaslužijo ti agenti, bi si lahko marsikateri kmet vzorno uredil svoje gnojišče. Kmetje, bodite torej pozorni pri nakupu umetnih gnojil in si pred vsem uredite va.ša gnejišča. Merodajni krogi bi pa naj napravo vzornih gnojišč kolikor mogoče pospeševali z različnimi primernimi sredstvi kakor. na primer s premijami in subvencijami. Ptuj, dne 22. decembra 1908. Zupane. $ Gospodarske. Odkup lovskih rezervatov. Lovski rezervati so po svoji krajevni razsežnosti omejeni na nekatere kraje Gornje Štajerske, a so po svoji gospodarski važnosti za prizadete posestnike zelo važni in pomembni. Če jih definiramo po tozadevnih postavnih in določbah, so rezervati lovske pravice,- ki se drže tuje zemlje in posestva »za večne čase«. Ti lovski rezervati so svoje dni nastali na ta način, da se je pri odkupu porabnih pravic prepustil primeren kos zemljišča upravičencu proti pogoju, da sme obvezanec na tem kosu loviti. Tako je postalo pravno razmerje med obema deloma ravno obrnjeno. Iz upravičenca je postal posestnik, obremenjeni z obveznostjo, da mora dovoliti nekdanjemu obvezancu lov na posestvu, iz obvezanca pa je postal sedaj služnosten opravičenec. Postavno se je dovolilo ustvarjanje lakih lovskih rezervatov z najvišjim odlokom z dne 30. marca 1859. A kmalu so začeli obvezanci čutiti te lovske rezervate kot neznosne spone. Lov na tuji zemlji je bil z najvišjim patentom z dne 7. maja 1849 izrecno odpravljen in prepovedan in lahko umljivo je, da je z napredujočim agrarnim gibanjem prišla tudi na Štajerskem za lovske /ezervate zadnja ura. Že 14. januarja 1905 je sklenil deželni zbor sprejeti osnutek postave, ki se je pečal z odkupom lovskih rezervatov. A ta osnutek ni dobil najvišje sankcije, ker je vlada našla na njem lor-malne nepopolnosti. Z odlokom 7. septembra 1907 je c. kr. poljedelsko ministrstvo naznanilo, >da se mora v predloženem osnutku postavo namenjeni odkup priznati kot velik napredek, ki ga treba v interesu gospodarstva podpirati«, da pa se mora še prej besedilo postave v nekaterih rečeh spremeniti, prredno dobi postava najvišjo sankcijo. Te spremembe in dopolnitve, ki jih je zahtevalo c. kr. poljedelsko ministrstvo, so bile take, da niso nasprotovale namenom deželnega zbora. Zato je deželni zbor v svoji zadnji seji sklenil sprejeti osnutek postave v obliki, ki jo je zahtevalo c. kr. poljedelsko ministrstvo, tako, da ni nič več napoti najvišji sankciji, ki jo bo torej predlagana postava dobila. Postava, >v kateri se dajejo določbe o odkupu o priliki postopanja po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853, drž. zak. štev. 130, pridržanih pravic na lov po tuji zemlji«, določa v § 1, da se morajo odrešiti vse po imenovanem cesarskem patentu na tuji zemlji pridržane, lovske pravice ne glede na to, ali so zemljcknjižno vpisane ali ne. Ta odrešitev se izvrši na ta način, da vrne obvezanec, to je oni, na čegar zemlji je pridržek, vrednost lovske pravice (točka 2). Posebno važna je 3. točka, ki obsega določbe o zaračunavanju odkupnine. Po tej se doženejo najprej površina in lovske najemnine v času, ko se je začela veljavnost te postave in v najemninski dobi neposredno pred tem časom pri vseh.v sodnijskem okraju, v katerem leži določen rezej^rat, v nameni danih občinskih (n, zasebnih lovih. Nato se izračuna povprečna najemnin^ ki pride na 1 ha te površine. Letna vrednost