POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Štev 9. |	V Ljubljani, 15. avgusta 1937.	Leto 54.
V^pVlina • Neznani in nepoznani prijatelji. — Kakor seješ, tako boš žel. — Jesenska setev in prednosti apnenega dušika za T aCUHld • jesensko gnojenje. — Pomen kalijevega gnojila za varstvo kulturnih rastlin. — Tržišče poljskih pridelkov. — Travniki so podlaga živinoreje. — Ali je potrebno obrezovati sadna drevesa? — Škropilna sredstva pospešujejo razširjenje krvave uši. — Sadna trgovina. — Važnost selekcije v vinarstvu in osnutek načrta organizacije selekcijskega dela. — Od česa zavisi nastanek samca ali samice v živalstvu, — „Betta". — Živinska trgovina. — Posnemajmo naše sosede v mlekarstvu. — Krmljenje kokoši. — Kako dodajamo čebelam matico. — Kmetijsko zadružništvo v Nemčiji. — Društvene vesti. — Književnost.
Neznani in nepoznani prijatelji.
Franc Pirnat.
Opomba uredništva. V okviru Mariborskega tedna" je priredilo „Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru" prav poučno razstavo o biološki obrambi vrta, sadonos-nika, polja in gozda v spomin 90 letnice smrti Staniča Valentina, ustanovitelja prvega društva za varstvo živali v Gorici. Naprosili smo enega izmed organizatorjev te razstave, g. Franc Pirnat-a, veterinarskega nadsvetnika, da nam o pomenu te razstave napiše članek za naš list, saj to vprašanje baš kmetovalce najbolj zanima.
Uredništvo.
Stik človeka z živalmi, ki ga obdajajo, obstoja splošno le v izrabljanju njemu koristnih in v pokon-čevanju zanj in za gospodarstvo v naravi škodljivih. Pa kako malo poznajo povprečni ljudje živali, koliko slabih predsodkov še obstoja proti njim, kako kruto večkrat preganjajo povsem neškodljive, nedolžne, da celo prav koristne živali.
S toplimi solnčnimi žarki, ki vzbu-(de spomladi življenje, se pojavijo mepregledne jate zlobnih gostov, ki js smrtjo in pokončanjem ogrožajo wse sveže mlado brstje, cvetočo krasoto cvetlic, grmovja in sadnega (drevja. To so velikanski roji škod-lljivih žuželk.
Modri vladar narave pa nam je jposlal proti tem sovražnim trumam jarmado ptic, ki je sposobna, da jih ttemeljiteje zmaguje kakor človek. IPri tem pa nas razveseljujejo in za-Ibavajo. — Ali si moremo misliti lepšo jgodbo, kot je jutranja simfonija, ki
jo glasno izvaja v gozdnem svetišču mnogo stotin veselečih se operjenih pevcev? Oni so naši največji dobrotniki, kajti čuvajo in ohranjujejo nam naše najvažnejše življenjske potrebščine: žito, sadje in sočivje. — Vse ptice-pevke, tudi one, ki zobljejo zrnje, krmijo svoje mladiče z žuželkami in se same skozi vso toplo letno dobo hranijo le z njimi. Neizmerna koristnost operjenega malega sveta je danes že splošno znana in tako globoko zasidrana v človeštvu, da o tem pač ni treba izgubljati na-daljnih besedi.
Pa še drugi neznatni in vendar tako vrli pomočniki se stavljajo človeku ob stran. Prav otožen stoji ljubitelj vrtnic pred svojimi miljen-kami in opazuje ohlapno navzdol viseče popke. Silna množica ostudnih dolgonogih zelenih listnatih ušic je napadla grm vrtnice. Ne pomaga nobeno otresanje, nobeno pokončava-nje, kajti prihodnjega jutra je vrtnica ponovno polna mrčesja. Pojavi pa se rešiteljica. Pribrenči namreč dozdevno neznatna stvarca in se vsede na list vrtnice. Je to božji vo-lek ali sedempikčasta polonica, srč-kan pisan hrošček, ki ne velja zastonj za nosilca sreče. Naglo poišče hudobne nadležnike, povžije jih precejšnjo množino in znese jajčeca. Izlegle, martinčkom podobne ličinke, strahovito gospodarijo med listnatimi ušmi. — V kratkem času povzdignejo zopet vrtnice — rešene mučiteljic — svoje dozdevno živ-
ljenja site glave in se razvijejo v najlepši kras cvetja.
Še enega silnega sovražnika listnatih .uši naj se spomnimo ob tej priliki. Je to črvu podobno bitje z dvema dolgima in ostrima klješča-stima čeljustima, štirimi očmi, z J2 ščetinastima tipalkama, ki naglo in ročno priteče na šestih nogah po vejah. Naglo zgrabi to ali ono malo pošast, se z njo vsede v kot veje in ji izpije kri. Kmalu se pojavi več takih bitij na grmovju vrtnic in tam strahovito razsajajo v trumi škodljivcev.
Tem, v gospodarstvu narave izredno koristnim živalicam so dali zveneče, toda zasluženo ime „Ievi listnatih uši". So to ličinke prelestne in nežne tenčarice, ki je med vsemi našimi barvo izpreminjajočimi žuželkami najlepše bitje.
Koliko škode utegnejo napraviti gosenice glogovega belina na zelju, kakšna opustošenja smrekovi in borovi prelci v gozdu, je znano. Tudi proti njim skrbi mati narava za primerno obrambo. Poleg številnih ptic, med njimi zlasti kukavic, ki požrejo silno mnogo škodljivih gosenic, so na delu neumorni pomočniki tudi iz kraljestva žuželk, ki zajezijo in sčasoma popolnoma zatrejo to gose-ničjo nadlogo.
Med njimi so najpomembnejši na-jezdniki, ki nekako nedolžno obletavajo po gosenicah napadena zelišča ali gozdno drevje. Toda skoraj vsakteri zbode gosenico in znese v njo jajčeca. Vsled tega gosenica pogine, saj se v njej razvijejo ličinke najezdnikov. Delo, katero izvršujejo
najezdniki v gozdih in sočivnjakih, se ne more poplačati, zlasti še vsled tega, ker je človek tej goseničji nadlogi nasproti skoraj brez vsakršne moči.
Še enega izredno važnega sovražnika v gospodarstvu narave naj se spomnimo na tem mestu. Je to moškatnik, eden izmed naših najlepših hroščev, ki popolnoma zasluži
gosenice, gliste itd. domujejo prav zadovoljno v travni goščavi vzrat-nika in grozijo, da se od tukaj razširijo črez žitne rastline vsega polja, črez sočivje bližnjega vrta. Toda odbila jim je zadnja ura in že se bližajo njihovi hrabri in neutrudljivi nasprotniki.
V obsolnčju obronka bližnjega griča stanuje v skrivnih votlinah
Ne manj koristno se izkaže ta ljubka živalica tudi v cvetličnjakih in na vrtovih za zelenjavo. Neustraš-ljivo zasleduje črve, polže, hrošče, molje, gosenice in jih uniči na tisoče. Kakor naj bi jo povsod na polju in v gozdu kolikor mogoče ščitili, bilo bi tudi nujno svetovati, da se z njo naseli obraščen omejek na vsakem vrtu.
SI. 14. Pogled na razstavo „Biološke	SI. 15. Pogled na razstavo ..Biološke
obrambe" na Mariborskem tednu.	obrambe" na Mariborskem tednu.
svoje znanstveno ime Kalosoma — sycophanta = lepo telo. Ima široka, pravilno brazdasta krila. Ves sprednji in spodnji del njegovega života je jekleno višnjev, tipalnice, ži-rala in noge pa so črne. Po njegovi vitki postavi in po dolgih nogah spoznamo, da spada med brzce. Ako ga zgrabimo, onesnaži roko s smrdljivo, temno tekočino. Nemško ime „ropar ličink" ima po svojem delovanju: ropanju in moritvi bub, ličink, gosenic in mnogih drugih škodljivih žuželk. Ne manj koristna je njegova ličinka. Črne barve je, ima majhno glavo, štiričlenske tipalnice in šestero roženih nog, zadaj pa dva močna, na zgoraj vpognjena zobčka-Moškatnik in njegova ličinka stanujeta namreč v črnih gozdovih, kjer ju je smatrati najučinkovitejšima uničevalcema raznih gosenic, ki ogrožajo smreke, jelke in borovce. Naj bo torej radi tega ta hrošč z ličinko najtopleje priporočen varstvu vsakogar!
Na grivi ali vzratniku njiv, v mnogoštevilnih ondotnih travah je vali-šče raznovrstnega mrčesja. One silno majhne, vendar resnično strašne vrste mušic, ki so jim po pravici dali ime „pustošitelji" ali „skrunitelji žita", se zležejo tam v največji raz-noličnosti iz mirnih ličink. Mušice se kratek čas pozabavajo v zlatih solnčnih žarkih in odložijo svojo po-gubonosno zalego na mladih žitnih posevkih. Tudi mnogovrstni hrošči,
precej številna družba ličnih kušča-ric ali martinčkov, ki se ročno in živahno podajajo ropat na vzratnik. V živahnem teku se vije martinček po razoru (brazdi), nato pa zgine v gosti travi vzratnika. Tukaj se potuhne za trenutek, pa prisluhne, je-li mu grozi kaka nevarnost. Potem smukne na dan in prične z delom, ki je za gospodinjstvo v naravi tolike koristi. Tu zgrabi črva, tam hlastne po muhi, še po drugi, po mu-šici, hrošču, po bolhačih in tako nadaljuje vedno uren in neutruden. Kmalu izginejo cele kopice teh uničevalcev rastlin v njegovem gol-tancu. Ako je martinčkova družini-ca prilično številna, doseže koristnost pokončanja tisočerih mater-za-rodnic pustošiteljic žita zares čudovito višino zlasti če pomislimo, da utegne žitna muha uničiti 20 do 80 stebel s svojo pogubonosno zalego.
Poljedelstvo.
Slovenijo prištevamo k pasivnim pokrajinam, ker naša skromna polja ne morejo roditi toliko hrane, kolikor je potrebuje gosto naseljeno prebivalstvo. Zato moramo primanjkljaj uvažati od drugod. Predvsem pridelamo mnogo premalo žita. V
Prav potrebna pa sta pouk in pro-sveta celo za najizobraženejše ljudi glede neke druge živali. Je to h ku-ščaricam spadajoči slepec, ki ga napačno štejejo h kačam. Vsa mogoča vraževernost se širi o tej živalici. Izmed 100 ljudi, ki jo srečalo, jih 99 smatra to kuščarico kot ostudno in strupeno kačo, ki jo je treba zatreti. Pa vendar je slepec najnedolžnejša in najskromnejša, hkrati pa tudi skrajno koristna med našimi, v prosti naravi živečimi živalmi. Živi se od polžev in vsakovrstne škodljive črvadi, ker pa doseže dolžino do 45 cm, požre takih škodljivcev v precejšnjem številu. Mesto, da jih prav vztrajno preganjamo, trpinčimo in pokončujemo, naj bi slepce raje smatrali kot dobrodošle goste na vrtih, poljih in travnikih, ter jih ščitili in negovali.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
marsikaterem predelu Slovenije kupuje moko in žito tudi čisto kmečko prebivalstvo, ne samo delavstvo in mesta.
Vzrokov, da ne pridelamo dovolj žita, je več. Premalo za obdelovanje
Kakor seješ, tako boš žel.
Ing. J. Zaplotnik.
primerne zemlje, slaba kakovost zemlje, mnogo padavin, slabo obdelovanje zemlje, neprimerno kolo-barenje, pomanjkljivo gnojenje in slabo seme bi bili najvažnejši vzroki. Nekaterih vzrokov ne moremo odpraviti, radi tega tudi ne bomo tako lahko pridelali dovolj žita. Pridelek žita pa vendar moremo precej povečati, če odstranimo one ne-dostatke, ki jih človek sam zakrivi. Danes bomo nekoliko pretehtali važnost čistega, oziroma škodljivost okuženega, nečistega, plevelnega, smetnega semena.
