OPOROKA Institut, raba, prihodnost © Uradni list Republike Slovenije in Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2024. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika predstavlja kršitev avtorske pravice in je prepovedano vsako repro­duciranje, distribuiranje, javna priobcitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vkljucno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v ele­ktronski obliki, razen v primerih vsebinskih omejitev avtorske pravice iz zakona, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 347.67(035) LAMOVEC Hren, Petra Oporoka : institut, raba, prihodnost / Petra Lamovec Hren. - 1. natis. - Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije : Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti, 2024 ISBN 978-961-204-720-7 (Uradni list Republike Slovenije) COBISS.SI-ID 176842755 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE in INŠTITUT ZA PRIMERJALNO PRAVO PRI PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI OPOROKA institut, raba, prihodnost dr. Petra Lamovec Hren ljubljana 2024 KAZALO 1. UVOD. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 2. OBSTOJ ZAPUŠCINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2.1. Zakaj ljudje sploh varcujemo?. . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2.2. Vrste zapušcin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.2.1. Zapušcina zaradi nezgode . . . . . . . . . . . . . . 19 2.2.2. Hotena oziroma predvidena zapušcina . . . . . . . 20 2.2.3. Podjetniška zapušcina . . . . . . . . . . . . . . . . 21 3. ZGODOVINSKI PREGLED OPOROCNEGA DEDOVANJA . . 22 3.1. Pred rimskim pravom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 3.2. Rimsko pravo.......................... 23 3.2.1. Zgodnje obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 3.2.2. Klasicno obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 3.2.3. Postklasicno obdobje ................. 26 3.3. Dedno pravo v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . 27 3.4. Nastanek velikih evropskih civilnih kodifikacij . . . . . . . 29 3.5. Ureditev na slovenskem ozemlju v 20. stoletju . . . . . . . 30 4. OPOROCNO DEDOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 4.1. Primerjalnopravni pregled. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 4.1.1. Nemcija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 4.1.1.1. Splošne znacilnosti dedovanja . . . . . . 32 4.1.1.2. Oporocna sposobnost. . . . . . . . . . . 34 4.1.1.2.1. Objektivni kriterij . . . . . . . . . . . . . 34 4.1.1.2.2. Subjektivni kriterij. . . . . . . . . . . . . 35 4.1.1.3. Oblike oporok............... 36 4.1.1.3.1. Lastnorocna oporoka . . . . . . . . . . . 36 4.1.1.3.2.Javna oporoka ............... 39 4.1.1.3.3. Izredna oporoka, sestavljena pred županom.................. 40 4.1.1.3.4. Izredna oporoka, sestavljena v prisotnosti treh pric. . . . . . . . . . . 42 4.1.1.3.5. Izredna oporoka, sestavljena na morju . 44 4.1.1.3.6.Skupna oporoka.............. 45 4.1.2. Hrvaška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 4.1.2.1. Splošne znacilnosti dedovanja . . . . . . 46 4.1.2.2. Oporocna sposobnost. . . . . . . . . . . 48 4.1.2.2.1. Objektivni kriterij . . . . . . . . . . . . . 48 4.1.2.2.2. Subjektivni kriterij. . . . . . . . . . . . . 48 4.1.2.3. Oblike oporok............... 49 4.1.2.3.1. Lastnorocna oporoka . . . . . . . . . . . 49 4.1.2.3.2. Pisna oporoka pred pricami . . . . . . . 50 4.1.2.3.3.Javna oporoka ............... 51 4.1.2.3.4.Ustna oporoka............... 53 4.1.2.3.5. Mednarodna oporoka . . . . . . . . . . . 54 4.1.3. Francija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 4.1.3.1. Splošne znacilnosti dedovanja . . . . . . 55 4.1.3.2. Oporocna sposobnost. . . . . . . . . . . 57 4.1.3.2.1. Objektivni kriterij . . . . . . . . . . . . . 57 4.1.3.2.2. Subjektivni kriterij. . . . . . . . . . . . . 58 4.1.3.3. Oblike oporok............... 58 4.1.3.3.1. Lastnorocna oporoka . . . . . . . . . . . 59 4.1.3.3.2. Notarska oporoka . . . . . . . . . . . . . 60 4.1.3.3.3. Skrivna oporoka. . . . . . . . . . . . . . 62 4.1.3.3.4. Mednarodna oporoka . . . . . . . . . . . 63 4.1.3.3.5. Posebna oblika oporoke za dolocene poklice ali življenjske situacije . . . . . . 63 4.1.4. Velika Britanija (Anglija in Wales) . . . . . . . . . 65 4.1.4.1. Splošne znacilnosti dedovanja . . . . . . 65 4.1.4.2. Oporocna sposobnost. . . . . . . . . . . 67 4.1.4.2.1. Objektivni kriterij . . . . . . . . . . . . . 67 4.1.4.2.2. Subjektivni kriterij. . . . . . . . . . . . . 67 4.1.4.3. Oblike oporok............... 68 4.1.4.3.1. Lastnorocna oporoka . . . . . . . . . . . 68 4.1.4.3.2. Pisna oporoka pred pricami . . . . . . . 69 4.1.4.3.3. Privilegirana oporoka vojakov in mornarjev................ 71 4.1.4.3.4. Zakonska oporoka. . . . . . . . . . . . . 73 4.1.4.3.5. Mednarodna oporoka . . . . . . . . . . . 75 4.1.4.3.6.Skupna oporoka.............. 75 4.1.4.3.7. Vzajemna oporoka . . . . . . . . . . . . 76 4.1.4.3.8. Zrcalna oporoka. . . . . . . . . . . . . . 77 4.1.5. Združene države Amerike . . . . . . . . . . . . . . 77 4.1.5.1. Splošne znacilnosti dedovanja . . . . . . 77 4.1.5.2. Oporocna sposobnost. . . . . . . . . . . 80 4.1.5.2.1. Objektivni kriterij . . . . . . . . . . . . . 80 4.1.5.2.2. Subjektivni kriterij. . . . . . . . . . . . . 81 4.1.5.3. Oblike oporok............... 82 4.1.5.3.1. Lastnorocna oporoka . . . . . . . . . . . 82 4.1.5.3.2. Pisna oporoka pred pricami . . . . . . . 84 4.1.5.3.3. Notarska oporoka . . . . . . . . . . . . . 88 4.1.5.3.4. Mednarodna oporoka . . . . . . . . . . . 90 4.1.5.3.5.Ustna oporoka............... 91 4.1.5.3.6. Zakonska oporoka. . . . . . . . . . . . . 93 4.1.5.3.7.Skupna oporoka.............. 94 4.1.5.3.8. Vzajemna oporoka . . . . . . . . . . . . 95 4.1.5.3.9. Elektronska oporoka . . . . . . . . . . . 96 4.1.5.3.9.1. Enotni zakon o elektronskih oporokah (Uniform Electronic Wills Act) . . . . . . . . . . . . . . . . 97 4.1.5.3.9.1.1. 4.1.5.3.9.1.2. 4.1.5.3.9.1.3. 4.1.5.3.9.1.4. 4.1.5.3.9.1.5. 4.1.5.3.9.1.6. 4.1.5.3.9.1.7. 4.1.5.3.9.1.8. 4.1.5.3.9.2. 4.1.5.3.9.2.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke . . . . . . . . 99 Oporociteljev podpis . . . . . . . 100 Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti. . . . . . . . . . . . 102 Elektronska oporoka z ucinkom javne listine . . . . . . . . . . . . 103 Hramba elektronske oporoke in kvalificiran skrbnik . . . . . . 104 Preklic elektronske oporoke . . . 104 Izbira prava . . . . . . . . . . . . 105 Druge posebnosti ureditve . . . . 105 Pravni redi, ki urejajo elektronsko obliko oporoke . . . . . . . . . . 106 Nevada............... 106 4.1.5.3.9.2.1.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke . . . . . . . 106 4.1.5.3.9.2.1.2. Oporociteljev podpis . . . . . . . 107 4.1.5.3.9.2.1.3. Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti . . . . . . . . . . . 108 4.1.5.3.9.2.1.4. Elektronska oporoka z ucinkom javne listine ............ 109 4.1.5.3.9.2.1.5. Hramba elektronske oporoke in kvalificiran skrbnik . . . . . . 109 4.1.5.3.9.2.1.6. Preklic elektronske oporoke . . . 111 4.1.5.3.9.2.1.7. Izbira prava . . . . . . . . . . . . 111 4.1.5.3.9.2.1.8. Druge posebnosti ureditve . . . . 112 4.1.5.3.9.2.2. Arizona. . . . . . . . . . . . . . . 112 4.1.5.3.9.2.2.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke . . . . . . . 112 4.1.5.3.9.2.2.2. Oporociteljev podpis . . . . . . . 113 4.1.5.3.9.2.2.3. Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti . . . . . . . . . . . . .114 4.1.5.3.9.2.2.4. Elektronska oporoka z ucinkom javne listine . . . . . . . . . . . . 114 4.1.5.3.9.2.2.5. Hramba elektronske oporoke in kvalificiran skrbnik . . . . . . 114 4.1.5.3.9.2.2.6. Preklic elektronske oporoke . . . 115 4.1.5.3.9.2.2.7. Izbira prava . . . . . . . . . . . . 115 4.1.5.3.9.2.3. Indiana. . . . . . . . . . . . . . . 116 4.1.5.3.9.2.3.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke . . . . . . . 116 4.1.5.3.9.2.3.2. Oporociteljev podpis . . . . . . . 116 4.1.5.3.9.2.3.3. Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti . . . . . . . . . . . 117 4.1.5.3.9.2.3.4. Elektronska oporoka z ucinkom javne listine . . . . . . . . . . . . 118 4.1.5.3.9.2.3.5. Hramba elektronske oporoke in skrbnik ............. 118 4.1.5.3.9.2.3.6. Preklic elektronske oporoke . . . 118 4.1.5.3.9.2.3.7. Izbira prava . . . . . . . . . . . . 119 4.1.5.3.9.2.3.8. Druge posebnosti ureditve . . . . 119 4.1.5.3.9.2.4. Florida............... 119 4.1.5.3.9.2.4.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke . . . . . . . 119 4.1.5.3.9.2.4.2. Oporociteljev podpis . . . . . . . 121 4.1.5.3.9.2.4.3. Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti . . . . . . . . . . . 121 4.1.5.3.9.2.4.4. Elektronska oporoka z ucinkom javne listine . . . . . . . . . . . . 123 4.1.5.3.9.2.4.5. Hramba elektronske oporoke in kvalificiran skrbnik . . . . . . 123 4.1.5.3.9.2.4.6. Preklic elektronske oporoke . . . 123 4.1.5.3.9.2.4.7. Izbira prava . . . . . . . . . . . . 124 4.2. Slovenija............................ 124 4.2.1. Splošne znacilnosti dedovanja . . . . . . . . . . . 124 4.2.2. Oporocna sposobnost. . . . . . . . . . . . . . . . 126 4.2.2.1. Objektivni kriterij . . . . . . . . . . . . 126 4.2.2.2. Subjektivni kriterij. . . . . . . . . . . . 126 4.2.3. Oblike oporok.................... 127 4.2.3.1. Lastnorocna oporoka . . . . . . . . . . 129 4.2.3.2. Pisna oporoka pred pricami . . . . . . 130 4.2.3.3. Sodna oporoka. . . . . . . . . . . . . . 132 4.2.3.4. Oporoke, ki so iz sodne oporoke izpeljane . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 4.2.3.4.1. Oporoka, sestavljena v tujini . . . . . . 135 4.2.3.4.2. Oporoka, sestavljena na slovenski ladji 135 4.2.3.4.3. Oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem. . . . . . . . . . . . 137 4.2.3.5. Notarska oporoka . . . . . . . . . . . . 137 4.2.3.6. Mednarodna oporoka . . . . . . . . . . 141 4.2.3.7. Ustna oporoka.............. 142 4.2.3.8. Skupna oporoka............. 144 4.3. Analiza posameznih znacilnosti primerjalnopravnih ureditev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 4.4. Vloga oblicnostnih zahtev.................. 149 4.4.1. Uvodno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 4.4.2. Usmerjevalna funkcija . . . . . . . . . . . . . . . 151 4.4.3. Dokazna funkcija.................. 153 4.4.4. Varovalna funkcija . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 4.4.5. Svecanostna funkcija ................ 161 4.4.6. Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 4.5. Motivi za oporocno razpolaganje in razširjenost oporok v družbi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 4.5.1. Razširjenost oporok v družbi . . . . . . . . . . . 166 4.5.2. Razlogi, zakaj zapustnik ne sestavi oporoke . . . 168 5. NEPRAV(N)A OPOROKA: MORALNA OPOROKA IN POSLOVILNA PISMA ..................... 171 5.1. (Pravni) položaj moralne oporoke . . . . . . . . . . . . . 172 5.2. Vsebina moralne oporoke.................. 172 5.3. Koristi moralne oporoke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 5.4. Zanimivost: Leninova politicna oporoka. . . . . . . . . . 175 6. POSEBNOSTI UREDITEV PRI OBRAVNAVI OPOROK, KI NE IZPOLNJUJEJO VSEH OBLICNOSTNIH ZAHTEV . . 176 6.1. Uvodno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176 6.2. Zgodovina razvoja pravil, ki dovoljujejo odstop od oblicnostnih zahtev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176 6.3. Doktrina znatne skladnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 6.4. Doktrina neškodljive napake . . . . . . . . . . . . . . . . 178 7. ELEKTRONSKA OPOROKA V TEORIJI . . . . . . . . . . . . 181 7.1. Uvodno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 7.2. Pojem elektronske oblike zapisa. . . . . . . . . . . . . . . 182 7.2.1. Razlikovanje med pisno in elektronsko obliko zapisa......................... 182 7.2.2. Zakonska ureditev elektronske oblike zapisa . . . 185 7.2.3. Razmerje med elektronskim in digitalnim zapisom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 7.3. Definicija elektronske oporoke . . . . . . . . . . . . . . . 189 7.4. Razlikovanje med pisno in elektronsko obliko oporoke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 7.5. Razlikovanje med elektronsko in digitalno obliko oporoke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190 8. DELITEV ELEKTRONSKIH OBLIK OPOROK . . . . . . . . 192 8.1. Uvodno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192 8.2. Delitev elektronskih oporok glede na nacin sestave. . . . 194 8.2.1. Oporoka, napisana z digitalnim pisalom . . . . . 194 8.2.2. Oporoka, natipkana na elektronsko napravo . . . 200 8.2.3. Videooporoka.................... 203 8.2.4. Avdiooporoka.................... 212 8.2.5. Opticno prebrana oporoka . . . . . . . . . . . . . .215 8.3. Delitev elektronskih oporok glede na dostopnost oporoke in sodelovanje drugih deležnikov. . . . . . . . . . . . . . 218 8.3.1. Nespletne elektronske oporoke . . . . . . . . . . 218 8.3.2. Spletne elektronske oporoke . . . . . . . . . . . . 221 8.3.3. Elektronske oporoke, pri katerih sodeluje kvalificiran skrbnik . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 9. ELEMENTI PRESOJE VELJAVNOSTI ELEKTRONSKE OPOROKE .............................. 230 9.1. Podpisovanje kot nacin avtentikacije . . . . . . . . . . . . 230 9.1.1. Uvodno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230 9.1.2. Pomen podpisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232 9.1.3. Lastnorocni podpis................. 232 9.1.4. Elektronski podpis . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 9.1.4.1. Uvodno. . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 9.1.4.2. Razmejitev med elektronskim in digitalnim podpisom. . . . . . . . . 235 9.1.4.3. Elektronski podpis v tujih pravnih redih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235 9.1.4.4. Elektronski podpis v slovenskem pravnem redu . . . . . . . . . . . . . . 237 9.1.5. Elektronski podpis pri elektronskih oblikah oporok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 9.1.5.1. 9.1.5.2. 9.1.5.3. 9.1.5.4. 9.1.5.5. Podpis z digitalnim pisalom . . . . . . 238 Podpis, napravljen s tipkanjem. . . . . 240 Podpis s številko PIN ali geslom . . . . 242 Podpis s klikom na za to predvideno okence v racunalniškem programu . . 243 Opticno prebran podpis . . . . . . . . 243 9.1.6. Oporoka brez podpisa . . . . . . . . . . . . . . . 244 9.2. Drugi nacini zavarovanja avtenticnosti . . . . . . . . . . 246 9.2.1. Prisotnost pric. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 9.2.2. Sodelovanje notarja. . . . . . . . . . . . . . . . . 249 9.2.3. Biometricni podatki. . . . . . . . . . . . . . . . . 250 9.3. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov . . . . . . . . 254 9.4. Uporabnost metapodatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 9.5. Hramba in dostop do elektronske oporoke . . . . . . . . 259 9.6. Preklic elektronske oblike oporoke . . . . . . . . . . . . . 266 9.7. Prednosti in slabosti elektronske oblike oporoke . . . . . 269 9.7.1. Uvodno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 269 9.7.2. Prednosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270 9.7.2.1. 9.7.2.2. 9.7.2.3. 9.7.2.4. 9.7.2.5. 9.7.2.6. 9.7.2.7. Sledenje globalnim trendom in odziv na spremenjene navade družbe . . . . 270 Preprostost sestave in hrambe oporoke 271 Dostopnost elektronskih naprav in pomnilnih mest. . . . . . . . . . . . 272 Vecja varnost v primeru nakljucnega unicenja elektronske naprave. . . . . . 273 Hitrost sestave in popravljanja . . . . . 273 Financni in casovni prihranek . . . . . 274 Okoljevarstveni vidik . . . . . . . . . . 275 9.7.3. Slabosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275 9.7.3.1. 9.7.3.2. 9.7.3.3. 9.7.3.4. 9.7.3.5. 9.7.3.6. 9.7.3.7. Tehnicne ovire.............. 275 Slabo poznavanje programske opreme 276 Negotovost kontinuitete delovanja kvalificiranega skrbnika . . . . . . . . 277 Ekonomske ovire . . . . . . . . . . . . 277 Zastarelost opreme . . . . . . . . . . . 279 Nezanesljivost delovanja elektronskih naprav. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280 Motivacijske ovire. . . . . . . . . . . . 281 9.7.3.7.1. Pomanjkanje motivacije pri zapustnikih. . . . . . . . . . . . . . . . 281 9.7.3.7.2. Pomanjkanje motivacije pri odvetnikih 281 9.7.3.7.3. Pomanjkanje motivacije pri programerjih. . . . . . . . . . . . . . . 282 10. NACINI OBRAVNAVE ELEKTRONSKIH OPOROK . . . . . 283 10.1. Elektronska oporoka ni dovoljena: dosledno zavracanje elektronske oblike in zahteva po strogi skladnosti s predpisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284 10.2. Elektronska oporoka je veljaven nacin razpolaganja . . . 287 10.2.1. Uporaba kurativnih dolocb – pravil neškodljive napake in znatne skladnosti pri elektronski oporoki....................... 287 10.2.2. Uzakonitev elektronske oporoke. . . . . . . . . 288 10.2.2.1. Elektronska oporoka kot izredna oblika oporoke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 289 10.2.2.2. Elektronska oporoka kot redna oblika oporoke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 290 11. ZAKLJUCEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294 11.1. Elektronska oblika oporoke................. 294 11.2. Elektronska oporoka v Republiki Sloveniji de lege ferenda ............................. 298 12. VIRI IN LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 Predpisi in drugi pravni dokumenti . . . . . . . . . . . . . . . . 305 Literatura in drugi viri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309 Sodne in druge odlocbe ter uradni akti . . . . . . . . . . . . . . 329 Internetni viri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333 PRAKTICNI NASVETI PRI PISANJU OPOROKE ........ 337 1. UVOD Danes smo prica izredno hitremu tehnološkemu napredku in posle-dicno tudi spreminjanju navad ljudi. Še pred nekaj desetletji je bilo ne­predstavljivo uporabljati prenosni telefon še za kaj drugega kot osnovno komunikacijo, danes pa je to nekaj povsem obicajnega. Vsak dan lahko zasledimo nove izume, ki naj bi izboljševali in olajševali posameznikovo bivanje, vendar pa iznajdbe sproti že postajajo zastarele. Družba, ki jo lah­ko zaradi mocne vpetosti v komunikacijsko tehnologijo imenujemo tudi informacijska družba,1 se na novosti razlicno hitro odziva. Mlajše gene-racije, ki so rasle ob tehnologiji, brez nje ne znajo živeti, nekaterim starej­šim osebam pa je tehnologija tuja in vcasih novim trendom težko sledijo. Spremembe, ki jih prinaša razvoj tehnologije, pa so prinesle izzive tudi na podrocje dednega prava. Pravica do dedovanja je ena temeljnih clovekovih pravic, saj njena iz­hodišca postavlja že Ustava RS.2 Cloveštvo je že od zgodnjih zacetkov težilo k možnosti odlocanja in prostega razpolaganja s premoženjem, kar je ures­nicil institut oporoke. Oporoka je ena od pravnih podlag, na temelju kate­rih pride do prenosa premoženja z zapustnika na njegove dedice.3 Oporoka omogoca, da se ne deduje po pravilih zakonitega dedovanja, ampak da vs­ 1 Slovar Evropske unije jo opredeljuje kot družbo, ki je osredotocena na ustvarjanje, širjenje, uporabo oziroma ponovno uporabo informacij in v kateri pretežen del aktivnosti poteka prek informacijskih in komunikacijskih tehnologij. EUR-lex Glossary: information society (12. 6. 2018). 2 Glej 33. in 67. clen Ustave RS. Uradni list RS št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a. Šinkovec in Tratar (2005), str. 36. 3 Glej 7. clen Zakon o dedovanju (ZD), Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16. topijo v zapušcinski postopek osebe, ki jih je za svoje dedice izbral oporo-citelj. Pri presoji veljavnosti oporoke mora sodišce preveriti, ali je oporoka sestavljena v skladu z ustavnimi naceli, prisilnimi predpisi in družbeno moralo, dolocna ali vsaj dolocljiva,4 mogoca, ima dopustno podlago ter da se ne interpretira onkraj okvirov zapisa.5 Veljavno oporoko lahko sestavi oporocitelj, ki je oporocno sposoben. Poleg tega bo njegovo razpolaganje veljavno le, ce bo oporoka narejena v eni od zakonsko predpisanih oblik. Kakšni so pogoji za veljavno oporocno razpolaganje ter katere oblike opo­rok so dovoljene v Sloveniji in izbranih primerjalnopravnih državah, je pri­kazano v prvem delu monografije. Dedno pravo je eno od pravnih podrocij, na katerem do sprememb prihaja zelo pocasi in zadržano. Vztrajanje pri tradicionalnih nacinih za­pisa oporoke pomeni, da je pisna oblika obligatorna, vsak odstop v smeri digitalizacije pa se praviloma kaznuje z neveljavnostjo. Vendar pa tehno­loški napredek povzroca, da v oporocne zapise vse pogosteje prodirajo pr-vine digitalizacije in razlicne tehnike, ki so znacilne za elektronske zapise.6 V praksi je to zaznavno tako, da je oporoka namesto na papir sestavljena na racunalnik, da je elektronsko podpisana, da price sodelujejo prek video-konference in podobno. Tako ravnanje oporociteljev niti ni presenetljivo glede na vse širšo uporabo racunalnikov in drugih elektronskih naprav v vsakdanjem življenju. Težave se zacnejo, ko je tako napisana oporoka pred­ložena v zapušcinskem postopku kot odraz prave in resnicne oporociteljeve volje, vendar ker ne izpolnjuje oblicnostnih zahtev, sodišce nima mehaniz­mov, s katerimi bi jo lahko uresnicilo. V praksi se države spoprijemajo z elektronskimi zapisi oporok predv­sem na tri nacine. Po prvem nacinu države, med katere spada tudi Slovenija, zavracajo vsak odmik od predpisanih (predvsem pisnih) oblik oporok. Po pravilu stroge skladnosti so veljavne le oporoke, ki jih našteva dednopravni predpis. Ce elektronska oporoka ni omenjena v zakonu, jo sodišca štejejo za neveljavno.7 Druga možnost je uzakonitev elektronske oporoke. Neka­tere ameriške zvezne države so v svoje zakone že sprejele dolocbe, s kateri-mi izrecno urejajo status elektronske oporoke in oporocitelju dovoljujejo, da razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti v elektronski obliki.8 Tretji nacin je, da elektronska oporoka ni uzakonjena, je pa lahko veljavna, ce so izpolnjeni doloceni pogoji. V tem primeru se presoja veljavnosti opo­ 4 Glušic (1995), str. 115–117. 5 Gavella (1990), str. 198. 