lovske pravice, ki se naj odkupi, se za vsako.zemljišče izračuna na ta način, da se pomnoži povprečna najemnina za 1 ha, kakor smo jo zgore dognali, s številom ha, ki jih" ima kako obremenjeno zemljišče. Od te letne vrednosti se odšteje ena tretjina. Ostanek se pomnoži z 20 in tako dobimo odkupnino. Ta se mora, dokler ni plačana', obrestovati s 5 odstotki.. Če zahteva upravičenec ali obvezanec zaradi posebnih razmer višjo ali nižjo vrednost, ko se je dognala, se naj določi visočina odškodnine od politične oblasti (okrajnega glavarstva) s pomočjo dveh izvedencev, če ni sporazum drugače mogoč. Izvedence določi okrajni odbor dotičnega okraja; na zahtevo ene udeležene stranke se morajo zapriseči (točka 4). Dan odkupa je 1. januar potem, ko je postala odkupitev pravomočoa. Če je na odkupljeni rezervatni pravici kaka najemnina, potem velja L januar po potekli najemnini za dan odkupa (točka 5). Odkupnina se mora vplačati v dvajsetih enakih obrokih vsako leto 1 julija pri davčni blagajni dotičnega okraja. Vendar pa lahko plača obvezanec ali vso odkupnino na enkrat ali v veČih obrokih (točka 6). Petodstotne letne obresti se vplačujejo zajedno z letnimi obroki. Če se vplača kapital naprej, se zaračunajo obresti še za celo tekoče leto (točka 7), Obveznost za plačevanje odkupnine se drži zemljiškovknjižene reči, tako da je eventuelen naslednik na posestvu ni prost. Pri prisilni dražbi mora kupec sprejeti to obveznost, ne da bi se mu vračunala v njegov znesek, za katerega je zdražbal posestvo. Z odkupnino se po vsem tem ravna tako, kakor z zemljiškim davkom (točka 8). Pri odku-pitvi pridejo v vpoštev sledeči uradi: okrajno glavarstvo kot prva instanca in namestnija in poljedelsko ministrstvo kot druga instanca (točka 9). Kdor želi odkupitev, mora to naznaniti v teku leta po tem, ko bo stopila ta postava v veljavo, odkupitveni komisiji. Če se to ne zgodi, poseže oblast vmes. Tedaj se izvrši odkup na vsak način (točka 10). Odkupitev se začne s tetp, d* gre komisija z obema strankama na lice mesta (točka 11). Če je kak lovski rezervat dvomljiv in se ne more dognati med obema strankama sporazum, se določi odškodnina na podlagi dejanske posesti in se po tem sklepa. Proti temu lahko ugovarja upravičenec v teku treh mesecev (točka 15). Ostalih devet točk te postave zadeva, po večini le administrativno ravnanje. Samo na to še hočemo na kratko opozoriti, da se po točki 21 postave lahko vknjiži rubežna pravica za odkupnino in obresti na posestvo dotičnega obvezanca. Nadalje še hočemo omeniti, da plača po § 22 stroške za izvedence,:, ki jih imajo pri odkupitvi, dežela. Deželni odbor se je potezal za to, da bi bila odkupitev prosta kolkov in . pristojbin; vlada je temu pritrdila in obljubila, da bo predložila državnemu zboru primerno postavno predlogo«-. Listnica uredništva in ur „ vnisiva. , V Leskovec! Ni nam mogoče, objaviti i dopis. Za javnost res tudi nima velike veljave, | fajmošter in kaplan pretepavata in lasata. Sramen zanje in sramota za duhovniški stan. Ali tega* remo presoditi, kdo je več kriv, fajmošter, kaff -farovške ženske. Oprostite torej, da ne prinašam-tozadevnega gradiva. Po možnosti bodemo dofi čas porabili. In ako bi res ne postal red v tent nem farovžu, posvetili bodemo enkrat posted brlog alkoholičnih prepirov. Pozdrav I Loterijske številke. Gradec, dne 24. decembra: 17, 49, 4, Trst, dne 2. januarja : 26, 78, 76, 1: Za bolnike, ki trpijo na revroi gihtu in iscliias, bolečine na živcih, bodenjc V strani, trganje v udih, scjR? toplo od strani zdravnikov „Ichtyomonthol". To sredstvo«! edino pristno pri izdelovalcu S. Edelmann, Bohoro licija. 