Kdor je pregledoval naša žitna polja, je naletel na kraje, kjer so bila žita v splošnem lepa, primerno gosta, enakomerna, zdrava in čista, nezapleveljena, skratka dobro oskrbovana. Drugod je spet videl le tu in tam kako njivo, ki je razodevala skrbnega in dobrega gospodarja, večinoma pa njive gospodarjem niso delale posebne časti. Bila pa je tudi katera, ki je gospodarja kar očitno sramotila. In kočno so tudi kraji, ki dobro oskrbovanih žit ne poznajo. Koliko najdete ponekod raznega plevela in koliko je ponekod raznih žitnih bolezni!
Marsikje je vsak deseti pšenični klas okužen s trdo ali smrdljivo snetjo, so pa tudi njive, kjer je snetjav že vsak peti, četrti ali celo vsak tretji klas! Snetjav klas ne daje ne zrna in seveda tudi ne moke, pač pa smrdljivi trosi kvarijo moko iz zdravih zrn. In vendar dandanašnji ni nobena težava pridelati pšenico, ki ni okužena s trdo snetjo. O tem je „Kmetovalec" že mnogokrat pisal, pisali so tudi drugi listi, o tem leta in leta predavajo kmetijski strokovnjaki, o tem dajejo pouk razpečevalci zaščitnih sredstev. Sredstev za razkuževanje je na izbiro, tudi načinov razkuževanja je * weč, celo tako priprostih, da ni opra-wičen noben izgovor. Cena kateregakoli dovoljenega sredstva za razkuževanje v primeri z gotovo več-jjim in boljšim pridelkom pač ne mo-ire in ne sme vzbujati pomislekov, lin vendar! Snetljive njive nam res ine delajo časti, ne celoti, še manj ipa lastnikom, katerim donašajo tu-(di manj koristi.
Pa ti ljubi pleveli po žitih! Koliko jjih je po nekod! Ljuljka, stoklasa, Ikokolj, grašica in plavica, pa pir-rnica, osat in slak. Ponekod po eden (od njih, ponekod več ali vsi našteti, t tako da jih je katerikrat več kot žita, Iki je bilo sejano! Pirnica, slak in (osat so trajna zelišča, ki jih je mo-jgoče zatirati samo s primernim ob-c delovanjem. Toda motna ljuljka,
znana že iz svetega pisma, ržena ali žitna stoklasa, kokolj, plavica in razne vrste grašic, zlasti ptičja grašica, so enoletne rastline, ki se širijo in razmnožujejo izključno s semenom. Nekatere od njih so samo jari-ne, druge pa so ozimine in jarine obenem, t. j. nekatere kalijo samo spomladi, druge pa kalijo lahko tudi jeseni in prezimijo kot mlade rastline, enako kot ozimno žito.
Da so pleveli škodljivi, je menda vsakomur jasno, zato s tem ne bomo zgubljali časa in besed. Posledice zapleveljenja ravno letos vpričo pičlega pridelka neprijetno občutimo. Nas zanima, kako naj plevel zatiramo. Čim vemo, kako se kak plevel razmnožuje, lahko je najti način zatiranja. Zgoraj smo že omenili, da se ljuljka, stoklasa, kokolj, plavica in grašice razmnožujejo samo s semenom. Te plevele bomo gotovo zatrli, če jih ne bomo sejali, t. j. če bomo sejali dobro očiščeno žito. Dandanes ni več tako težko sejati očiščeno žito. Posebni stroji za čiščenje žita, trijerji, niso več taka redkost. Kraj, ki nima trijerja, si_z nakupom istega pač le koristi. Če nakup ni mogoč, ali če je za posameznika preveč odročno čistiti žito na trijerju, še vedno kaže žito za seme izbrati na roko. Pametneje je, presedeti pri izbiranju semena kak dan, kakor pa sejati ljuljko in sto-klaso, ter tarnati nad slabo letino in zdihovati za dobrimi časi. Kajti: pomagaj si sam in pomore ti Bog.
Razen s setvijo lahko zanesemo plevelna semena na njivo tudi z gnojem, če nastiljamo z zapleveljeno
Pravočasno obdelovanje zemlje za jesensko setev jamči, da setev dobro vzklije in da se okrepi predno nastopi zima in mraz. Takojšnje plitko oranje zemlje po žetvi je zelo učinkovito sredstvo proti plevelu, zemlja se zrahlja in ostanki predsa-dežev hitreje razpadejo v humus. Vlaga se ohrani v plitko izorani njivi, medtem ko izhlapeva iz požete in nepreorane njive, ki se v prepeki solnca močno osuši. Seme, posejano v izsušeno zemljo, izhaja slabo in počasi.
Da postane setev močna in zdrava, moramo sejati zdravo, dobro in izbrano (selekcionirano) seme, dobro očiščeno in razkuženo. Setev s sejalnimi stroji prekaša še tako skrbno ročno setev.
slamo ali če krmimo tako slamo. Pri pravilnem kolobarenju žitu ne gnojimo s hlevskim gnojem, zato je zapleveljenje z gnojem dokaz slabega gospodarstva. Nekaj plevelnega semena se lahko pri žetvi ospe. Zato je prav, da za žitom ne sejemo ponovno žita, posebno pa ne, če je bilo prvo (močno) zapleveljeno. In končno je mogoče, da plevelno zrnje ne izkali prvo leto, da se pojavi plevel nenadoma čez nekaj let na njivi, ki je bila že čista. To si razlagamo tako, da je seme prišlo bodisi pri setvi bodisi pri oranju v globo-kejši sloj zemlje, kar za kalitev radi pomanjkanja zraka ni bilo ugodno. Ko smo njivo preorali, smo nevede spravili plevelno seme v za kaljenje ugodne razmere. Znano je, da nekateri pleveli kot n. pr. repica, zdržijo v zemlji po pet, deset, pa tudi več let in zato bomo njihovem zatiranju posvetili posebno pažnjo. Primeri, da se nenadoma pojavi kak plevel po več letih, niso bogve kako pogosti, saj plevel kljub trdoži-vosti vendar le ni večen.
Iz navedenega izhaja, da bomo plevele, ki se razmnožujejo s semenom najbolj gotovo zatrli, če bomo sejali čisto seme! Pred setvijo bomo seme razkužili, če ne vemo, da je že razkuženo, ako smo ga kupili. Če kupujemo žito za seme, bomo kupili samo od zanesljivega prodajalca, in sicer sorto, ki je za dotičen kraj primerna. Hvalisane tuje sorte, zlasti one, ki jih sami ne poznamo, bomo pa odklanjali — kajti dobre ali celo odlične so po navadi samo za onega, ki jih prodaja.
„Kakšna setev, takšna žetev." „Dobra setev, dobra žetev." V dobro setev spada dobro gnojenje. Mlado setev moramo založiti s potrebno hrano, sicer slabo prezimi. Ozimna žita zahtevajo v zemlji primerno zalogo apna. Hlevski gnoj, ki obogati zemljo s humusom, izkoriščajo ozimine slabše kot okopavine. Zato gnojimo v pravilnem plodore-du s hlevskim gnojem okopavine, ozimna žita pa z umetnim gnojem. Pšenica zahteva močnejšo hrano kot rž in ječmen. Tudi ozimna oljna repica (rips) zahteva močno zemljo.
Tako, kot gnojimo s hlevskim gnojem pred setvijo, moramo tudi umetni gnoj spraviti v zemljo pred
Jesenska setev in prednosti apnenega dušika za jesensko gnojenje.
setvijo. Najboljše je, da ga raztrosimo po sirovi brazdi in ga na to z brano zmešamo z zemljo.
Pravilno gnojenje z umetnim gnojem je samo „popolno gnojenje", t. j. gnojenje z dušikom, fosforno kisline} in kalijem. Če gnojimo s posameznimi gnojili, lahko zmešamo skupaj superfosfat in kalijevo sol. (Su-perfosfat in apneni dušik ne smemo mešati, temveč moramo vsako gnojilo posebej trositi. Pač pa lahko mešamo apneni dušik s tomaževo žlindro, fosfatno žlindro in kalijevo soljo.
SI. 16. Poskus na veleposestvu Ornig, Št. Janž (Dravsko polje).
Apneni dušik deluje počasi in enakomerno. Vsled tega ni bojazni, da bi se v težji zemlji čez zimo izpral. Težko in srednje težko zemljo lahko pognojimo v jeseni, nred setvijo, s celo množino apnenega dušika, ki je za gnojenje potrebna. Pri lahki in peščeni zemlji pa moramo biti z gnojenjem z umetnimi gnojili previdni. Lahko zemljo pognojimo v jeseni, pred setvijo samo z Vs—V2 onega gnojila, ki je za gnojenje potrebno. Drugo polovico gnojila pa raztrosimo po posevu spomladi, na „glavo". S tem, če gnojimo v dveh obrokih, se izognemo izgubi, ki nastane v lahkih tleh z izpiranjem gnojil oz. hrane v mokrih jesenskih in zimskih mesecih. Prvi obrok hrane, ki ga damo pred setvijo, porabi mlada setev do zime, drugi obrok pa ji damo spomladi, ko začne zopet rasti in rabi za bujno rast mnogo hrane.
V praksi se je pokazalo, da je ni-trofoskal-II za lahko zemljo in nitro-fos za težjo zemljo najprikladnejše gnojilo za ozimna žita. Razmerje hrane v teh gnojilih odgovarja popolnoma zahtevam izhajajoče ozimne
setve. Apneni dušik, ki se nahaja v nitrofoskalu in nitrofosu, ima svoj-stvo poboljšanja zemlje, ker vsebuje 100 kg apnenega dušika, 60 kg učinkovitega apna (CAO), ki ima isti učinek kot 110 kg nežganega apnenega prahu (CaCOs).
Apneni dušik tudi razkužuje in čisti zemljo od zalege raznih rastlinskih bolezni in škodljivcev, kot n. pr. zimske spore peronospore, ple-
sni, sneti, razne ličinke, ogerci, dro-tarji, polži, bolhe in dr.
Apneni dušik uničuje seme plevela ozir. izhajajoč plevel, če gnojimo z apnenim dušikom strnišče takoj po žetvi in ga zaorjemo. Apneni dušik pomaga, da strnišče, slama, plevel in dr. hitreje razpade v humus, ker je apneni dušik izvrstna hrana za bakterije, ki razkrajajo organsko snov (slamo) v humus. V to svrho moramo gnojiti 1 k. jutro strnišča z
Pod varstvom rastlinstva razumemo vsa ona stremljenja, katerim je cilj, da riziko pridelovanja zaradi rastlinskih in živalskih zajedavcev omejimo, če ga že ne moremo sploh preprečiti; torej je zatiranje bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin v zvezi posebno glede neugodnih vremenskih prilik, upoštevajoč pri tem, da služijo uporabljena obrambna in zatiralna sredstva že takoj zavarovanju pridelkov, ali pa tudi poznejšim pridelkom.
Velika zasebno in narodno gospodarska važnost obrambe in zatiranja bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin je podana že v nalogi kmetijstva samega, da z domačimi pridelki pre-hranimo sebe in da zamoremo na 1 trgu prodajati najboljše kakovostno
100 kg apnenega dušika, ki ga moramo s strniščem plitko zaorati. Na takšno njivo lahko zasejemo strniščne poseve (repo, ajdo, koruzo za zeleno krmo itd.). Če pa želimo v prvi vrsti uničiti plevel, potem strnišče plitko zaorjemo in posejemo apneni dušik na sirovo brazdo in ga dobro z brano pomešamo z zemljo. Če je zemlja dovolj vlažna, plevel takoj vzklije, razkrajajoči apneni
dušik pa zamori mlade in nežne bilj-čice plevela. Po 8—10 dneh lahko njivo zasejemo in jo dobro prebra-namo.