6 Gürer (2016), str. 1981. Crawford (2020), str. 740. 7 Langbein (2017), str. 2. Wendel (2017), str. 340 8 Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 1–2. roke namesto na oblicnostne zahteve osredotoca na oporocitelja. Nekatere države so razvile dva nacina, ki pod dolocenimi pogoji dopušcata odstop od oblicnostnih pravil. Ce je država uzakonila posebne dolocbe (doktri-no neškodljive napake ali doktrino znatne skladnosti), lahko prepoznava elektronsko oporoko kot veljaven razpolagalni nacin, ce slednja izpolnjuje minimalne zahteve glede jasnosti in nedvoumnosti oporociteljeve volje. 9 Dedno pravo se sooca z enim od vecjih izzivov. Pojav elektronskih zapisov oporok v praksi in pritiski po modernizaciji dolocb o oporocnem dedovanju postavljajo zakonodajalca v položaj, da vnovic preuci dolocbe o oblikah oporok in oblicnostnih zahtevah zanje. Preucitev elektronske obli­ke oporoke je jedro predmetne monografije. Presoja prednosti in slabosti elektronskih oporok, predvsem pa primerjalnopravni prikaz ureditve elek­tronske oporoke, sta lahko izhodišce, kako pristopati k urejanju elektronske oporoke. V zadnjem poglavju monografije sem zato prikazala svoje stališce ureditve elektronske oporoke de lege ferenda, ce bi se odlocili za uvedbo novega instituta. 9 Caldwell (2002), str. 482–483. Hall (2019), str. 343. Lester (2007), str. 579–580. 2. OBSTOJ ZAPUŠCINE 2.1. Zakaj ljudje sploh varcujemo? Cloveška minljivost postavlja pod vprašaj potrebo po ustvarjanju pre­moženja, ki presega potrebe zapustnika. Zakaj ljudje sploh kopicimo pre­moženje? Kaj je smisel pehanja za bogastvom, ko pa vse ugodje, ki ga ta ponuja, lahko traja le do trenutka smrti? Pri zapušcini sta bistveni dve razlagi za njen nastanek in obstoj. Prva možnost izhaja iz tako imenovanega modela življenjskega cikla (angl. li­fe-cycle model),10 po katerem zapušcina nastane nakljucno zaradi (nepri-cakovane) smrti zapustnika. Druga razlaga se pri utemeljevanju nastanka zapušcine osredotoca na zapustnikov namen. V tem primeru zapušcina na­stane hote, ker je zapustnik zavestno hranil premoženje, da ga bo zapustil svojim dedicem.11 Ali se bo zapustnik odlocil varcevati in iz katerih razlogov, je odvisno od spleta okolišcin, kot so premoženjske razmere zapustnika, medsebojni odnosi in razmere v družini, ali je bil zapustnik deležen kakšnih naklonil svojih prednikov, življenjskega sloga ipd. Vsakdo potrebuje dolocena mi-nimalna sredstva, ki so potrebna za golo preživetje. Ce njegovi prihodki znašajo vec, kot potrebuje za preživetje, je od posameznika odvisno, kaj bo storil s presežkom tega zneska. Ali ga bo v celoti privarceval, deloma ali v celoti zapravil za luksuzen življenjski slog, za zdravstvene dobrine ali za kaj drugega, je odvisno od odlocitve vsakega posameznika posebej.12 10 Posameznik ima v razlicnih obdobjih razlicne prihodke in stroške, ki so vezani na lastno preživetje. Model življenjskega cikla predvideva, da se premoženje sprva povecuje, saj so prihodki v aktivni dobi višji, kot znašajo stroški, nato pa pri doloceni starosti (praviloma z upokojitvijo) zacne premoženje zaradi povecanih potreb upadati, padajoci trend pa se nadaljuje vse do smrti zapustnika. Kopczuk in Lupton (2007), str. 209. 11 Villanueva (2005), str. 512. 12 Mogoce je oblikovati razlicne sklepe glede vzroka za obstoj zapušcine, ceprav je malo znanega o tem. Raziskave so pokazale heterogenost nagibov za varcevanje in oblikova­ Ravnanje zapustnika, ki kopici premoženje za svoje dedice, nasprotuje ekonomskemu nacelu, po katerem se ravna homo oeconomicus, tako ime­novani ekonomicni clovek.13 Gre za pravilo, ko poskuša ekonomski subjekt doseci dolocen cilj s cim manjšim vložkom ali pa z dolocenimi sredstvi do­seci cim vecjo ekonomsko korist. Opredeljeno je tudi kot nacelo doseganja ucinkovitosti sredstev. Ekonomicen clovek bo ravnal racionalno, ce bo med danimi možnostmi izbral tisto, ki mu bo, ekonomsko gledano, dala najvecji ucinek, oziroma tisto, ki jo bo najlažje dosegel. Na tej podlagi se bo odlo-cal v vseh svojih aktivnostih, pri katerih bo želel doseci želeni rezultat. Za ekonomsko nacelo je bistvena tudi možnost odlocanja. Pri determiniranosti subjekt te izbire nima, kar pomeni, da doloceno sredstvo vodi k tocno dolo-cenemu cilju. Slednje pomeni, da mu je odvzeta možnost izbire in s tem vp­liv na izbiro.14 Vsak clovek si bo prizadeval za lastno korist in ne bo zanema­ril priložnosti, ki bi mu lahko koristila, razen s ciljem še vecjega povecanja premoženja ali iz strahu pred slabim. Preracunljivo in racionalno obnašanje je usmerjeno k težnji po maksimizaciji lastnih koristi.15 Ce pa je ravnanje usmerjeno v korist tretjih oziroma dedicev in zapustnik, namesto da bi vse premoženje porabil, to prihrani za svoje dedice, pride do trka z omenjenim nacelom in se postavi vprašanje, kaj je vzrok za tako ravnanje. 2.2. Vrste zapušcin 2.2.1. Zapušcina zaradi nezgode Zapušcina zaradi nezgode nastane takrat, ko zapustnik umre prej, preden mu uspe porabiti vse prihranjeno premoženje. Zapustnik ni imel namena oblikovati zapušcine, ampak je nakopicil sredstva z namenom svoje oskrbe in preživetja, potem pa ni živel tako dolgo, kot je predvide-val, da bo.16 nje zapušcine kljub homogenosti zapustnikov glede izobrazbe, prihodkov in poklicev. Prav tako ni dokazano, da zgolj dejstvo, da ima zapustnik potomce, vpliva na njegovo ravnanje glede zapušcine. Prav tako pa ni dokazana odsotnost želje po oblikovanju zapušcine v pri­meru odsotnosti potomcev. Kopczuk in Lupton (2007), str. 208. 13 Schöpflin (2005), str. 1. Ekonomisti se pogosto obracajo na Adama Smitha kot ustanovitvenega oceta (sodobne) ekonomije. Vendar pa je bolj kot Smith po mnenju Kliem­ta (2005, str. 204–205) pravi idejni oce in utemeljitelj ekonomskega cloveka Thomas Hobbes. 14 Bajt in Štiblar (2004), str. 103–104. 15 Ekonomicen clovek dosledno maksimira svoje koristi v denarni vrednosti. Vsa matematika vlagateljev in lastnikov sredstev temelji na iskanju najvecjih koristi za investira­ni denarni vložek. Optimalni izkupicek pa je mogoce izvesti s pomocjo Paretovega pravila, ki zagovarja, da ima pešcica v rokah vsa sredstva, vecini pa ostanejo le dolgovi. McMurtry (2011), str. 49–50. 16 Villanueva (2005), str. 512–513. Za zapušcino zaradi nezgode se šteje tudi premoženje, ki ga je za­pustnik hranil za dolocene primere ali svoje potencialne potrebe, ki bi lahko nastali enkrat v prihodnosti, potem pa se to ni zgodilo.17 Zapustnik je lahko hranil sredstva z namenom, da bi lahko kril povecane stroške zdravstvene ali domske oskrbe, ki pa je vse do svoje smrti ni potreboval, zato ni porabil za to prihranjenega premoženja. V obeh primerih gre za bodoci, negotov dogodek, ki ga ni mogoce napovedati. Prav ta negotovost ustvarja možnost vecje zapušcine, kot bi bila sicer, ce bi se nesreca oziro-ma zaplet zgodil. 