5 steklenic koštajo franko K 6 — Mizarski učenec iz boljše hiše se takoj sprejme pri g. Totnas Kapuii, inuarski mojster, Breg pri Ptuju. 15 20 letni krepki mladenič zeli pri kakemu mesarskemu mojstru kot učenec vstopiti. Naslov pri upravništvu „Sta- jerca". 16 Hiša !'.! z zeliščnim vrtom, nekaterimi sadnimi drevesi, zraven glavne ceste in cerkve, pol ure od Ptuja na Sp. Hajdini štev. 59. Prodam zemljišče (8a«herrn-Grnnd), obstoječe iz gozda, njive, travnika, hiše in gospodarskega poslopja, primerno za celjskega voznika. Več pove g. Frans IM-.liurk v Celju. 20 za !• [e za i dschler Posestvo^,,?, veliko, lepo, krasnau _r( glavni cesti, 1 uro ^enzlal na prodaj. Hosla ng teko, vse v prav dobre^^r. Vpraša se pod .Pr« ga, verain ?>c. 11'', ;"■!• Crii'- •riumpf Kupil 4.000 ur-bo od falitne firme; p: zdaj K 210 komad garancijo. Pošlje plačilu (tudi marke) Dunaj IV. Margai štev. 27/27. Neki rok (ksvaski) želi pride« pri kakem vekDOscJufr^ji;,. deželi. Več se potlej gy k.,k dogovori. Naslov pos ništvo tega jjutni ilo za vodo^ okroglo, 5 m dolgo, 50 cm. debelo, staf ^mi dobrem stanju, primerno za žago na vofam (St< hotel kupiti g. Franz Cleinscich, Twimbei^/,1 Koroškem. Katero kmetsko dekle bi se oženilo z pos kom, ki je 26 let star, trezen iu priden in posest v vrednosti 6000 K brez dolga?' treba 1600 K. Vpraša se pod „sreča" pri ništvu tega lista. : Na deželni sadjarski in vinogradniški ^ C Mariboru se bode vršil v času od 3. do 8. sv,j„ učni tečaj za dela v kleti, ki je namenjen po> .~ kom vinogradov in drugim interesentom in pri kal ("" se bode obravnavalo o vseh važnih, tega predms'0 ' tikajočih vprašanjih in to teoretično ter praktično, j« ti Število udeležencev je za zda; z 20 dol« Naznanilo te udeležbi se naj vpošlje do 30. pr^^ podpisanemu mestu. Vsak udeleženec tečaja ima 10 K za pokritje s tečajem vezanih troškov in 0 vstopu in blagajni zavoda. Predavanja in poduk se zgodijo v nemškem} Ravnateljstvo deželne vinogradniške? sadjarske šole v Mariboru Takoj se sprejme mladi, dostojni sniki • , moS "ostane v trgovini z mešanim blagom G. Kaiser* Monsberg*> pri Ptuju. ;a vil rolijo irošk di zr iVCJ ia upi "abr&a kmetakih. in vlnojjraduiSkin mašin i DangTs nasled. t (Štajersko) — 7 — Razpisuje se služba Išče se 13 najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje njo krme, jjrot-raline, za rezanje repe, reza koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, ge. za mah, grablje za mrvo, ročne grablje jidschlepp* und ITerdeheurechen) za mrvo obračati^. pj za. košnjo trave in žitja, najnovejše {»leisdorfske '■e mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravli&ne preše za sadje in vino. (Orig. Oberdnick jfettiial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nOŽ© ^ahl), rezervne dele, prodaja masin na 8as in garancijo. — Cenile zastonj in franko. v Tržiču (Neumarktl) na Gorenjskem. — Plača na leto 1000 K, in uradna obleka. Redar mora biti vešč nemškega in slovenskega jezika. Nastop službe lahko takoj, želi se čimpreje. Prošnje naj se vlože pri podpisanem županstvu. Zadnji rok 10. januar 1909. Županstvo Tržič na Gorenjskem, dna 24. decembra 1908. 