Enakomerni in trajni gnojilni učinek, poboljšanje in pospeševanje zorenja zemlje, vsebina apna, razkuževanje in zdravljenje zemlje, so one prednosti apnenega dušika, ki mu odpirajo iz leta v leto bolj in bolj na široko vrata v poljedelstvo vseh panog in vsega sveta.
blago. Zato moramo izločiti vse na zmanjšanje pridelka učinkujoče okoliščine in skrbeti moramo za zdravo in bujno rast kulturnih rastlin. Izpadi pridelkov zaradi suše, prevelike moče in drugih ujm v zadnjih letih, so še gotovo pred očmi našim kmetovalcem.
Vse take okoliščine moramo iz gospodarskega vidika pri varstvu kulturnih rastlin upoštevati. Ker pa ima kmetovalec pri obstoječih gospodarskih prilikah težko nalogo, da obvaruje rastlinstvo raznih ujm, se mi zdi potrebno, pokazati na učinek kalijevih soli v varstvu rastlinstva.
Kalij je sredstvo proti mrazu, proti rji in poleganju žit in tudi proti pojavu krompirjevih glivic.
Pomen kalijevega gnojila za varstvo kulturnih rastlin.
Ing. Rado Šturrn.
Razni dolgoletni poskusi so dokazali, da gnojenje s kalijem prav iz-borno učinkuje proti mrazu pri žitu, ker žito, katero je pognojeno s kalijem, dobro prezimi. Pri poznem mrazu v letu 1935 pa sem tudi opazil, da so posebno trpele one kulture krompirja, katere niso bile zadostno s kalijevim gnojilom pognojene. Nastale so v kulturah vrzeli, ker so nežne rastlinice pozeble. Pa tudi pri drugih kulturah so v tem pogledu znanstveno raziskovali in dognali, da je kalijevo gnojilo izbor-no sredstvo proti mrazu.
Glede poleganja žit je kalij dobro obrarrtbno sredstvo, ker imajo rastline, katerim je pognojeno s kalijem, močnejšo bilko kakor pa nepognoje-ne. V letu 1935 izvršen poskus to dokazuje, ter v naslednjem navajam podatke: Poskusna rastlina oves:
Gnojenje:
1.	K2O —0.00 mg, N — 500 mg, P,05 —250 mg;
premer bilke iz sredine 4. med-členka je bil 2 mm in stanice so kazale slabo razvite stene.
2.	K*0 — 100 mg, N — 500 mg, P2O., — 250 mg;
premer bilke iz 4. medčlenka je znašal 2.25 mm in staničevje je kazalo boljši razvoj.
3.	K?0 — 250 mg, N — 500 mg, P205 — 250 mg;
premer bilke iz sredine 4. medčlenka je znašal 2.71 mm, a skle-renhim je bil zelo močno razvit.
4.	K2O —500 mg, N — 500 mg, P205 —250 mg;
premer bilke iz sredine 4. medčlenka je znašal 2.97 mm, prav posebno močno razvit sklerenhim.
5.	K2O — 1000 mg, N — 500 mg, P205 —250 mg;
premer bilke iz sredine 4. medčlenka zelo povečan 3.19 mm, razvito pa tudi vse staničevje.
Iz teh podatkov izhaja, da prido-Ibi rastlina, če zvišamo gnojenje s Ikalijem, na masi in tudi njeno sta-iničevje se bolje razvija, iz česar inadalje sledi, da kalijevo gnojilo lugodno učinkuje na trdnost bilke. IKorenine rastline imajo zato tudi wečjo trgoporno trdnost, zaradi če-ssar jih veter ali nevihte ne poležejo.
Gospodarski pomen kalijevega I gnojenja pri žitih se izraža še v dru-jgih prednostih. Če žito ni poleglo, c dosežemo hitrejše zorenje in lažjo
žetev. Taka žitna polja lahko pokosimo bodisi s koso ali s strojem. Ker žetev laže in hitreje opravimo, se delo ne kopiči in ne zaostaja, radi česar spravimo pridelek skrbne-je in polje poprej sprašimo. Pa tudi če posejemo strniščno korenje med žito, se to bolje razvija, ker dobi več zraka med stoječim! biljem, kakor pa n. pr. pri poleglem žitu, kjer se navadno zaduši. Ker povzroča kalij s svojo učinkovitostjo trdnost bilja, vpliva s tem obenem tudi na višino in kakovost pridelka. Kalij pa učinkuje tudi na zdravstveno stanje rastlinstva, ker napravi rastlino bolj odporno proti rji. S kalijevim gnojenjem pridelamo jedro blago, sposobno za seme bodočim posevkom.
Nadalje je tudi dokazano, da je obilno gnojenje krompirjevih rastlin s kalijem zelo učinkovito sredstvo proti pojavu krompirjeve glivice. Že leta 1899 je bilo dognano, da gnojenje s kalijem v večji, meri vpliva na odpornost proti gnilobi, bakteriozi in celo proti mokri gnilobi.
Pridelki okopavin se v hrambah bolje drže, če jim je bilo pognojeno s kalijem, o čemer se lahko vsak proizvajalec sam prepriča. Radi tr-pežnosti pridelkov tudi nimamo izgub v hrambah in podsipnicah, zaradi česar dosežemo boljšo ceno in večji izkupiček. Iz tega pa sledi, da kalijevo gnojilo ne vpliva ugodno le na varstvo rastlin med rastno dobo, ampak tudi na boljše konserviranje pridelkov in seveda s tem tudi na celoten gospodarski uspeh.
Pa ne le pri žitu in okopavinah, ampak tudi v sadjarstvu uporabljamo kalijevo gnojilo zelo uspešno proti škodljivcu — krvavi uši — na kar sem opozoril v Kmetovalcu štev. 4 od 15. 4. 1936. Če smo po-gnojili drevju precej močno s kalijevo soljo, opažamo, da pri napadenem drevju izginjajo naselbine krvave ušice. Navadno jih že v drugem letu po gnojenju ne opazimo več. Potrebno pa je vsakemu drevesu posebej pognojiti pod celo krono — nele okoli debla — in pognojeno zemljo prekopati in pomešati. To je storiti posebno pri močnem napadu, ker uši kaj rade prezimijo na koreninah.
Če ocenimo navedene ugodne lastnosti kalijeve soli za varstvo kulturnih rastlin in tudi njegovo važnost pri prehrani rastlin, vidimo, da so nabavni stroški tega gnojila v vsakem pogledu rentabilni.
Zato je priporočati, da posvečajo naši kmetovalci več pažnje kalijevim gnojilom.
m vvv	1* 1*1
Irzisce poljskih pridelkov.
Letos se je prvič zgodilo, da je Prizad določil za novo pšenico takoj po žetvi isto ceno kot za staro. Poročila o žetvi takoj spočetka niso bila prav povoljna in radi tega se je letos moglo tako postopati, posebno še tudi iz razloga, ker cene kmet. pridelkom na svetovnem trgu ipak počasi rastejo.
Prva poročila so se pozneje tudi potrdila. Večina evropskih uvozniških držav nima nadpovprečne žetve, a slabo žetev imajo Nemčija, Avstrija in Češkoslovaška. Pa tudi v izvozniških državah kot v Poljski, Madžarski, Rumuniji in pri nas je žetev dala slabejše rezultate kot lani. Mnogo teh izvozniških držav, med njimi tudi naša, so že veliki del žetve prodale v druge evropske države.
Pod vplivom teh vesti je Prizad povečal ceno tako da je dosegla do 195 Din za 100 kilogramov za najboljšo kakovost. Pozneje pa se je zvedelo, da ima letos Amerika po treh letih tako dobro žetev, da bo lahko zopet izvozila. Čeprav se je sedaj ugotovilo, da so bile vesti o rezultatih žetve v Kanadi neresnične in da ima ta pokrajina prav za prav slabo žetev in mali presežek za izvoz, ipak so začele cene na mednarodnih tržiščih popuščati. Radi tega je Prizad prvotno ceno znižal na 185 Din, potem pa na 180 Din, a 10. t. m. na 174—180 Din za blago fco ladja. Fco vagon pa so cene še nižje in znašajo za najboljšo kakovost 166—168 Din. Skupen presežek pšenice za izvoz se ceni na 20.000 vagonov in je večinoma že prodan v države s katerimi imamo prefe-rencijalne trgovske pogodbe. Zato tudi letos pri izvozu ne bo svobodne trgovine \ pšenici, temveč bo vse izvozil Rrizad.
Ječmen se plačuje po 140 Din, a oves po 110—116 Din. Pri obeh žitaricah smo imeli slabo žetev. Dravska banovina je imela pri vseh žitaricah slabo žetev in bo letos težko dobiti dobro seme za setvo.
Pri koruzi pričakujemo v splošnem dober donos. Isto velja za sosednjo Madžarsko in druge sosednje države razen Romunije, ki pričakuje slabo berbo, tako da je izvoz koruze zabranila.
Cene za staro blago se zelo menjajo pod vplivom raznih vesti o pričakovani ber-bi in vsled nestalnega povpraševanja. Za koruzo se je že plačalo 100 Din, danes pa le še 92.50—95 za 100 kg.
Splošno se letos pričakuje dosti fižola. Le nekateri kraji v državi poročajo o slabih izgledih. Tudi v drugih državah stoji ta sadež povoljno. Cene za novo blago še niso določene vendar pa ni zaenkrat pričakovati boljših cen od lanskih. Priporočamo kmetovalcem, da fižol čimprej omlatijo, ker dobre cene se bodo dosegale le za ono blago, katero bo prišlo na trg v prvi polovici
septembra. Pozneje bomo zopet občutili močno konkurenco fižola iz Poljske, ki je mnogo ceneji. Fižol bo nakupovala tudi Kmet. družba in naj se kmetovalci s ponudbami obrnejo na njo.
Krompir se iz dravske banovine ni pojavil v večjih količinah na trgih izven banovine. Prevladuje zaenkrat še krompir iz južnih krajev in Slavonije po nizkih cenah. Nekaj krompirja je bilo zadnji čas prodanega ipo 50—55 Din za 100 kg, vendar se cene še dalje znižujejo.
Sena se letos ni toliko pridelalo kot lani; pač pa je več otave. Nekateri kraji na jugu države so tudi letos imeli slabo košnjo. Izgledov za izvoz ni mnogo. Vojaštvo kupuje po 40—45 Din fco vojaško skladišče. Ta cena je seveda zelo nizka. Ce ne bo izvoza ali večjih nakuipov iz juga je malo verjetnosti, da bi se na splošno popravila.
Iravništvo.
Travniki so podlaga živinoreje.
Da je pri današnjem načinu živinoreje pri nas travnik glavni vir krme, ni potrebno dokazati. Da pa mam krme za dobro prehrano živine skoraj vedno primanjkuje, dokazujejo vsakoletni statistični podatki. Razen tega nam primanjkuje hlevskega gnoja za dovoljno gnojenje polja, tako da smo primorani travnike gnojiti z umetnimi gnojili, oz. z gnojnico. Škodljivo pa je voziti gnojnico vsako leto na eninisti travnik, ker gnojnico kakovostne trave slabo prenašajo in se travnik močno za-pleveli.
Akcija za umetno travništvo dokaj lepo napreduje. Glavni uspeh te akcije leži v vzgojnem dejstvu. Naši kmetovalci potem uvidijo, kakšno korist bi lahko imeli od urejenega travniškega gospodarstva in da bi lahko vsak naš kmet na svoji zemlji, s pomočjo umetnih travnikov, pridelal najmanj dvakrat več krme.