2.2.2. Hotena oziroma predvidena zapušcina Druga oblika je hotena oziroma predvidena zapušcina. Predvidena ne pomeni, da bi zapustnik vedel cas svoje smrti, ampak se nanaša na nacin oblikovanja zapušcine, ki je nastala po volji oporocitelja. V tem primeru je bil razlog ali eden od razlogov za zapustnikovo varcevanje tudi njego­va želja po financni preskrbi svojih dedicev oziroma motiv dobrodelnosti. Znotraj skupine se razlikuje vec razlicnih skupin predvidene zapušcine, od­visno od nagibov, custev in vpletenosti razuma v odlocanje, kaj naj se zgodi s premoženjem po smrti. Altruisticna zapušcina temelji na naklonjenem odnosu med starši in otroki, zato je kopicenje premoženja utemeljeno z željo staršev, da del sred­stev zapustijo svojim potomcem. Tako razmišljanje je znacilno predvsem za bogatejša gospodinjstva z višjimi dohodki, v družinah z nižjimi dohodki pa je tega precej manj.18 Eden od razlogov za medgeneracijske prenose premoženja je tudi zavarovanje zapustnika na stara leta, da mu bo zagotovljena ustrezna oskrba. Zapustnik v primeru pokroviteljskega tipa zapušcine prepušca svoje premoženje dedicem, ki so to praviloma njegovi otroci, v zameno pa pricakuje dolocene usluge oziroma koristi. S tem je predvidena pred­vsem pomoc pri vsakdanjih opravilih, ki jih zaradi starosti ne zmore vec, in razlicni prevozi. Ce placila za njihove usluge potekajo kot darila že za casa življenja, je bilo ugotovljeno, da v tem primeru praviloma ne pome­nijo vecjih zneskov.19 17 Gre za potencialne zdravstvene težave, operativne posege, oskrbo v domu za staro­stnike. Kotlikoff (1988), str. 54. 18 Modigliani (1988), str. 37–38. Altruisticna teorija za obstoj predvideva naklonje­nost, moralno dolžnost ali obveznost. Zapustnik da premoženje ne glede na potrebe pre­jemnika, ali potrebuje sredstva ali ne. Kohli in Künemund, v Bengtson in Lowenstein (ur.) (2003), str. 128–129. 19 Kotlikoff (1988), str. 54. V primeru retrospektivne zapušcine zapustnik ravna tako, kot je bil v vlogi dedica obravnavan sam.20 Zapušcina na osnovi ciste izmenjave temel­ji na medgeneracijski vzajemnosti. V mladosti so starši skrbeli in vzdrževali otroke, ko se postarajo, pa se pricakovanja obrnejo in starši pricakujejo po­moc otrok.21 V primeru strateškega tipa zapušcine pa je zapušcina posle­dica takticnega ravnanja zapustnika, ki ne razdeli svojega premoženja že v casu življenja. Ampak premoženje hrani z namenom pritegniti potomce, da mu pomagajo, ko bi potreboval pomoc, Strateški tip daje v ospredje taktic­no in preracunljivo ravnanje otrok in staršev, ki na podlagi individualnega izracuna presodijo, koliko casa bodo namenili staršem glede na koristi, ki jih pri tem lahko dosežejo.22 2.2.3. Podjetniška zapušcina Pri podjetniških zapušcinah gre praviloma za zapušcine, ki so tako velike vrednosti, da je premoženje z normalnim življenjskim slogom ne­mogoce zapraviti v casu zapustnikovega življenja. Pri tem tipu zapušcine je mogoce tudi zaslediti željo po trajnem vtisnjenju osebnosti v zgodovino cloveštva. Kot tak primer Pestieau23 navaja premoženjski imperij mogotca Johna D. Rockefellerja. 20 Pestieau, v De Geest (ur.) (2011), str. 101. 21 Vez med altruizmom in izmenjavo oziroma reciprocnostjo temelji na ideji vza­jemnosti, ki poudarja pomen vzora. Odrasli otroci skrbijo za svoje starše in s tem dajejo zgled svojim otrokom, ki oblikujejo vedenjski vzorec, da je treba poskrbeti za ostarele starše. Otroci, ki imajo že svoje otroke, so na leto klicali ali obiskali svoje starše desetkrat vec kot ot­roci, ki si niso ustvarili družine. Kohli in Künemund, v Bengtson in Lowenstein (ur.) (2003), str. 128–129. Pestieau, v De Geest (ur.) (2011), str. 101. 22 Pestieau, v De Geest (ur.) (2011), str. 101. 23 Prav tam, str. 103. 3. ZGODOVINSKI PREGLED OPOROCNEGA DEDOVANJA 3.1. Pred rimskim pravom Prva ljudstva so bila nomadska, zato je bilo vprašanje dedovanja veza-no predvsem na njihove osebne predmete. Pred obstojem znanih civilizacij in ureditvijo družbenih razmerij je osebne predmete s smrtjo zapustnika dobila oseba, ki je bila v casu smrti ob umrli osebi. To je bila lahko oseba, za katero je zapustnik želel, da jih dobi, lahko pa je bil nekdo drugi. Ker pretirana tekmovalnost ni ugodno vplivala na razmerja v skupnosti, se je pojavila potreba po ustrezni ureditvi dednopravnih odnosov.24 V številnih zgodnjih kulturah, ki so se že ustalile, je bilo premoženje vezano na rodbino. Nekatere osebne predmete, ki jih je imel zapustnik, so ob njegovi smrti pokopali ali zažgali z njim. Nepremicno premoženje je ostalo družini, nekateri osebni predmeti pa so lahko po obicajnopravnih pravilih prešli na bližnje krvne sorodnike.25 Z razvojem civilizacije se je utrjevalo spoznanje o pomenu dedovanja in o možnosti, da bi zapustnik lahko vplival na delitev premoženja, ki ga bo imel ob svoji smrti.26 Povece­vanje osebnega premoženja in kompleksnejša razmerja med posamezniki so pozivala k spremembi takratnega nacina obravnave zapustnika in njego­vega premoženja.27 Zaradi opisanih razmer so nastala pravila, ki spominjajo na zakonito dedovanje. Razlicne kulture so ubrale razlicne pristope pri urejanju de­dnopravnih pravil, odvisno od tega, ali je šlo za dedovanje premicnine ali 24 Beyer in Hanft (2015), str. 2. 25 Van Caenegem (1996), str. 185. Beyer in Hargrove (2007), str. 867. Kambic (2007), str. 44. Beyer in Hanft (2015), str. 2. 26 Beyer in Hargrove (2007), str. 867. 27 Beyer in Hanft (2015), str. 2. nepremicnine, ali je imel prednost najstarejši ali najmlajši otrok, moški ali ženska, katera vrsta premoženja je bila zapušcina.28 Vsem pa je bilo skupno, da so izhajala iz primarnosti krvnega sorodstva in družinskih razmerij.29 S pojavom dedovanja so se pojavile tudi težnje po oporocnem raz­polaganju. Zametki razpolaganja s premoženjem za primer smrti in s tem neizogibno povezane oporocne svobode segajo vec tisoc let nazaj.30 Do-kumenti iz casa Starega Egipta vsebujejo zapisane želje ljudi glede razpo­laganja s premoženjem za primer smrti, ki spominjajo na prve zametke oporok.31 Oporocni zapisi nasploh štejejo za ene od najstarejših pravnih dokumentov,32 vendar pa je oporocna svoboda zaradi prevlade interesov družbenih skupnosti ali sorodstva ostala v senci pravil o zakonitem dedo­vanju in je svoj razcvet doživela šele z rimskim pravom.33 3.2. Rimsko pravo Razvoj rimskega prava se deli na vec obdobij, ki je vsako na svoj nacin vplivalo na ureditev civilnopravnih institutov.34 Rüfnerjeva delitev pozna tri razvojna obdobja: zgodnjo, klasicno in postklasicno dobo. Vrhunec razvoja je Justinijanova kodifikacija, ki je nastala v postklasicni dobi in te­melji na dosežkih klasicne dobe ter je izhodišce za razvoj poznejšega kon­tinentalnega prava.35 28 Kambic ima tukaj v mislih okolišcino, ali je šlo za družinsko premoženje, prostola­stno premoženje, fevde, alode itd. Kambic (2007), str. 45. 29 Beyer in Hanft (2015), str. 2. 30 Dokumente, ki so jih našli, izvirajo iz Starega Egipta iz casa 2500 let pred našim štetjem. Sneddon (2009), str. 455. 31 Ross (2005), str. 604. Pojem oporocne svobode so poznali tudi v Stari Grciji. Beyer in Hanft (2015), str. 2. Vendar pa so ti prvi zametki precej dalec stran od razumevanja pre­nosa dednih pravic, kot jih poznamo danes. Bolj kot za dedovanje premoženja je namrec šlo za prenos statusa zapustnika, njegovo avtoriteto in cast ter s tem povezane ugodnosti. Beyer in Hargrove (2007), str. 867. 32 Ross (2005), str. 604. 33 Kambic (2007), str. 46. 34 Razlicni avtorji ta cas, ki se razteza preko tisoc let, razlicno delijo. Rüfner v svo­jem prispevku rimsko pravo deli na tri vecja obdobja. Kranjc obdobje rimskega prava deli štiridelno: na dobo civilnega prava, dobo pretorskega prava, dobo klasicnega prava in dobo postklasicnega prava. Obdobje pretorskega prava Rüfner vkljucuje v klasicno dobo. Kranjc (2020), str. 77. Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 2. 35 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 2. 