6 K. B. M a 11 y, župan. Za bolnike! Za trpeče! Zazta! Ur, Proti še tako močnimi in zastarelimi til slučaji: revnie, gihta, boleznij žive, glavo-'////, in zobobola, bolečin v hrbtu in v mn-skeljnih, bedenja v strani, bolečin nog napenjanju, se hvali splošno na mnogih klinikah praktično izkušeni, od ca. 1000 zdravnikov priporočeni, takoj bolečine od stranjajoči oženjeni konjski hlapec ali pa majerski ljudje h konjami. Več se izve iz prijaznosti v žganjetoču preje Kaiser v Ptuju. Učenci i. s. 1 kolarski, 1 kovaški in 1 sedlarski ter lakirerski se spremejo s 1. januarjem 1909 v fabriki vozov g. Franc Pergler, Mariboru, i Muhleasse 44. 821 rianpf" Brez konkurente! Mi bazarsko blago! Najvišjo odlikovanje: Odlikovana z veliko zlato medajlo, s častnim križcem, Dunaj 190*. 3 mesece za 1 krono. Povsod luč samo znovo popravljeno, edino res rabljivo in zanesljivo električno žepno lampo, znamka ..Trinmpr' kajti mi garantiramo, da zamorete svetiti s to lampo, kaluro napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi (3 mesfc*. tisočkrat najkoljSo dokazano. NI igrača ali krama brez sti kakor podobni fabrikati. 707 lulno Urez navarnOSti se lahko in brez težave v žepu nosi. Ivisna od vetra in vremena. Se lahko rabi; baterija se da izmenjati. ženi efekt/svetlobe! \ Najdaljše trajanje! Mie kompletne lampe..............K H*—- [8 komadi .-..................K 610 ovalno linzo 1 komad.............K 4'— 3 komadi...................K 10-80 i-mmiip nadomestne baterije komad.......K 1—, pila [Stell-1 kontaktom (obe roki prosti) kom. K i•— in K 5 — ■BUN u obesiti in trajnim kontaktont posebno praktično komad............. K 6— in K 6— Edina razpošiljatev proti povzetju samo po P ,ExporMJnion" Abt. 92, Dunaj 55. ■i ceniki tudi vseh drugih ednakih predmetov zastonj in franko 807 in malim gospodarstvom v trgu Vuzenice (Salden- hofen) se po ceni proda. Cena 15.000 K. Vpraša se pri g. Essig v Vuzenici (Saldoiihofen). Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. Nedosežen v zdravilnem vplivu I Uspeh presenečljiv I Cez 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljatev in fabiika: Kemični laboratorij apotekarja S. Edelmann KTSI'4 Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti pošiljatvi 6 K'—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franko K 10'—, 25 steklenic franko K 23—. 653 i*"-««*«, pred oslaparjenjem I Opozarjam cenjene čitatelje tega Usta, da posnemajo tujci v zadnjem času eo-pet moje inzerate ter da prodajajo navadne plehnate ure, ki 6e jih MM »•-vsod po K 3—. kot prave „ifluiiake RiiskapP. Prave »železniške RoakoeP-ure, katere prodajam že mno&o l.t v polno zadovoljnost c. k. državnih tetanic, se dobijo Le z zgorajšno varstveno marko po moji firmi in so vsa druga naznanila navadne sleparijo. Moja originalna ..železniška Boskopf" košta brez sekundnega kazalca K 7'—, s sekundnim kazalcem K 8'— 3 leta garancija. Se posije po povzetju Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 nrar, soda. zaprii. cen ilnik U strotovijrt. Katalog a 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 693 Brata Slawitsch Lancaster od K 26—, flobert-puške od K 8*50, pištole od K 2, samokresi od 5'—. Popravljanje po ceni. 587 ===== Cenik s slikami franko. ==== F. Dušek., Opočno št. 104 na državni železnici, Češko. <*i v Ptuju 10t priporočata izvrstne šivalni stroje (Nahmaschinen) po »le- deti ceni: Singer A . . 