Kar se tiče gnojenja travnikov, moramo pripomniti, da se izplača uporaba umetnih gnojil samo za one travnike, ki imajo dobro rušo in kjer prevladujejo kakovostne trave. Slabe, zaplevene travnike gnojiti z umetnim gnojem se ne izplača, zato ker gnojimo plevelu, ki sicer bujno raste, medtem, ko se trave, če jih sploh na travniku ni, tudi ne morejo razviti. Zato se mora takšne travnike preorati, dobro pognojiti in posejati na novo z dobro travniško mešanico.
Za gnojenje travnikov rabimo razen domačega gnoja tudi umetna
gnojila, ki jih mešamo po principu polnega gnojenja. Tudi že mešana gnojila se zelo dobro obnesejo. Tako je bilo lansko pomlad v banovini izvršenih 206 travniških gnojilnih poskusov z Nitrofoskalom na 206 parcelah, 2000 m2 velikih. V primeri z negnojenimi kontrolnimi parcelami je 100 kg gnojila povzročilo 300— 600 kg več krme, ki je bila tudi kakovostno mnogo boljša in jo je živina rajši jedla.
Te številke prve košnje jasno dokazujejo uspeh gnojenja na travnikih z dobro rušo. Danes se zopet izplača reja živine, a ta rabi več in dobro krmo, če naj bo gospodarski uspeh zadovoljiv. Z domačim gnojem moramo gnojiti že jeseni, pa tudi apno moramo trositi pred zimo, kjer je to potrebno. Umetna gnojila bomo v
Poizkus s starejšimi drevesci
I. 1933.—1934.
Da se pri starejših jabolčnih drevesih preizkusi delovanje obrezovanja, se je vzelo za poizkus 12 sort, cepljenih na različnih podlagah in razdelilo tako, da so nekatera drevesa obrezovali, druga pa ne. Ona. ki
Ti poskusi so bili izvršeni v vseh srezih naše banovine, torej pri najrazličnejših razmerah, in vendar je uspeh tega gnojenja, vzet kot celota, zelo dober.
Pri par slučajih je uspeh bil negativen, kar je pripisati slabi ruši, pozni uporabi gnojila in suši. Niso pa bili redki slučaji, da je bil na gnojeni parceli pridelek sena skoraj dvakrat večji od pridelka na negnojeni. Navesti hočemo par slučajev:
nekaterih legah, kjer se ni bati izpiranja tudi že v jeseni raztrosili, saj jih potem zemlja bolje vsrka, ter jih bakterije bolje pripravijo za hrano. Posebno velja to za težje raztopljiva fosforna gnojila, kot so tomaževa in fosforna žlindra. Zgodaj spomladi, takoj ko sneg skopni, pa bomo raztrosili ostala gnojila.
so se obrezovala, so se obrezala po zimi — zimska rez — in sicer tako, da so bile enoletne voditeljice prikrajšane največ do H, stranski lesni poganki pa na 6—8 očes.
V naslednjem je podano predhodno pojasnilo, v katerem so podani vsi važni podatki, za vseh 12 sort cepljenih na različnih podlagah.
Sadjarstvo.
Ali je potrebno obrezovati sadna drevesa?
(Poizkusi na Danskem.) (Konec.)
Poskusnik in kraj:	Pridelek I. košnje		Večji
	negnojeao		pridelek
		gnojen >	gnojila:
Franc Goršek, Frankolovo	794	1384	590
Jak. in Kat. Springer, Petrova vas, p. Črnomelj	1558	2614	1056
Lebar Josip, Kapča, Dol. Lendava	500	900	400
Pahor Franc, Petišovci	810	1711	901
Warsberg Oskar, Šmartno ob Paki	1096	1625	529
Zagožej Jožefa, Bočna	620	1350	730
Trdan Alojz, Breže 16, Ribnica na Dol.	350	800	450
Rozina Ivan, Zapotok 20, Sodražica	770	1265	495
Strnad Jože. Zdenskh vas, Dobre polje	400	900	500
Keršič Jakob, Dol. vas, Podbrežje	800	1500	700
Dolhar Franc, Predoslje	900	1500	600
Zupan Mihael, Dol pri Hrastniku	470	960	490
Graščina Potok, Št. Vid pri Stični	700	1290	590
Skana Martin, Bodislavci, M. Nedelja	514	1186	672
Grošelj Pavel, Žiri	695	1080	385
Antolič Vinc., Vučja Gomila	520	1260	740
Krevs Albin, Brusnica	605	1040	435
Prelog Franc, Zagajiči pri Moškanjcih	553	985	432
Ela Preglav, Prevalje	800	1600	800
Marko Maks, Prevalje	1000	1600	600
Senica Gregor, Št. Danijel	718	1185	467
Mežan Vinko, Bled	847	1373	536
Ekonomija, Rogaška Slatina	650	1200	550
Bikovšek Jakob, Dobje	640	1200	560
Rezultati poizkusa z obrezovanjem starejših jab. dreves od 1. 1933—34.
Sorte: lepi Boskoop, Bellefleur Boikovo, Bis-marck, Cox Orange, Codlin Springrove, Elene-luna, Kaseelska r. Blenheim, Pederstrup Nonnetiti in Gul Grasten.
Neobrezano od leta 1920-34
Neobrezano od leta 1920-31 Obrezano na pomlad 1. 1932
Podlaga jabolčni divjak 144 dreves za vsak poizkus: Pridelek 1. 1933 + 1934 na ha....... Debelost ploda, teža v kg za 100 plodov . . .	712-0 10-—	619-3 11-2
Podlaga dusenec - ameliore 72 dreves za vsak poizkus: Pridelek 1. 1933 + 1934 na ha....... Debelost ploda, teža v kg za 100 plodov . . .	441-3 9-3	416-8 10-1
Podlaga dusenec rumeni 72 dreves za vsak poizkus: Pridelek 1. 1933 + 1934 na ha....... Debelost ploda, teža v kg za 100 plodov . . .	493-4 95	• 463-2 10-3
Vsa drevesa (288 dreves v vsakem poizkusu): Pridelek 1. 1933 + 1934 na ha....... Površina krošnje v m2 na drevo v poletju 1934 Debelost ploda, teža v kg za 100 plodov . . . % odpadlih jabolk...........	589-7 28-5 9-7 1292	529-7 26-2 10-8 15-93
Povprečni pridelek 1. 1933 + 1934: Na divjaku.............. Na dusencu - ameliore.......... Na rumenem dusencu..........	100 — 100 — 100 —	87 — 94'-94--
Povprečni pridelek za debelost ploda Za vse sorte in podlage skupaj......	100-—	111 —
Na podlagi teh podatkov je pridelek znatno večji pri neobrezanih kakor obrezanih drevesih, t. j. z obrezovanjem se pridelek zmanjša, in to na divjaku manj, znatno več na du-sencu, a največ na dusencu-ameliore, kar je vsekakor v zvezi z glivično boleznijo škrlupa, kakor je zgoraj navedeno.
Velikost plodov je za 11% večja pri obrezanih kakor pri neobrezanih
drevesih, a odpadlih plodov manj pri neobrezanih nego pri obrezanem drevju.
Pri teh podatkih je treba upoštevati razliko v skupnem pridelku, potem višjo ceno, ki se doseže za debelejše plodove kakor tudi, da se debelejši plodovi slabše hranijo in končno stroške obrezovanja. Za te poizkuse je bilo potrebno 490 delovnih ur za obrezovanje na enem ha.
Škropilna sredstva pospešujejo razširjenje
krvave uši.
Dr. Stanko Kovačič.
Po nekih krajih Nemčije, kjer je sadjarstvo najbolj razvito, se je v zadnjih letih razmnožila krvava uš tako silno, da so sadjarji jeli abupavati. Nad vse važne pa so ugotovitve nemških kmet. poskusnih in-stiitutov o vzrokih teh napadov. Ugotovili so namreč, da je napad tem hujši, čim bolj intenzivno in pravilno so sadjarji škropili sacdno drevje, zlasti s karbolineji, dočim v nesšikropljenih sadonosnikih uši ni bilo.
Ta pojav je tembolj značilen, saj so se veindar karbolineji priporočali za pokonča-vainje krvave uši ne samo od tvornic teh sredstev, temveč tudi od vseh znanstvenih usttanov. V resnici se s karbolineji pri zimskem škropljenju gotov odstotek uši tudi uraiiči, vendar ne popolnoma, tako da ostane še vedno toliko uši, da se jih potem v maju razzmnože silne množine. Ta pojav razlagano talko, da se poganjki na škropljenem dreevju mnogo bujnejše razvijejo, kakor na nešškropijenem, čeprav škropila vedno mnogo i popkov uničijo. Hrana, ki je namreč za njilhovo razvijanje bila namenjena, se po-
rabi za bujnejšo rast poganjkov iz zdravih oči, zlasti vodnih, na katerih se krvava uš posebno rada naseli. Pa ne samo na enoletnih, tudi na starejših delih drevesa se uš po škropljenju pojavi, ker postane s škropljenjem koža čistejša in nežnejša ter tako škodljivke lažje pridejo do svoje hrane. Nadalje so dognali, da se s karbolineji in strupenimi škropivi 'velike množine žuželk uničijo, ki so naravni sovražniki krvave uši, posebno pikapolonice, male osice (Apheli-nus mali) in rilčarke (Syrphidae). S tem se onemogoča naravno pokončavanje krvave uši, ki je, kakor sledi iz gornjih izvajanj, najuspešnejše.
Sadna trgovina.
V dravski banovini se ceni letina jabolk na okoli 1000 vagonov, torej približno isto kot v letu 1935. Letina je v posameznih srezih zelo neenaka ter bodo dobro letino imeli le nekateri srezi v sredini banovine.
Kvalitativno so letošnja jabolka precej lepa, ker sta mrzla pomlad in dež preprečila razmnožitev sadnega mrčesa. Boljši bo pridelek v zimskih sortah kot pri zgodnjih ter se pričakuje posebno pri kanadki, mo-šanclju in bobovcu izredna kakovost.
Izgledi na prodajo na žalost niso tako dobri. Nemčija ima srednje dobro letino. Kupovala bo tam, kjer bo sadje ceneje. V pogledu kvalitete pa bo stavila visoke zahteve, ker je domače sadje zdravo in čisto. Nakupne cene določa nemškim uvoznikom Reichspreiskomisariat v Berlinu. Za prva jabolka so se odobrile cene do RM 30.—, ki so se kmalu znižale na RM 25.— Vsled tega, ker je bilo prvo izvoženo naše sadje slabo, so se cene v prvem tednu avgusta znižale na RM 18—20, a kakor se glase informacije za sredino avgusta bodo cene še nadalje padle na RM 16—18. Vse gornje cene se razumejo fco nemška meja. Iz tega, upoštevajoč stroške in prevoz, si vsak pro-ducent lahko sam izračuna, koliko znaša primerna cena, ki jo lahko od kupca zahteva.
Češkoslovaška ima v podkarpatskem delu države prav odlično letino, tako da bo lastna potreba krita z 80%. Zato na Češkoslovaško letos ne smemo mnogo računati, saj se kupci iz te države letos niso pojavili na našem trgu. Prodali bomo v to državo pozneje le nekaj kvalitetnih zimskih vrst, dosti pa tudi tega ne bodo kupili.
Tudi Avstrija letos ne bo mnogo kupovala, ker ima sama dovolj jabolk. Isto velja za Italijo, ki je dovolila prav male kontingente. Verjetno je, da tudi v Francijo ne bomo mnogo izvozili. Ta država kupuje samo kanade, ter je pri prevzemu zelo stroga. Vsled devalvacije franka se bo letos za sadje manj izkupilo kot v letu 1935, ter je pričakovati za kanade slabšo ceno kot pred dvemi leti. Z prodajo kanad bo letos precej težka, ker če jih Francija in Italija ne bodo kupovale, bomo našli zanje težko odjemalce. Neka; jih bodo mogoče kupili Čehi, medtem ko v Nemčiji kupuje to vrsto le Berlin, a ta ne plača posebne cene. ^
Kot konkurente imamo na nemškem trgu Švico, ki ima srednje dobro letino, Romunsko z odlično letino in Bolgarsko. Naši južni kraji imajo slabo letinja in se nam letos ni bati konkurence iz srbijanskih in bosanskih predelov.