3.2.1. Zgodnje obdobje Zacetki rimskega prava so pomenili tudi zacetek razcveta oporocnega dedovanja. Za višje sloje družbe je bila sestava oporoke nekaj obicajnega, oporocno dedovanje je bilo pravilo. Le izjemoma, ce ni bilo oporoke, so prišla v poštev pravila o zakonitem dedovanju.36 Razlogi za tako priljublje­nost oporoke niso povsem jasni, je pa o slednjem mogoce sklepati glede na družbene razmere tistega casa.37 Oporocitelj je bil oporocno svoboden, moral pa je upoštevati oblicnostna pravila.38 Poznali so tri oblike oporok, ki so se med seboj razlikovale v osebah, pred katerimi je oporocitelj sestavljal oporoko, in v nacinih njene izvedbe. Gre za testamentum calatis comitiis, testamentum in procinctu in testamen-tum per aes et libram. Prva, oporoka pred zbranimi komiciji, se je lahko se­stavila le na svecanih zborovanjih rimskih državljanov, ki pa so bila le dva­krat letno. Zaradi casovne omejenosti je nastal testamentum in procinctu oziroma oporoka v vojni ali tudi oporoka na vojnem pohodu. Kot tretja se je razvila tako imenovana mancipacijska oporoka in je pravzaprav nadome­stila oporoko pred zbranimi komiciji. V poštev je prišla v primeru nenadne življenjske ogroženosti. 39 Vsem navedenim oblikam oporok je skupno, da je oporocitelj pred doloceno skupino ljudi ustno podal svojo voljo, s katero je na zaupno osebo ali tako imenovanega kupca premoženja prenesel svoje premoženje.40 Oporocno sposobni so bili sprva le odrasli rimski državljani (patres familias), scasoma pa so dopustili testirati tudi polnoletnim ženskam. Sino-vi pod ocetovo oblastjo so lahko razpolagali le s tistim delom premoženja (peculium castrense), ki so ga zaslužili sami kot vojaki ali uradniki. Brez 36 Plutarh je zapisal anekdoto o Katu starejšem, ki naj bi nekoc izjavil, da je biti že en sam dan brez oporoke ena izmed treh stvari, ki jih najbolj obžaluje v življenju. Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 2. Kranjc (2020), str. 786. 37 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 2. Na veliko naklonjenost rimskih elit oporocnemu dedovanju kažeta predvsem dve okolišcini. Prvic, zapustnik je z oporoko dolocil zaupanja vredno osebo, ki bo skrbela za ugled in nadaljevanje družine ter posredno tudi zapustnika. Drugic, z oporoko je zapustnik lahko nagradil zvestobo najz­vestejših družinskih clanov in drugih clanov gospodinjstva ter utrdil politicna zavezništva. Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 2. 38 Nacelo oporocne svobode, izvirajoce iz rimskega prava, je pomembno vplivalo na razvoj evropskih kodifikacij in poznejših modernih zakonodaj. Kambic (2007), str. 46. Slo­vensko ozemlje je bilo del rimskega imperija, zato so tudi zanj veljala pravila rimskega prava. Vilfan (1961), str. 32. 39 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 3–5. Banta (2019a), str. 554. Kranjc (2020), str. 807–808. 40 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 3. Kranjc (2020), str. 808 in 810. možnosti napraviti oporoko so bili tujci, sužnji, na smrt obsojeni, preklica­ni zapravljivci, nedorasli itd.41 Zapustnik je kot dedice lahko postavil svoje potomce, lahko pa tudi druge osebe, celo sužnja, ki ga je pred tem osvo­bodil. Osvobojeni suženj je kot dedic nastopal predvsem v primeru stecaja zapušcine. Zapustnik je tako ravnal zato, ker se je želel izogniti sramoti.42 Veljavna je bila tudi postavitev nadomestnega dedica, saj je oporocitelj lah­ko postavil substitut svojemu prvopostavljenemu dedicu, ce ta ne bi hotel ali želel dedovati.43 Dedišcina je prešla na dedice v trenutku zapustnikove smrti, ce pa dedic ni prevzel zapušcine oziroma dokler dedici niso bili zna­ni, je premoženje obstajalo kot ležeca zapušcina.44 Oporoka je bila oblicen pravni posel, za katerega so bili predpisani tocno dolocen postopek in pra­vila postavitve dedica. Pri sestavi oporoke je moral oporocitelj natancno slediti predpisanemu postopku in celo uporabiti tocno dolocene besede, sicer je bila oporoka lahko (deloma) neveljavna.45 3.2.2. Klasicno obdobje Od oporok, ki so jih poznali v zgodnjem obdobju, se je v klasicni dobi z nekaj spremembami ohranila le mancipacijska oporoka. Sestavljena je bila tako, da je dokument, ki je moral biti v pisni obliki, podpisalo in zape-catilo sedem oseb.46 Druga oblika, ki se je pojavila v klasicni dobi, je bil testamentum iure praetorio. Ta oblika je nastala kot posledica aktivnosti pretorjev, ki so želeli olajšati dedovanje dedicem, zato so šteli za veljavno vsako oporoko, ce je le imela podpise in pecate sedmih pric, ne glede na pravilnost izvedene mancipacije.47 Tako sta hkrati obstajala dva dokaj podobna instituta. Oba oporocna zapisa sta morala biti sestavljena v pisni obliki in v prisotnosti oporocitelja ju je moralo podpisati sedem oseb, ki so bile vsi odrasli rimski državljani in moškega spola.48 Zanimivo je, da so bili podpisi pric bistvene­ga pomena za veljavnost dokumenta, ta pogoj pa ni veljal za oporocitelja in 41 Kranjc (2020), str. 800–801. 42 Prav tam, str. 782–783. 43 Prav tam, str. 804. 44 Prav tam, str. 780–781. 45 Na primer, kar je oporocitelj povedal pred uporabo besedice dedic in navedbo ose-be, ki naj deduje, se je štelo za nezapisano. Kranjc (2020), str. 799. 46 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 5–6. Poleg petih pric sta so-delovala še tehtnicar in zaupanja vredna oseba, na katero se je preneslo premoženje. Kranjc (2020), str. 810. 47 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 7. 48 Prav tam, str. 7. je bila veljavna tudi oporoka, ki je oporocitelj ni napisal in tudi ne podpi­sal.49 Ce je dokument vseboval le posamezna volila, ne da bi postavil glav­nega dedica, oporoka ni bila veljavna. Prav tako ni bila veljavna oporoka, s katero je oporocitelj razdelil le del premoženja, zaradi cesar bi se preosta­nek moral razdeliti v skladu s pravili zakonitega dedovanja.50 Nekatere izjeme so uživali vojaki, ki so lahko sestavili vojaško oporoko (testamenta militaria). Poseben privilegij jim je dovoljeval, da so z oporoko lahko razdelili le del premoženja, poleg tega pa niso bili omejeni s pisno ali ustno obliko, niti s številom pric.51 3.2.3. Postklasicno obdobje V postklasicni dobi se je do sprejetja Justinijanove kodifikacije, ki je najpomembnejši akt tega obdobja, zgodilo kar nekaj sprememb, vendar je kodifikacija povzela le nekatere od njih, preostale pa so utonile v pozabo. Kodifikacija je odpravila razlikovanje med oporokami po civilnem pravu in po pretorskem pravu.52 Obdržala je le oporoko s sedmimi pricami. Price so se morale na oporoko podpisati in odtisniti svoj pecat, novost pa je bila tudi oporociteljev podpis. Odstop od te zahteve je bil dovoljen, ce je bil oporocitelj na primer slep. Tukaj je poleg pric moral sodelovati tudi no-tar. Oporocno razpolaganje je moralo biti enotno dejanje (unitus actus). Oporocitelj je lahko oporoko sestavil že prej, vendar pa so morale price podpisati oporoko hkrati, potem ko je oporocitelj izjavil, da je predmetni dokument njegova oporoka. Od oporocitelja se ni vec zahtevalo, da uporabi tocno dolocene besede pri postavitvi dedica, prav tako ni bilo vec zahteve, da mora biti oporoka sestavljena v latinšcini.53 Veljavna je bila tudi lastnorocna oporoka, ki jo je leta 446 uvedel cesar Valentinijan III. Ta oblika, ki se je sicer redko uporabljala, ni bila sprejeta v Justinijanov kodeks in je veljala le v zahodni polovici rimskega 49 Prav tam, str. 8. 