70 Singer Medium90 Singer Titanial 20 "fchen........ 140 j _ j aifchen za krojače .... 180 , — , srvaA.........100 „ — , C za krojače in čevljarje 160 , — , C za krojače in čevljarje . 90 , — , der Elastik za čevljarje . . 180 , — , (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine so nižje kakor povsodi in se po pogodbi ično. kje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brM- plačno. leg nem m fekijo odsihmal kapela s hlapenem p« glade>-otfe j*ko znižanih cenah. Vsak navaden dan ek I uri pepsldan in vsake nedelje in vsak praznik •t ViH Uri predpoldan za 60 vin., (30 krajcarjev.) ** Vitttvf ptujskega mestnega kepaiiiča (P*tta«*r Badeanaiarti. doloc prosj— ma pla kem J« iške ; Lepo posestvo >da, 1 uro od Maribora, obstoji iz i stanovalnih his, i gosp. ji, S orali vinograda, 12 oralov izprašenega gozda, drugo osniki travniki in polja, na lepi cesti, lahki dovoz, z živino mostom in krmo; cenilua vrednost 40.000 K. Polovica ostar.o. Vpraša se .pri g. deorg Leidler, Maribor, Kilrntner-straBe Nr. 6. 819 Naprodaj je 816 gostilna z posestvom f iroškern pri farni cerkvi ob železniški postaji ter | Ji zraven premogokop, oddaljeno samo 2 postaji | grjji ^ovca. Hiša je ednonadstropna poleg je naravna | ** orna skalna klet, kar bi bilo zelo pripravno za t : [a vinogradnika ali vinskega trgovca. Kupci naj se 1 »volijo obrniti na upravništvo »Štajerca« v Ptuju, jj = za osebe brez brade in za plešee = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam" za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini ■■ vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, = plešast ali z redkimi lasi. = Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstTo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami 1 Oziraje se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg. (Copenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade.5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se-plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemark. Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 26 vin. sa Ceno perje za postelj ena kila sivega, Slišanega K 2'—, na pol belega K 2*80, belega K 4r—, prima mehke K 6-—, visoko prima, najboljša vrsta K 8*—, peresje* (daunen) sivo K 6-—, belo K 10'—, od 5 kil naprej franko I Gotove postelje iz lesnega, rdeče, plavc, rumeno ali belega inleta (Nanking), ena tub na, velikost 170X1'6 cm. z 2 glavnima blazinoma, 80X&> cm., ilf.V-rn »i«inzum schwarzen Adler« Praia Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. SOS. SkladiSče v apotekah A iistrii-Oijrske. X Meščanska parna žaga. Ha Mvem lentnera trgu (Lendplatz) v Ptajv »raven klalnice in plinankc hiše postavljen* yt hot« parna žaga vsakemu v porabo. Vaakenn »e lea hlodi, itd. po sabtevi tak»j rai-iaga. Vsakdo pa »me tudi sam oblati, vrtati ia •pahati i. t. d. u zvonovi kakor I-a kvaliteta, 3 oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po noči, lepo pobrano okvirje, meri 30 cm. 3 leta garancija. Pošiljatev po povzetju. Max Bobnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. Katalog s 5000 slikami zastonj in po-fitnine prosto. 