Pričakovati moramo torej nizke cene za jesensko sadje, medtem ko se bodo za zimsko nekoliko popravile. Vse to pa zavisi od cen, ki jih bo določila Nemčija za svoje uvoznike.
Sadni oddelek K. D. pri skladišču v Mariboru. Kmet. družba je letos ustanovila pri mariborskem skladišču poseben sadni oddelek pod strokovnim vodstvom. Vse podružnice in člani, ki imajo sadje na prodajo, naj stavijo svoje ponudbe skladišču v Mariboru, Meljska cesta 12, telefon 20-83. V ponudbi morajo označiti, koliko blaga imajo, oziroma bi se moglo nakupiti in od
katerih vrst. Tudi približni rok prevzema naj se javi in na kateri nakladalni postaji bi se blago prevzelo. Sadni oddelek bo na ponudbe odgovoril in javil ceno, katero
Vinarstvo.
Pri vinski trti in sadnem drevju se oplojevanje navadno ne vrši z lastnim cvetnim prahom, temveč s pe-lodom drugih sosednih trt oziroma drevesc iste ali druge sorte. Rastline vzgojene iz pešk, se med seboj precej razlikujejo, če izvirajo od sorte, ki je sama nastala vsled križanja različnih trsnih sort. Saj se v takem slučaju pridruži prirodni inačici še takozvani atavizem, to je na mladi rastlini se pokažejo lastnosti onih sort, iz katerih je nastala matična sorta. Tako je mogoče mnogokrat iz raznovrstnosti mladih rastlin že v prvi generaciji presoditi, ali je matična rastlina potomka čiste linije, ali pa je nastala vsled križanja raznih sort.
Večina sort naših plemenitih trt je nastala vsled prirodnega ali umetnega. križanja, zato je razumljivo, da dobimo iz semena ene in iste trte potomce, ki kažejo kaj različen značaj, četudi je nastala oploditev z lastnim cvetnim praškom ali pa s cvetnim praškom trte enake sorte. Te razlike se kažejo predvsem v barvi, donosu, času zorenja in podobnih lastnostih. Ako izberemo iz takega pokolenja one poedince, ki se odlikujejo po svojih dobrih lastnostih, n. pr. po kakovosti pridelka, po odpornosti proti raznim boleznim in škodljivcem, po rodovitnosti, po odpornosti proti obilici apna v zemlji, odpornosti proti suši itd. in jih nato vegetativno, torej s ključi oziroma cepiči razmnožimo, tedaj pridemo s tako izbero do nove sorte. Ako hočemo n. pr. vzgojiti sorto, ki je posebno odporna proti peronospori, bomo iz tisočev trsov vzeli cepiče samo od onih, ki kažejo največjo odpornost proti tej bolezni. Na podoben način so vzgojili n. pr. v Franciji razne podlage, ki se odlikujejo s svojo odpornostjo proti trsni uši, n. pr. širokolistno riparijo Portalis Gloire de Montpellier.
Glede nastajanja novih trsnih sort vsled inačic brstov naj služi sledeče: Vsem je dobro znano, da se pri navadnem vegetativnem razmnoževa-
moremo plačati, kedaj in kje bi bil prevzem, kot tudi vse ostale pogoje.
Sadje se plača takoj pri prevzemu po najvišji dnevni ceni.
nju trte s pomočjo cepljenk ne pokažejo prevelike razlike med poedinci iste sorte, četudi jih sadimo v različne kraje, kjer so dani različni razvojni pogoji. Če se pa take neugodne spremembe pokažejo, tedaj govorimo o degeneraciji trt vsled nepovolj-nih razvojnih in prehranjevalnih razmer. Te spremembe prestanejo, ako rastline ponovno presadimo na odgovarjajoče tlo. Razumljivo je, da bo trta v odgovarjajoči dobro pognojeni zemlji, pri pravilni rezi, in skrbni obdelavi bolje uspevala, tudi bo grozdje okusnejše, čim bolj bodo trti prijale klimatične in druge prilike. O kaki degeneraciji pa seveda ne moremo govoriti, če nam trta v različnih legah in raznih vinorodnih okoliših da različen tip vina. Tako imajo ljutomerske gorice svoj tip, Pekre svojega, Belokrajina svoj izrazit vinski tip, ki je vsak odvisen od posebne sestave in strukture zemlje in danih klimatičnih razmer, tako da je upravičena zahteva nekaterih od Boga blagoslovljenih vinskih okolišev po posebni zaščiti svojih proizvodov, kar je tudi v samem vinskem zakonu predvideno.
Včasih pa ne nastanejo spremembe cele rastline, temveč le posameznih rastlinskih delov. Tako se opaža, da nastanejo na posameznih trsnih poganjkih varijacije, ki nimajo nič skupnega z dotično sorto in ki omogočajo nastanek nove sorte. Po Darvinu imenujemo take spremembe inačice brstov. Tako se na primer na nekaterih trtah pokažejo posamezne jagode ali celi grozdi, ki imajo različno barvo od onih na drugih delih istega trsa. Posebno pri rulandcu opazimo take pojave precej pogosto. Večkrat najdemo pri njem bele jagode, ki sličijo jagodam belega bur-gundca, pa tudi modre jagode z obliko jagod modrega burgundca. Podoben pojav opažamo tudi pri žlahtnim in tramincu. Ako rabimo za cepiče rozge, ki so pokazale take spremembe, dobimo večkrat novo sorto. Različki pri skupini burgundcev t. j. beli, modri in sivi burgundec ali ru-
landec so verjetno nastali vsled inačice brstov, enako kakor beli in rdeči traminec in razni različki žlaht-nine.
Iz podobnih razmišljanj in principov jemljemo za cepiče vedno le one rozge, ki začno zgodaj cveteti in rano zorijo, ako si hočemo vzgojiti selekcijo enakih lastnosti. Zato je pa tudi na mestu posebna skrb pri izberi cepičev in se morajo za razmnoževanje trsnega materijala izločiti vsi slabo rastoči, bolni, nerodovitni ali drugače nezaželjeni trsi oziroma rozge. Tak trud se bogato izplača, ker nosi sadove trideset in več let.
Nove sorte dobimo lahko tudi s prirodnim ali umetnim križanjem. Trse, ki nastanejo vsled križanja dveh različnih trsnih vrst ali varije-tet, imenujemo hibride. Hibridi imajo deloma lastnosti materine, deloma očetove sorte, pri čemer pa prevladujejo navadno lastnosti manj plemenite sorte. Hibridi so navadno ro-dovitnejši in bolje rasto kakor trte, iz katerih so nastali in se medseboj precej razlikujejo. Na ta način so vzgojili trtogojci v zadnjih letih mnogo novih križancev izmed evropske plemenite trte in amerikan-ske, ki bi naj rodila plemenito grozdje in bili bolj odporni proti raznim boleznim, pri tem pa brez onih zdravju škodljivih lastnosti, kakor jih imajo stari hibridi, n. pr. šmar-nica. Po vinskem zakonu ministrstvo za kmetijstvo lahko odobri širjenje takih novih hibridov, četudi je sad-nja hibridov, nastalih potom križanja amerikanke z evropsko trto v splošnem prepovedana.
Za naše vinogradništvo zaenkrat ni aktualno, da si vzgoji nove sorte potom individualne varijacije, inačic brstov in križanja, pač pa je važna selekcija že obstoječih sort, ki so bile sprejete v trsni izbor, ker je iz-bera trsnega materijala za izboljšanje in večjo rodovitnost naših goric odločilne važnosti. Ona je lahko izvedljiva, ker obstoje, kot sem že omenil, pri vsaki sorti individualne razlike in se ključi oziroma cepiči, tudi ohranijo. .
Prirodna izbera se dogaja stalno v naravi in je tudi za vinogradništvo kaj pomembna. V vlažnih in meglenih predelih uniči peronospora kmalu vse manj odporne trse, le malo-kateri odporni trs ostane. V takem slučaju vrši narava sama selekcijo, ki je neodvisna od človeškega hotenja.
Za nas je važnejša umetna selekcija, ki jo izvaja napreden trsničar in vinogradnik zavestno s ciljem, da
Važnost selekcije v vinarstvu in osnutek načrta organizacije selekcijskega dela.
Ing. Sergij Goriup. (Nadaljevanje.)
si vzgoji tak trsni materijal, ki odgovarja danim potrebam. Seveda se pa z navadno selekcijo brez križanja
in vzgoje novih sort ne morejo dobiti lastnosti, ki jih trta doslej še ni imela.	(Konec prihodnjič.)
Živinoreja.
Od česa zavisi nastanek samca ali samice
v živalstvu.
A. Dimitrijev
Da bi si jasneje predstavili proces določitve spola, moramo vedeti, kako nastaja spočetje ploda pri kobili. Spočetje ploda pri kobili nastaja pri združitvi žrebca s kobilo. Proces oploditve obstoji v tem, da moška spolna celica (spermatozoid), pro-nikne v celico ženskega jajca.
Po dovršitvi združitve izteka iz spolnega organa žrebca gosta tekočina mlečno bele barve. Ta tekočina se imenuje sperma ali semenska tekočina. Ako vzamemo kapljo sperme in jo pogledamo pod mikroskopom, opazimo, da ta tekočina ni tako preprosta kakor izgleda na prvi pogled; ona je živa. V njej plava velika količina majhnih pukcev. Imenujejo se spermatozoidi in sestavljajo glavni del sperme. Spermatozoid ima zaostreno in zelo majhno glavico ter dolg odrastek ali rep, podoben biču, ki ima sposobnost, da se premika, vsled česar se spermatozoid giblje v cik-cak črti. Spermatozoidi, ki so bili pri združitvi v ogromni količini, v milijonih vrženi iz spolnega uda žrebca v vagino kobile, se prično hitro premikati naprej. Pronicajo v vrat maternice in potem v maternico. Vsi spermatozoidi, ki so našli jajce, ga obkrožijo in skušajo prodreti skozi njegovo vrhnjo kožico. V jajce prodre en sam spermatozoid, in sicer prvi, ki se dotakne z glavico površine jajca. Takoj nato se dvigne majhen holmič z odprtino, v katero se spermatozoid pioglobi s pomočjo gibanja repa. Spermatozoid, ki je prodrl v notra-nijost jajca, zgubi svoj rep. Iz glavice sie naredi okroglo semensko jedro, ki ste hitro približa k jajčnemu jedru, nialeti nanj na sredini jajca in se zli-jee z njim ter stvori prvo jedro, seg-rmentacijsko jedro. Ako vzamemo jeedro ženskega jajca ali jedro sper-rmatozoida in ju pogledamo pod mikroskopom, opazimo, da so sestav-ljjeni iz posameznih koščkov, ki izgledajo navadno kakor upognjene pjalčke.
Te palčke imenujemo hromozome. W teh mikroskopsko majhnih hrorno-zcomih se nahajajo podedovane sposobnosti, ki se bodo pokazale v novcem organizmu. Iz tega sledi, da no-
vo jedro jajca in spermatozoida vsebuje vse hromozome, ki predajajo podedovane sposobnosti od očeta in matere potomstvu. Število hromozomov je določeno in stalno za vsako vrsto živali, četudi je pri vsaki vrsti različno. Tudi niso vsi hromo-zorni iste oblike in velikosti. Pred-stavitelj ene vrste ima hromozome iste oblike.