50 Prav tam, str. 8–9. Danes je oporoka, s katero se razdeli le del premoženja, veljav­na, nepopolnost pa je pogosto le napaka zaradi neizkušenosti laicnega sestavljavca. Hirsch (2013), str. 1426. 51 Vojaki so lahko sestavili veljavno oporoko kljub neustreznemu zapisu in pomanj­kanju upoštevanja oblicnostnih zahtev, ki so se sicer zahtevale za sestavo oporoke. Kranjc (2020), str. 810. Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 14–15. 52 Kodifikacija omenja tridelno oporoko (sedem pric, oporociteljev podpis in enotno pravno dejanje), ki je izpolnjevala pogoje civilnega, pretorskega in cesarskega prava. Kranjc (2020), str. 812. 53 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 20–21. Kranjc (2020), str. 812–813. imperija.54 Posebno ugodnost pa je Valentinijan III namenil tudi oporoki, s katero je oporocitelj zapustil premoženje svojim potomcem (testamen-tum parentum inter liberos). Oporoka je bila v tem primeru veljavna kljub morebitnim oblicnostnim pomanjkljivostim.55 Ohranila se je tudi vojaška oporoka, kot je bila urejena v klasicni dobi, z omejitvijo uporabe le na cas, ko so bili vojaki na vojnem pohodu. V pre­ostalem casu so vojaki lahko sestavili oporoko s sedmimi pricami, tako kot je to veljalo za preostalo civilno prebivalstvo.56 Poleg predstavljenih oporok so vzporedno obstajale še nekatere izje-me, ki so štele za veljavna oporocna razpolaganja. Še vedno je bila veljavna ustna oporoka, ce je pri njej sodelovalo sedem pric. Iz prakticnih razlogov so bili ugodnosti deležni prebivalci na podeželju. Ker je bilo na redko pose-ljenih krajih vcasih težko zbrati sedem odraslih moških pric, ki so se znale podpisati, je bila veljavna tudi oporoka z le petimi pricami, ne glede na to, ali so se znale podpisati ali ne. Izjemoma je bila veljavna oporoka, pri kateri niso sodelovale price, ce jo je oporocitelj izjavil na zapisnik pred uradno osebo ali jo izrocil v hrambo cesarju.57 Ne glede na obliko so bila veljavna tudi oporocna razpolaganja v korist Cerkve ali druge pobožne namene ter posamezna volila v obliki daril revnim.58 3.3. Dedno pravo v srednjem veku Z zatonom rimskega cesarstva je v pozabo utonila tudi vecina na­predka, ki ga je rimsko pravo doseglo na podrocju oporocnega dedova­nja in s tem povezane oporocne svobode. Dedovanje so v srednjem veku urejali raznoliki pravni viri, ki so se razlikovali med posameznimi pokra­jinami in mesti. Poznali so razlicne mestne statute, plemiške privilegije, obicajnopravna pravila ter cerkveno in rimsko pravo.59 V zgodnjem sre­dnjem veku niso poznali zasebne lastnine, zato premoženje ni pripada-lo posamezniku, ampak celotni družini. Osebni predmeti so se razdelili med zapustnikove sorodnike. Prednost pri dedovanju so imeli potomci; 54 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 19. Kranjc (2020), str. 812. Lastnorocna oporoka se je ohranila v nekaterih germanskih zakonikih in je še danes veljav­na. Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 21. 55 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 22. Kranjc (2020), str. 812– 813. 56 Kranjc (2008), str. 1005–1007. 57 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 23. Kranjc (2020), str. 813– 814. 58 Rüfner, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 23. 59 Bassani, v Di Renzo Villata in drugi (2018), str. 234–235 in 239. ce teh ni bilo, pa bližnji sorodniki.60 Morebitna razpolaganja je zapustnik lahko izvedel le s soglasjem sorodnikov, ki bi sicer po njegovi smrti na­stopili kot dedici.61 Postopoma so se pravila glede strogega omejevanja oporocne svobode zacela rahljati in dopušcale so se izjeme pri izbiri dedicev. Prva od izjem glede oporocne svobode so bile donacije Cerkvi.62 Tako naklonitev je lah­ko zapustnik po kanonskem pravu opravil ne glede na soglasje sorodnikov (zakonitih dedicev), kot se je sicer zahtevalo za odsvojitev premoženja, ki je prehajalo iz roda v rod, in ne glede na velikost naklonila. Ker takim do-locbam oblast ni bila naklonjena in so povzrocale trenja med cerkveno in posvetno oblastjo, so se oblikovali razlicni kompromisi, s katerimi so bodisi omejili višino naklonila Cerkvi, ga vezali le na doloceno vrsto premoženja ali pa kljub vsemu zahtevali soglasje zakonitih dedicev.63 Na razvoj oporocnega dedovanja so vplivale tudi družbenoekonom­ske razmere. Razvoj trgovine in obrti v mestih je omogocil nastanek zaseb­ne lastnine, s katero je želel lastnik razpolagati po svoji volji.64 Nacin ure­ditve dedovanja nepremicnin je bil zelo pomemben: z zemljiško lastnino je bila povezana politicna moc, saj so se dedovale cele dežele in z njimi vred vsi podložniki.65 Težava, na katero je naletela recepcija rimskega prava, so bila pravila kanonskega prava, ki so dovoljevala veliko ohlapnejše pogoje za oporocna naklonila, kot je to izhajalo iz rimskega prava. Cerkev je zaradi financnih ugodnosti sicer podpirala nacelo oporocne svobode in je pomembno pri­pomogla k razvoju razpolagalne moci zapustnika, vendar je pri tem zmanj­ševala pomen oblicnostnih pogojev. Tako ravnanje Cerkve je razumljivo, saj ji ni bilo v interesu, da bi bile oporoke, s katerimi je prejela precejšnje premoženje, neveljavne zaradi neizpolnjevanja oblicnostnih pogojev. Zato 60 Kambic (2007), str. 47 in 58. Bassani, v Di Renzo Villata in drugi (2018), str. 232. 61 Kambic (2007), str. 47. 62 Van Caenegem (1996), str. 185. Kanonsko pravo je priznavalo oporoko, ki je sicer izvirala iz rimskega prava, vendar je bila veliko preprostejša in manj formalisticna, saj je bila lahko sestavljena tudi ustno, število pric pa se je s sedem zmanjšalo na dve oziroma tri. Korpiola, v Di Renzo Villata in drugi (2018), str. 149–154. Sneddon (2014), str. 229. 63 Kambic (2007), str. 47–48. Korpiola, v Di Renzo Villata in drugi (2018), str. 153 in 156. Razlikovali so med premoženjem, ki ga je zapustnik ustvaril sam, in premoženjem, ki ga je podedoval od svojih prednikov, ter med premicnim in nepremicnim premoženjem. Pri razpolaganju s slednjim je bil zaradi varstva družine mocno omejen, lahko pa je prosto razpolagal s premoženjem, ki ga je ustvaril sam in je šlo za njegove osebne stvari. Vilfan S. (1961), str. 258–259. Banta (2019a), str. 555. Odvisnost oporocne svobode glede na obliko premoženja je bila pogost nacin ureditve v številnih evropskih kulturah. Korpiola, v Di Ren­zo Villata in drugi (2018), str. 163. 64 Kambic (2007), str. 47 in 75. 65 Šinkovec in Tratar (2005), str. 34. je rimsko pravo le pocasi prodiralo v pravni prostor, nekoliko vidneje šele v visokem in poznem srednjem veku.66 Oporoka v smislu preklicljivega pravnega posla, s katerim je zapustnik razdelil premoženje za primer svoje smrti, se je tako izoblikovala šele proti koncu srednjega veka.67 3.4. Nastanek velikih evropskih civilnih kodifikacij Nadaljnji razvoj dednega prava se je razlikoval med posameznimi de­želami, tudi glede na vrsto premoženja, ki se ga je dedovalo, ter glede oseb, ki so želele oporocno razpolagati. Zato je prihajalo do manjših ali vecjih razlik pri uresnicevanju in razumevanju institutov oporocnega dedovan­ja.68 Z zacetki kapitalizma v 15. in 16. stoletju so vnovic zaživela pravila rimskega prava, ki so bila izhodišce za poznejše prelomne civilne kodifika­cije.69 Vecje spremembe in poenotenja pravnih pravil je prineslo 18. oziro-ma 19. stoletje, ko so države zacele urejati pravna podrocja enotno za celot-no državo. Tako so leta 1837 v Veliki Britaniji sprejeli Wills Act 1837,70 ki je z nekaj modalitetami še danes veljavna podlaga za oporocno dedovanje. V Nemciji so leta 1896 dedovanje za vse pokrajine uredili enotno v okviru civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch).71 V Franciji je za enotno ure­ditev civilnega in s tem tudi dednega prava poskrbela francoska revolucija leta 1794 z zakonom Loi de Nivôse an II, ki ga je v vecini povzel tudi Napo­leonov zakonik (Code Napoléon oziroma Code Civil) iz leta 1804.72 V istem casovnem okviru z zgoraj omenjenimi evropskimi kodifika­cijami je nastal tudi Obci državljanski zakonik (ODZ),73 ki je povzemal takrat veljavno pravo v kombinaciji s tradicijo iz rimskega prava in je bistveno vplival na razvoj slovenskega dednega prava.74 Sprejet je bil leta 1811, veljati pa je zacel 1. januarja 1812, vendar le na omejenem ozeml­ju zdajšnje Slovenije, saj je bil preostali del ozemlja pod Napoleonovo 66 Kambic (2007), str. 71. Visoki srednji vek se zacne približno v sredini 11. stoletja. 