690 Tovarna za poljedelske stroj C. Prosch-a v Celo Giht, reymatizem "•----; in astma zzzz se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem znanegaEocalyptns-o.ja {avstralsko, naturni trodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 h. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni nudosežno zdravilni proti kašlju, oslovskemu Pred ponarejenjem , kašlju astmi M naj se varuje s tem, ErRSt HOSS, KlingBIlthal 1. S. dva^rm'aarko° Dobi se tudi v Piuju 736 čpoleka „zum Mohren" H. Molitor. 782 Lastna zaloga v priporoča izbfl vitale (Gf! mlaiilnlS /. najnovejši™ (laporji) lahkoB Daljo stroje 21 nico delati, trj mline za t Kupcu se postavi vfl njegovo žclcznično M znine prosto. Prodafl obroke, ceniki se pl štiiine prosto ioM Mariboru v Viktringhi Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker.pain.expeller je znano kot odpeljajooe, Izvrstne In bolečine odstranjajo^e sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 140 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklence v Jkalljah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. ^^^^_ Dp. BIchter-JeYa apoteka „zlatl le?" v Pragi, Elisabetstr. 5t. 5 nov. Razpoliilja se vsak din. 600 Najboljša pemska razprodaji Ceno perje za p«' lkg. g vib S isanih 2 K; bo) ■«0 h; na pol belih 2 K 801 4 K; tulili mehkih 5 K 101 najfinejših, sneženo-belib, 6 K 40 h, 8 K; 1 kg. Haul1 nen) sivega 6 K, 7 K; belej najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem I aaa> Qotowe postelja *ft iz krepkega, rdefiega, plavega, belega ali rumenega i 1 luhent, 180 cm. dolg, 116 cm. širok, 2 2 glavnima lil vsaka SO cm. dolga, 58 cm. široka, najx)!njenc z novuj trajnim in ilavmastim perjem is postelje 16 K; pil-iLuj dsnne 24 K; posamezni tohenti 10 K, 12 K, 14 Ki glavne blazine 3 K, 3 K 60, 4 K. Se pošlje po pova ] 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dot Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, De3chenitll] Btihmerwald. Cenik gratis in franko. Predno prosite za osebno, hipotekarno ali red, &KT posojil; zahtevajte brezplačni prospekt 1 Meller L. Egyed, Buda| XI. L6nyai-utca 7. — Telefon interurban 46-, 760 Prianano naj bolj Se Brane (Eggen), valene, ('•ot: Najbolj! mlatilni stroj ?a^eL"ptu''tWe STROJI za kositi za travo, deteljo in žitje, j Gepeljni" Obrača za mrvo, grablje za žetev in mrvo, Preše za mrvo, preše za slamo, Preie za »Ino in sadje, Hidravlične preše, Mlini za grozdje, reblerji za grozdje, Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline, same delujoče Aparati za SUŠenJe sadja in zelenjav. Etablirano 1872. gepeljnom ali moli . __ živino. - Čiš- čilni mlini za 2itje, trie-rji, reblerji za koruzo, Mašine za rezanje krme ia rezanice s pa- tent-rolen-ringSmir-lager za najlažji promet, Rez za repo, peči s sledilnim kotljem ySg Pumpe za gnojnico, se vrsti, in sploh vsi poljedelski stroji ~^pj izdelujejo in prodajejo v najnovejši, odlikovani konstrukciji PH. MAYFARTH & Co, ^S^^^iJSr Dunaj 2|i, Taborstrasse št 71 j£ Nalsiifni ceniki s slikami zastonj. Odlikovan i nad 600 zlatimi, srebrnimi medajlami itd. life se zastopnike in naprej-predi mt Mranilnica (Sparkassa^ zu Dr sti vi( ne toi priporoča se glede vsa-kega med hranilnične zadeve spada- ! jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z ayst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvi ka " Izdajatelj in odgovorni uridnik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Pti 2