Iz tega moremo sklepati, da je vsak hromozom individualen in za vsako vrsto je značilen določen kompleks hromozomov i po številu i po kakovosti (forma, velikost). Na ta način so hromozomi nosilci dednih faktorjev ali takozvanih genov. Geni so materialni delci v hromozo-mih in določajo posamezne znake organizma, ki se razvijejo iz oplojenega novega jedra. Pri domačih živalih so našli gene, ki določajo barvo, dolžino dlake, gene mlečnosti, gene jajcenosnosti pri kokoših, gene zgraditve okostja, gene, ki določajo spol in mnogo drugih.
Zdaj poglejmo kakšen pomen imajo hromozoni za določitev spola. Zanimivo je vedeti, od česa je od-
visen nastanek samca ali samice v potomstvu; kedaj in na kakšen način in kje se določi spol? Sama določitev spola se vrši v trenutku oploditve, pri čemer bi morali dobiti isto število i samcev i samic.
Treba je pomisliti, da v novo jedro, ki je nastalo po združitvi jedra jajca in jedra spermatozoida, pride polovica hromozomov od očeta in polovica od matere, pri čemer sta si sestava očetovih in materinih hromozomov podobna.
Pri izoblikovanju novega jedra se shajajo hromozomi po parih, pri čemer se očetov hromozom, ki nosi gen kakršnegakoli svojstva, shaja z materinskim hromozonom, ki nosi isti gen.
Izjemo v tem slučaju delajo hromozomi, ki določajo spol in ki pri samcu niso enaki po obliki in velikosti. Hromozomi samic, ki določajo spol, pa so enaki po obliki in velikosti. Da bi nam bilo jasnejše, imenujemo enake spolne hromozome neenake pa hromozome Y. Pri samici, ki ima vedno enake hromozome, bodo ti hromozomi vedno X., Pri samcu je en hromozom X (kakor pri samici), drugi pa Y. Ako ima ob oploditvi jedro spermatozoida hromozom X, ki ga ima vedno tudi samica, dobimo od združitve dveh enakih hromozomov samico. Ako pa ob oploditvi jedro spermatozoida nosi Y hromozom, samica pa ima X hromozom, dobimo od združitve neenakih hromozomov samca. Na ta način določa spol spermatozoid, ker so vsa jajca vedno enaka.
55
Betta".
Švicarski list „Der schweitzer Bauer" je pred meseci prinesel sledeče poročilo, ki ni brez zanimivosti tudi za nas.
mleka s povprečno 3.7% maščobe.. Na dan je v 4835 dneh dala povprečno 15 kg mleka! Največ je mol-zla leta 1932., ko je dala 11.662 kg
Krava „Betta", montafonka. iz črede g. Otona Parin iz Novegakloštra pri Sv. Petru v Savinjski dolini, rojena 24. IV. 1919 in škartirana 30. III. 1935 z 650 kg teže, dala je od leta 1922 do 1935 skupno 72.854 kg
Si. 18.
mleka ali 411 kg mlečne maščobe.. Toliko je dala v kalendarskem letu 1932, medtem ko je v molznem letu dala celo 11.922 kg mleka.
Molža je dnevno kontrolirana skozi vso življenjsko dobo krave. „Bet-
ta" izhaja od krave, ki je bila leta 1917 nabavljena v Švici. Posestnik črede (čreda šteje 15 krav), je dobil za svoje 10 letno uspešno živinorejo zlato medaljo, saj znaša povprečni letni donos ene krave v 10 letih 4822 kg mleka. To je sedaj najvišji čredni letni donos v Avstriji in Jugoslaviji pri montafonkah. Ravno tako pa se ponaša ta čreda tudi z najvišjim enoletnim donosom, saj je leta 1934 pomolženo povprečno na eno kravo 5801 kg mleka s 3.7% maščobe.
K temu uspehu je g. Parinu samo čestitati, saj ga ne bo kmalu prekosil drugi vzgojitelj montafonk.
Živinska trgovina.
Od januarja dalje so se cene živini, posebno pitanim volom iprecej popravile. Plačuje se od 4.50—5.50, ekstremne tudi po o do 6.50 Din za kg. Te cene so za izvoz v Avstrijo previsoke in izvozniki sedaj stalno doplačujejo. Cene pa niso splošne, tem-
Mlekarstvo.
Ob Ujedinjenju leta 1918 in še par let pozneje smo mislili, da bo sosedna Avstrija odvisna od uvoza našega mleka in mlečnih produktov. Ob meji so ponekod postavili Avstrijci celo manjše mlekarne, kamor so pribirali mleko iz naših krajev. Osrednje mlekarne v Ljubljani so večidel mleka in mlečnih produktov prodale tedaj v Avstrijo. Vsa prodaja je šla tako lahko, da ni nikdo pričakoval, da se ustavi. Tedaj pa tudi ni bil edini trg za nas v Avstriji. Da smo se organizirali in uredili mlekarne, bi našli dobre odjemalce tudi drugod. Poljska, Litva, Estonska in„ da omenim samo Avstrijo, niso imele takrat urejenega mlekarstva. Danes pa so baš te države na svetovnem tržišču pri izvozu mlečnih izdelkov zelo važne.
Naj mi bo dovoljeno, prikazati v statističnih podatkih sliko avstrijskega mlekarstva, bivših dobrih odjemalcev naših mlečnih izdelkov.
Leta 1919 je znašala produkcija mleka v Avstriji 480 miljonov litrov, leta 1936. pa že 2540 miljonov litrov. Količina mleka se je od 1919. do 1936. leta. leta popetorila! (Pri nas smo glede proizvodnje mleka nazadovali.)
Leta 1926. so uvozili v Avstrijo še za 30 mil. šilingov mlečnih izdel-
več zavisijo od tega, ali se pojavi kakšen inozemski kupec.
Z Italijo imamo novo trgovinsko pogodbo. Izvoz kontrolira slično kot pri izvozu v Avstrijo in Češkoslovaško Zavod za zunanjo trgovino, ki deli kontingente. Na žalost pa še to vprašanje ni urejeno v Italiji in zaradi tega ne moremo izkoristiti dovoljene kontingente, niti ni do ureditve s strani Italije pričakovati redni izvoz od katerega zavisi stalnost cen. Italijani kupujejo pri nas le od časa do časa. Takrat se cene nekaj popravijo, ko pa kupci odidejo, cene zopet padejo. Italija je konzum mesa zelo omejila, vendar je pričakovati, da se bo stalnost izvoza končno le uredila, ker naš trg Italiji najbolje odgovarja.
Na jesen lahko zopet pričakujemo izvoz v Nemčijo in tudi v Avstrijo se bo več izvažalo, ko se bodo prebivalci velemest vrnili z dopustov. Za to priporočamo kmetovalcem, da pitanju volov posvetijo več paž-nje, ker se to danes spričo nizkih cen krme le izplača. Tudi za svinje je pričakovati povpraševanja, ker ,za naše svinje se intere- ! sirajo razen prej omenjenih držav tudi Spanci.
kov (1 Š. šteje 8 din); 1936. leta pa so že toliko izvozili, da znaša prebitek na izvozu 20 mil. Š. Postali so potemtakem aktivni za 160 mil. din.
Od kod neki tako hitro napredovanje? Poglejmo najpreje na Koroško, kaj se je tu pokrenilo na izboljšanju mlekarstva.
Prva pobuda za izboljšanje in povečanje travništva je dala kmetijska zbornica. Mnogo polj, gozdov in močvirja so spremenili v umetne travnike. Zlasti detelja je prišla do veljave. Tudi pašništvo se je preuredilo. Mlada in jalova živina se pase ločeno od molzne. Večja dela v izvrševanju močvirja je izvršila javna uprava. Brezposelni so imeli pri tem lep zaslužek. Suho blato, Blatograd, močvirja pri Libučah in dalje ona ob Osojskem jezeru morajo sedaj menjati svoje ime. Tu so
Kokošarstvo.
Kokoši krmiti z dobičkom, ni tako enostavno, kot na prvi pogled to izgleda. Pri vsaki reji je rentabilnost za 90% odvisna od krmljenja in le 10% od ostalih činiteljev. Res,
danes sočni travniki. Več krme, več živine, povečana množina mleka!
Kam z mlekom? Tudi zato so poskrbeli. Avstrijski mlekarski zakon je odpravil namišljene predpravice onih srečnejših okoličanov mest. Na mah so morali postati enaki oddaljenejšim kmetovalcem. Vse prošnje, tožbe in celo demonstracije niso zalegle. Vse mleko bližnjih in oddaljenih krajev mora v zadružne mlekarne, sicer se mora plačati odškodnino v izravnalni fond. Težko je bilo popustiti v ceni od pribl. 40 grošev na 23 grošev. Toda le tako je bilo mogoče ustaliti ceno mleka in izdelkov ter dati priliko boljšega vnovče-vanja oddaljenejšim kmetovalcem.
Kako je urejena oddaja mleka na pr. na Koroškem. Vsa dežela je razdeljena na tri okrožja in vsako okrožje ima svojo zadružno mlekarno. • Zgornja Koroška oddaja mleko v be-ljaško mlekarno, spodnji del v celovško, Labudska dolina z bližnjimi kraji pa v mlekarno v Volšberk. Kmetje sami morajo dostaviti mleko ali smetano v svojo zadružno mlekarno. V prejšnjem mesecu je bila določena sledeča cena: mleko mastno 3.5 do 3.75% 23 g. za 1 mleko mastno 3.8 do 3.95 % 23.5 g. za 1 mleko mastno od 4% navzgor 24 g. za 1. (1 groš = 8 par).
Za vsako desetinko odstotka masti izpod 3.5 se računa V2 g. manje.
Smetana se plačuje 4V2 g. za % masti.
Mlekarne imajo nadalje določeno ceno za svoje produkte in sicer: Ementalski sir ... . 3'— Š kg
pol ementalec.....2'60 „
ala tilzit v blokih . . . 2'— „ blok ala trapist .... 2'20 „
sir s kumno.....1'80 „
salama sir......2'60 „
čajno maslo.....3'65 „
Ko bi pri nas dosegli za sedaj le zadnje in sicer maksimirane cene za mlečne izdelke, bi obvarovali mlekarstvo izgube za težke stotisočake. Vse ostalo bi potem tudi dosegli. Potrebna je le dobra volja kmetovalcev in izdatna pomoč javne uprave.
da si naše gospodinje radi tega ne belijo glave, zato pa je opravičeno gospodarjevo sovraštvo do perutnine, ker ne vidi v njej nobenega dobička. Kakcr krava pri gobcu mol-
Posnemajmo naše sosede v mlekarstvu.
Fr. Pavlica.
Krmljenje kokoši.
Gerdol Ivan.
ze, tako kokoš pri golši jajce nese. O resničnosti tega pregovora se je že prepričal marsikateri rejec. Ne zadostuje, da odpravimo sitne kokoši s par pestmi koruze ali sličnega, temveč poznati moramo tudi sestavine teh krmil in kakšen je njih učinek v živalskem telesu.
Vsako krmilo vsebuje redilne snovi, ki so za raščo in vzdrževanje telesa, kakor tudi za proizvodnjo mleka, jajca i. t. d. neobhodno potrebne. Brez njih bi žival ne mogla živeti. Te redilne snovi dajejo telesu tudi moč in toploto ter v gotovih ozirih tudi odpornost proti raznim boleznim. Ker niso v vseh krmilih v enaki količini zastopane in ima vsaka svojo posebno nalogo, bo takoj jasno, da z enostranskim krmljenjem ne bo dosežen zaželjeni uspeh.
Kokoš spada med one živali, ki potrebujejo hrano rastlinskega in živalskega izvora. V obliki zrnja in mok nudimo kuram dovolj redilnih snovi rastlinskega izvora, posebno mnogo ogljikovih hidratov, to je škroba in sladkorja, ki dajejo telesu moč, toploto in pospešujejo tvorbo tolšče (maščobe). Te snovi, ki so za vzdrževanje telesa velike važnosti, imajo pri tvorbi jajca prav majhno vlogo. Jajce je namreč sestavljeno iz beljakovin, tolšče in rudninskih snovi.
Enostransko krmljenje z žitom, ki je bogato na ogljikovih hidratih, pospešuje v telesu tvorbo maščobe. Posledica tega je, da se kokoši odebelijo in kot take ne morejo biti dobre nesnice, ker maščoba ovira nes-no:st. Res, tudi mastna kokoš prav pride, posebno ob praznikih, ali takrat, ko je povpraševanje po njih in marsikatera gospodinja je celo ponosna, ako more prekupčevalki po-streči z mastno kokošjo. Ne pomisli pa„ da je nabrana mast šla na škodo jajic in da je imela pri kokoši ravno tolliko zgube, kot je prejela za kokoš.
''Vsakemu je znano, da je jajce te-čmo. To tečnost dajejo jajcu beljako-vime, ki se v obilni meri nahajajo tudi v mleku in mesu. Ako hočemo imteti mnogo jajc, mleka in mesa, ma)ramo krmiti naše živali s krmili, bojgatimi na beljakovinah. Težki živimi nudimo beljakovine rastlinskega l izvora. Krmimo jo z deteljo ter izpopolnjujemo ostalo krmo z dodat-komn močnih krmil, kar pa pri kokoši ne; moremo storiti. Kokoš dobro uswaja (asimilira) rastlinske ogljikove: hidrate in tolšče, medtem ko od beMjakovin ji prijajo bolj one od ži-vaklskega izvora. Črvi, gliste, hrošči
i. t. d., na katere je kokoš tako požrešna, ji nudijo potrebno beljakovino, iz katere se v njenem telesu tvori zaželjeno jajce. Narava že sama skrbi, da je te redilne snovi v izobilju ob času, ko je treba skrbeti za naraščaj. Zato nam spomladi in poleti naše kokoši podarijo tudi nekaj več jajc, kot jih same rabijo za potomstvo. Toda to je vse premalo, da bi poplačale ono krmo, ki jo porabijo v zimskem času, ko za njih ne
Čebelarstvo.
Kadar dodajemo čebelam matico, moramo računati z raznimi težavami in ovirami. To velja zlasti pri dodajanju neoplojene matice.
Največje ovire so: matičniki v panju, lažimatice, prekratka ali predolga doba po odstranitvi prejšnje matice. Težave dela tudi odprta zalega v panju, vroča poletna doba, vznemirjanje čebel zlasti vsled ropanja. Panj z odprto zalego ne bo zlepa sprejel neoplojene matice. — V splošnem je za sprejem matice potrebno, da so čebele pozabile prejšnjo matico ter da se ne bavijo z mislijo, nadomestiti jo iz lastne zalege, nadalje, da ima nova matica vonj njihovega panja brez zoprnega tujega vonja. Le popolnoma osirotele družine brez lastnega satja in doma so redno pripravljene sprejeti vsako, tudi neoplojeno matico.
Oplojene matice dodajemo na sledeči način:
Novo matico obesimo — radi toplote dovolj visoko — v zaprti ma-tičnici, t. j. v kletki iz žične mreže z lesenim zamaškom spodaj v ulico med dobro zasedeno satje. — Po poteku noči in drugega dneva bomo zvečer pripravili matici izhod iz ma-tičnice, toda ne neposredno. Iz kletke potegnemo leseni zamašek in ga nadomestimo s kepico sladkorno-medenega testa (zmlet sladkor in med v razmerju 4:1, dobro zgneten). Nato obesimo matičnico drugič na prejšnje mesto med sati. Čebele po-
skrbi narava. Gojiti kokoš za šport ali jezo in prepir, mislim ni namen nobene gospodinje. Da bo pa košara vedno polna jajc, naj stremi vsaka gospodinja, toda zato se brigaj tudi gospodar! Uspeh dosežemo le s smotrenim krmljenjem, to je s tako sestavljeno krmo, katera vsebuje zadostno količino vseh redilnih snovi, potrebnih za vzdrževanje telesa in proizvodnjo jajc.
(Konec prihodnjič.)
ližejo sladko testo, matica bo na ta način čez nekaj ur svobodno izšla iz kletke brez vznemirjenja, ki nastane, kadar posega naša roka v panj. — V primeru, da smo prejšnjo matico odstranili šele tik preden smo matičnico prvič postavili med satje, tedaj je priporočljivo, da matičnico s testenim zamaškom vdrugič obesimo v panj šele po poteku tudi druge noči. Čebele se namreč le težko privadijo novi matici; dokler sikajo proti matičnici in vtikajo žela v njeno mrežo, jim ne smemo matice prepustiti, ker bi jo ubile.
Neoplojeno matico pa dodamo najbolje v ometencu, to je v umetnem rojčku. Pol litra čebel ali več ome-temo s satja kakega panja — seveda brez matice -— v zabojček, ki ima zamrežen pokrov. Zaboj postavimo v zatemnjeno hladno klet. Čebele krmimo skozi mrežo pokrova: v to svrho smo polnili kak kozarec s sladkorno raztopino in mu navezali nekak pokrov iz redkega blaga. Ta kozarec potem poveznemo na mrežo zaboja. — Ze čez dve uri bomo lahko dodali matico na sledeči način: s pestjo sunemo zaboj dovolj močno, da strese sunek čebele na dno zaboja, pokrov odkrijemo, čebele poškropimo dodobra z vodo. Nato izpustimo matico kar med nje, pokrijemo zaboj, ga postavimo nazaj v klet, krmimo dalje in drugi dan zvečer stresemo ta umetni roj v prazen panj, ali pa v plemenilnik.
Zadružništvo.
Kmetijsko zadružništvo v Nemčiji.
Ing. J. Teržan.
S prevzemom oblasti po nacional- nahrstanda" (Ministrstva za kmetij-socijalizmu je tudi celokupno za- stvo in prehrano). Na čelu „Reichs-družništvo v Nemčiji prišlo pod vr- nahrstanda" stoji „državni kmetski hovno oblast takozvanega „Reichs- vodja", katerega imenuje Hitler in
Kako dodajamo čebelam matico.
Dr. M. Poidgornik
ki je obenem tudi minister za kmetijstvo. Pomočnik kmetijskega ministra in državnega kmečkega vodje je „državni veliki kmet", kateremu je podrejen „kmečki štabni urad", ki je razdeljen v 7 oddelkov: Gospodarstvo, pravda, narodna in kmečka vprašanja, kmetijsko šolstvo, kmečka prosveta, kmetijsko stanovsko zastopstvo in kmečka zgodovina, kmečka nemška čistokrvnost. Poleg »kmečkega štabnega urada" je neposredno podrejen državnemu vodji vseh nemških kmetov še drug »upravni urad", ki je razdeljen na 6 oddelkov: splošna kmečka uprava in personalije, finance in premoženjske razmere, kmetijski tisk in propaganda, znanstveno raziskovanje kmečkega človeka, znanstveno raziskovanje kmetije in kmetijstva, znanstveno raziskovanje trga in trgovine.
Državni upravni urad ima v pomoč 20 deželnih upravnih uradov, ti imajo zopet 478 »okrožnih kmečkih uradov", organiziranih kot pomoč za upravne ukrepe. Kot zadnja upravna oblast v neposredni zvezi s kmečkim življem pa deluje 50.578 »krajevnih kmečkih uradov", ki so podrejeni okrožnim kmečkim uradom."
V pomoč »državnemu kmečkemu vodji" pa deluje poleg obeh organizacij še generalni inšpektorat in organizacijska postaja za predpripravo kmečkih taborov, shodov itd.
Temu ogromnemu kmetijskemu aparatu je podrejeno tudi celokupno zadružništvo, kar je bilo izvršeno z »zakonom o spremembi zadružnega zakona" od 30. X. 1934. leta. V Nemčiji mora biti vsaka zadruga včlanjena v državni revizijski zvezi. Če revizijska zveza izključi kakšno zadrugo radi prestopkov ali nezadruž-nega dela, je izključena zadruga primorana likvidirati.
S podreditvijo vsega zadružništva vrhovni upravi (»Reichsnahrstand") je vsako strankarsko politično udej-stvovanje posameznih zadrug popolnoma izključeno. Celokupno zadružništvo mora delovati v duhu in po navodilih »državnega kmečkega vodje".
V kmetijskem zadružništvu je posebno »kreditno zadružništvo1" od strani državne oblasti zelo podpirano. V petletnem gospodarskem načrtu za samoprehrano celokupnega nemškega naroda naj kmetijsko kreditno zadružništvo odigra vidno in blagodejno vlogo za procvit kmetijstva. Zadružne organizacije pa imajo še to važno nalogo, da morajo
paziti, da kmet najeto posojilo tudi koristno uporabi in da eventuelno lahkomiselno ali slabo uporabo denarja preprečijo. Kreditne zadruge imajo še posebno važno nalogo skrbeti, da kmetje čim bolj štedijo in da zbirajo denar za »stalno štednjo". Na ta način se zberejo ogromna denarna sredstva za finansiranje do-tičnih kmetijskih panog, ki naj proizvedejo one sirovine, ki jih nemška industrija nujno rabi, a jih mora uvažati iz inozemstva. V tem poglavju je znana akcija za domačo proizvodnjo lanu in konoplje itd.
Odkar je nemško zadružništvo takorekoč podržavljeno, je po izjavah merodajnih faktorjev zelo napredovalo.
V Nemčiji deluje 40.500 kmetijskih zadrug, ki so zbrale skupaj 4.5 mi-ljard nemških mark kapitala. V letu 1935 je znašal celokupni promet kmetijskih zadrug 34 miljard RM.
Posamezne zadružne panoge zelo napredujejo. Tako n. pr. so mlekarske zadruge uspele, da posredujejo že 70% celokupnega konzuma mleka v Nemčiji. Vi vse živine, ki se jo v Nemčiji zakolje, posredujejo že živinorejske zadruge, 70% vseh jajc gre na nemški trg potom zadrug, 54% lanu in konoplje stavijo nemški industriji na razpolago kmetijske zadruge itd. Od nemških vinogradnikov jih je 25.000 v vinarskih in kletarskih zadrugah.
Iz tega kratkega pregleda nemškega zadružništva je razvidno, da se tudi nacionalsocialistična državna uprava opira na zadruge in da tudi ta diktatorska državna uprava zna in ve ceniti velike prednosti zadružne ideje, katero je takoisto kot v Rusiji stavila popolnoma v svojo oblast in ji je s tem odvzela eno izmed njenih glavnih in principielnih dogm: demokratično načelo!
Društvene vesti.
Vabila
k letnim občnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani r. z. z o. z.
Spored.:
1.)	Poročilo odbora; predlogi in volitev funkcionarjev v smislu pravilnika, zlasti § 2. 3, 6, 7, 8, 9 in 10.
2.)	Slučajnosti.
Dne 29. avgusta 1937: Podružnice: Pilštanj, po rani maši v gostilni Jazbec; Šmartno pri Litiji, ob 7. uri v Zadružnem domu; Velenje, ob
16. uri pri Blatniku v Stari vasi; Šmarca, ob 16. uri v šoli; Dramlje, ob 14. uri pri Mlakarju; Zdole, ob 8. uri v šoli; Šmarje pri Jelšah, ob 7K uri pri Habianu; Sinji vrh, ob 8. uri v Gasilnem domu.
Dne 5. septembra 1937: Podružnica: Leskovec pri Krškem, ob
7'A uri v dvorani.
Dne 8. septembra 1937: Podružnica: Št. Janž na Dolenjskem, ob
^8. uri v prostorih Ivana Majcen v št. Janžu.
Dne 12. septembra 1937: Podružnica: Dravlje, ob 15. uri pri
Bežjak-u.
Dne 19. septembra 1937: Podružnica: Češnica-Bohinj, ob 11. uri
pri nač. Mlakarju.
Književnost.
Knjiga o kmetski zaščiti.
od dr. S. Goljarja.
V založbi Umetniške propagande je izšla koncem julija knjiga „Pravni svetovalec" II z razpravo dr. Srečka Goljarja o kmetski zaščiti.
Uvod ugotavlja, da je po mnogih začasnih uredbah in spremembah prišlo vsaj predvidoma do končne rešitve vprašanja o kinetskih dolgovih.
Razprava, ki ni znanstvena, temveč poljudno pisana in čije svrha je, seznaniti široki krog prizadetih v glavnih potezah z današnjim stanjem, obsega več poglavij. Najvažnejša so: I. Kdo je zaščiten, II. Kaj je zaščiteno, III. Poravnava dolgov zasebnikom, trgovcem in raznim ustanovam, IV. Poravnava obveznosti napram denarnim zavodom. V. Prenos terjatev na Priviligirano agrarno banko, VI. Znižanje dolgov.
Razprava upošteva vso zakonodajo do konca junija 1937, ima pa tudi natančen seznam počenši od 19. 4. 1932, ko je izšel prvi zakon o zaščiti kmetov.
Po načinu podajanja, razporedbi tvarine in precejšnji izčrpanosti bo razprava služila vsakomur, ki ima s predmetnimi vprašanji opravka: občinam, upnikom, dolžnikom, zadrugam, končno tudi pravnikom. Ravno zaradi večje uporabnosti za praktične pravnike so vse točke razprave izpopolnjene z navedbo členov Uredbe in pravilnikov.
Priporočamo , nabavo knjige prav vsem, posebno še kmetovalcem, upraviteljem zadrug, trgovcem in drugim interesentom. Naši naročniki, ki so tolikrat iskali pri nas navodila v tej stroki, bodo v razpravi so-trudnika ..Kmetovalca" dr. Srečka Goljarja našli vsa željena pojasnila.
Knjigo je naročiti pri ..Umetniški propagandi" v Loki pri Zidanem mostu.
Inserati se računajo po naslednjih cenah i
*/« strani = Din 50 + Din 2 ogl. takse 4/i, „ = „ 100 + „ 5
150 +
1/8 strani = Din 200 + Din 15 ogl. takse lU „ = „ 400 + „ 30 „ „ = „ 800 + „ 30 „
1 cela stran = Din 1600'— + Din 60'— ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm).
Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din.
Mala naznanila.
Le proti predtlačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 Din in 2 Din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Gojite kapune!
Kapunjenje petelinčkov po Din 2.— od komada Vam strokovno in pravilno izvrši Pitališče perutnine ,,Nlko" v Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano (blizu tovarne Štora). Do 50 kilometrov iz Ljubljane pridemo na dom kapuniti.	31
Pristni cvetlični med
in Weckove kozarce za vkuhavanje kupi: Josip Jagodič, Celje, Glavni trg. Prosim ponudbe in vzorce.	46
Vabilo
na 9. redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice' r. z. z n. z. Videm-Dobrepolje, ki se bo vršil dne 5. septembra 1937 ob 8. uri. Dnevni red: 1) Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2) čitanje revizijskega poročila, 3) odobritev računskega zaključka, 4) poročilo načelstva in nadzorstva, 51 volitve načelstva, in nadzorstva 6) slučajnosti. — Načelstvo.	45
Šivalne stroje „Singer'\ „Pfaff"
samo malo rabljene (ženske, krojaške, čevljarske) in kolesa, ki odgovarjajo popolnoma novim, po neverjetno nizki ceni kupite lahko edino pri tvrdki: ..Promet" v Ljubljani, nasproti Križevniške cejkve. Tudi ob nedeljah dopoldne.	g3
Ernst Osiander — Guštanj
ima priznana semenska žita za jesensko setev vedno za oddati.	44
Veliko prešo
s stiskačem (Pressbaum) in majhno prešo navijak (Spln-delpresse) proda oskrbništvo Hausampacher, Hoče pri Mariboru.	47
Lepa krava simodolka
prav dobra mlekarica, s četrtim teletom je na prodaj pri: Franc Vrtačnik-u na Viču 44 pri Ljubljani. 43
Dva mlada bika
marijadvorske pasme, rodovniška, izredno lepe živali od visoko premiranih krav in Jednako odličnega plemen-jaka originalca. stara 8 in 9 mesecev, težka 320 kg in 370 kg, sta na prodaj pri Janezu Rožman, župnik v Zavodnjem, pošta: Šoštanj.	4g
■■HH Zavarujte sadno drevje in vinograde
proti boleznim in škodljivcem z uporabo preizkušnnih škropiv!
kombinirano sredstvo za istočasno zatiranje škodljivcev, ki objedajo zelene dele kulturnih rastlin in odvračanje bolezni, kakor škrlupa gnilobe in plesnobe v sadjarstvu in peronospore v vinogradništvu.
A RESIN apneni arseniat kotjdodatek bordoški ali kalifornijski brozgi proti raznim grizočim škodljivcem. APHIDON za zimsko in letno
proti drugim kaparjem
SOLBAR proti plesnobi na jabolkab in breskvah, proti kodravosti breskve in vinske trte, proti gnilobi (moniliji) in plesnobi obče.
ARBACOL- lepivo proti malemu pedicu, mravljam in drugim zajedavcem. '	.............
Zahtevajte obširna navodila:
pasta za zatiranje voluharja.
|r d
Ta in vsa druga sredstva se dobe:	■
} škropljenje proti raznim ušem in slično, proti slivnemu kaparju l°/0, rjem l»/a—2 °/o> Proti krvavi uši 2 °/0 in proti listnim ušem */» °/o—1 "/«•
99
Kmetijska družba v Ljubljani in vseh njenih skladiščih.
ODD. ZA ZAŠČITO RASTLIN
Zahtevajte pri Vašem trgovcu ,,Naš ča|"l
V PREHRPni naŠE DOBE je:
rmščAJ
Mešanica domačih cainih rastlini
Najboljši nadomestek za inozemske čaje!
Po odobrenju Ministrstva socijalne politike in narodnega v Beogradu z dne 11. maja 1935 I. S. br. 14.004
zdravja
Na prodaj pri:
KMETIJSKI DRUŽBI
r. x. s o.
V LJUBLJANI
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
& v Ljubljani
reg.zadr. z neomejeno zavezo
Tavčarjeva ulica 1
Račun Poštne hranilnice štev. 14.257. Račun pri Narodni banki.
Nove vloge
vsak čas razpoložljive obrestuje po
Brzojavi: , Kmetskidom"
4°/o d» 5°|0
Za vse vloge nudi popolno varnost.
Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje ostale denarne posle.
ZAUPAJTE DENAR
DOMAČEMU ZAVODU!
Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
MEDIC ZANKL
tovarna olja, lakov in barv
družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIČ
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
U STANOV. LETA 1828
J. Blasnika nasl.
Univerzitetna tiskarna
LITOGRAFIJA, OFFSETTISK, KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA
Ljubljana, Breg 10-12
Najstarejši grafični zavod Jugoslavije izvr&uje vse tiskovine solidno in poceni
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
MAS TIN
ki pospešuje rast, odebelitev, in omastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive ednosti „MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma
Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TRNKOCZV
LJUBLJANA, Mestni trg 4 (Zraven Rotovža)
Slamoreznica za vsako delo
za rezanje slame, zelene krme, za polnitev silos-a, vse z enim strojem
Prospekte pošilja brezplačno:
JUGO-AGRAR
NOVI SAD, ŽELJEZNIGKA ULICA 96
Čistite Vaše žito samo z originalnimi žitočistilniki
„HEID" ovimi trijerji
Stockerau bei Wien.
Stalno v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladiščih.
Jesenski ljubljanski veleseiem
od 1. od 12.
bo
Jubilejno razstavo slovenskega novinarstva. Etnografsko in misijonsko razstavo Indija. Umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov. Razstavo „Materi za otroka" Zveze gospodinj v Ljubljani. Razstavo cvetlic Kluba ljubiteljev cvetlic v Ljubljani. Vzoren sadni vrt.
Razstavo malih živali društva „ŽivaIca". Živalski vrt Zoološkega društva v Ljubljani.
50% popust na železnicah za potovanje
povratek od 1
septembra 1937 podal:
Razstave industrijskih in obrtniških proizvodov, zlasti pohištva in stanovanjske opreme, radio aparatov, živil, izdelkov male domače obrti, galanterije in tehničnih novosti. Tekmovanje hamonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni
pokal 1937/38 12. septembra. Pestro zabavišče — variete s sijajnimi točkami artistov svetovnih odrov.
v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, do 17. septembra.
Naše izčrpane zemlje moramo gnojiti!
Ozimna žita na lahki zemlji z NITROFOSKALOM- II. na težji zemlji z NITROFOSKALOM-IEI, na teški zemlji z APNEHIH DUŠIKOM Oves in koruzo z APNENIM DUŠIKOM oz. z NITROFOSKALOM.
Na isti način travnike. Vinograde in sadno drevje z NITROFOSKALOM-I.
Naročajte potom KMEf IJSKE DRUŽBE, ki Vam preskrbi vsa ta gnojila
od
TVORNICE ZA DUŠIK D. D. RUŠE
Desinfekcija semena	Mk B	■	daje mnogo prednosti
s preparatom	J J	D	H ■ p gj in prihranek stroškov
i
ABA VI T „26" ceneno špecijalno sredstvo za prašenje pseničnega semena ABAVIT - Univerzalno sredstvo za prašenje vseh vrst semen ABAVIT - Močilo, sredstvo za močenje semena.
Schering Kahlbaum A. G.
Berlin	Vsa sredstva dobite pri:
odd. za zaščito bilja	Zahtevajte prospekte!	Kmetijski družbi, Ljubljana
zastopstvo za Jugoslavijo:	.	.. , .
Zagreb, Trg Kralja Petra 9.	m n]emh skIadls"h-
SHCK-oui
plugi
so najboljši!
45301-4804
Za suho vreme nemirni deci tele močne platnene čeveljčke. Od vel. 27-34 Din 19.-, od 35-42 Din 25.-
3962-68800
Visoki čevlji iz močne k ra-vine z neraztrgljivim in nepremočljivim gumaslim podplatom. Šolski mladini v dežju,blatu in snegu neobhodno potrebni. Vel. 31-34 Din 49.-, od 35-38 Din 59.-
58052-607 Najcenejša in najtrpežnejša obutev za šolske otroke so naši ne-premočljivi gumasti opanki. Nenadomestljivi za šolsko omladino v dežju, blatu in snegu. Vel. 31-34 Din 29.-, ženski Din 35.-, moški Din 39-
3222-48809
Zelo močni deški čevlji s prožnim podplatom. Od 31-34 Diu 49.-, 35-38 Din 59,-
3622-44700
Polčeveljčki iz močnega boksa s trpežnim usnjenim podplatom. Vel. 32-34 Din 79.-,35-38 Din 89.-
4624
Ukusni in močni čeveljčki. Deklicam za šolu in ulico. Iz finega telečjega boksa z močnim usnjenim podplatom
6662-44722
Trpežni in močni, toda lahki, visoki jwiii •za dečke iz riavega boksa s čvr-
ouui uuujv-in	—r------
Din 89.-, 35-38 Din 99.-
,!taja „ v mesecu. - Ce,,a ,is,» 25	S«f ffiS^S
' Ljubljani, Nov, « Stt,^- » ^SS.fffiSi	l ' "»bljani. - Odgovoren L. M.kuS.