67 Prav tam, str. 48. Najstarejša odkrita oporoka, sestavljena na obmocju Slovenije, izvira iz leta 847, in sicer iz Primorske. Kambic (2007), str. 80. 68 Šinkovec in Tratar (2005), str. 34. Sawyer (1995), str. 7. 69 Šinkovec in Tratar (2005), str. 34. 70 Glej (30. 7. 2018). 71 Glej (14. 9. 2018). 72 Banta (2019a), str. 556. Glej (27. 1. 2021), (27. 1. 2021). 73 Glej (4. 10. 2021). 74 Keresteš (2011), str. 3. oblastjo (tam je zacel veljati šele po odhodu Francozov). Pozneje je bil veckrat noveliran, novele pa so prinesle znatno posnemanje nemškega civilnega zakonika. Ob koncu druge svetovne vojne so bili predpisi, ki so veljali na dan 6. aprila 1941, odpravljeni. To je pomenilo tudi razvelja­vitev dolocb ODZ.75 Ob tem so bila nekatera podrocja urejena na novo, za preostala, med drugim tudi za podrocje dednega prava, pa je nasta-la pravna praznina. Ker ni bilo sprejetega ustreznega predpisa, so se za dedno pravo še naprej uporabljala pravila ODZ kot veljavni neformalni pravni vir.76 Oporoka je po ODZ imela pomembno mesto in zapustnik je lahko svobodno razpolagal s svojim premoženjem, ce je pri polni zavesti razumel pomen in posledice svojega dejanja, ce je bila njegova izjava volje premišljena in resna ter ni bil pod vplivom groženj ali prisile. Oporoko je lahko sestavila tudi nedoletna oseba, mlajša od 18 let, vendar le ustno, pred sodišcem.77 Oporoka je bila lahko pisna ali ustna, zasebna ali pa sestavljena na zapisnik pred sodišcem, pri sestavi so bile prisotne price ali pa se je sestavila brez njih.78 Oporoko je lahko po nareku oporocitelja sestavila tretja oseba, podpisati pa so jo morale poleg oporocitelja tudi tri price. Veljavna je bila tudi lastnorocna oporoka, ce jo je oporocitelj sam zapisal in podpisal.79 ODZ je poznal tudi institut nujnega deleža za pre­zrte dedne upravicence. Otroci so bili upraviceni do polovice zakonitega deleža, preostali nujni upravicenci pa do tretjine.80 3.5. Ureditev na slovenskem ozemlju v 20. stoletju Prvi Zakon o dedovanju (1955)81 po ODZ je Federativna ljudska re-publika Jugoslavija sprejela leta 1955 in je veljal na obmocju celotne Jugo­slavije. Novi Zakon o dedovanju (ZD),82 ki je veljal le na obmocju Slovenije, je bil sprejet leta 1976, veljati pa je zacel 1. januarja 1977.83 ZD je deloma sledil ureditvi v predhodnih aktih, kar je razvidno iz podobnosti dolocb z 75 Prav tam, str. 3–4. 76 Škrubej (2011), str. 31. Keresteš (2011), str. 5. 77 Glej 569. clen ODZ. Šinkovec in Tratar (2005), str. 34. 78 Glej 577.– 587. clen ODZ. 79 Glej 578.– 587. clen ODZ. 80 Glej 762.–767. clen ODZ. 81 Uradni list FLRJ, št. 20/55. Pozneje je bil v letu 1965 sprejet nov Zakon o dedovanju (Uradni list SFRJ, št. 42/65), s katerim so zaradi uskladitve z Ustavo SFRJ crtali nekatere dolocbe iz prvotnega zakona. Blagojevic (1982), str. 15. 82 Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16. 83 Glej 232. clen ZD. ODZ in nemško pravno ureditvijo.84 Pozneje je bil nekajkrat dopolnjen ali spremenjen zaradi novega nacina urejanja pravnih razmerij in zaradi odlo-citev drugih organov ali institucij, ko je bilo treba našo zakonodajo uskla­diti z evropsko, zaradi odlocitev Ustavnega sodišca RS ali zaradi sprememb v drugih zakonih, ki so se nanašali tudi na ZD.85 84 Zato je slovenska ureditev precej podobna nemški ureditvi, po kateri se je zgledo-val ODZ in pozneje jugoslovanski ZD. Ujemanje med ODZ in ZD je razvidno iz dolocb o višini nujnega deleža – pri obeh nujni delež znaša polovico zakonitega. Po obeh predpisih je veljavna lastnorocna oporoka, ki jo je zapustnik sam napisal in podpisal. Podobnosti so tudi pri pricah. Za oporocne price oba dokumenta zahtevata, da so polnoletne, poslovno sposobne in razumejo zapustnikov jezik. 85 Spremembe so se med drugim nanašale na nova družbena razmerja v samostojni državi, na dodelitev pravic istospolnim partnerjem, reševanje vprašanj v zvezi z denacio­nalizacijo, na premik pogodbe o izrocitvi in razdelitvi premoženje (izrocilna pogodba) ter pogodbe o dosmrtnem preživljanju v Obligacijski zakonik itd. 4. OPOROCNO DEDOVANJE 4.1. Primerjalnopravni pregled 4.1.1. Nemcija 4.1.1.1. Splošne znacilnosti dedovanja Nemški pravni red dopušca dedovanje na podlagi treh pravnih naslo­vov: zakona, oporoke in dedne pogodbe. Izbira nacina razpolaganja je pre­pušcena zapustniku, lastnosti in zahteve vsakega posameznega nacina raz­polaganja pa ureja nemški splošni civilni zakonik (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB) v § 1922 do § 2385.86 Vendar pa zapušcinski postopek ni edini nacin prenosa premoženja z zapustnika na dedice. Nemško pravo ureja vec pristo­pov, prek katerih lahko zapustnik prenese premoženje mimo zapušcinskega postopka.87 Nacini, s katerimi se lahko obide zapušcinski postopek, so: po­sebne dolocbe glede oporocnih razpolaganj (na primer darilo, ki pa mora biti dano v casu življenja zapustnika, pogodbe, sklenjene v korist tretje osebe in ki se realizirajo šele s smrtjo zapustnika), dolocbe, ki urejajo potek postopka po drugih pravilih, kot je zapušcinski postopek (oblike mandatnih pogodb, ki ne prenehajo z zapustnikovo smrtjo), vezava premoženja z instituti, kot so na primer fundacije, upravicenja nujnih dedicev in ženitna pogodba.88 Zakonito dedovanje pride v poštev le, ce zapustnik za casa svojega ži­vljenja ni sestavil oporoke ali dedne pogodbe.89 Zakoniti dedici dedujejo po dednih redih glede na stopnjo sorodstva z zapustnikom. V prvi dedni red spadajo potomci in njihovi potomci, v drugega starši in njihovi potomci, v 86 BGB vom 2. 1. 2002 (BGBl. I S. 42, 2909; 2003 I S. 738), . Leipold (2010), str. 2. Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 128. 87 Dutta, v Braun in Röthel (2016), str. 179 in 181–190. 88 Prav tam, str. 181–190. 89 Po raziskavah, ki je obsegala podatke za marec 2011, je v Nemciji 47 odstotkov ljudi umrlo brez sestavljene oporoke. Schinke (2012), str. 9. tretjega pa stari starši in njihovi potomci. V cetrtem dednem redu dedujejo prastarši in njihovi potomci. Za cetrti dedni red pa velja posebnost, in sicer ce je kateri od prastaršev že pokojen, ne vstopijo njegovi potomci, ampak vse premoženje dedujejo preživeli prastarši. Ce so vsi prastarši že pokojni, deduje oseba, ki je sorodstveno najbližje zapustniku. To pomeni, da se zapušcina ne deli vec po enakih delih med potomce iste linije, ampak se išce dedica, ki je sorodstveno najbližje koleno zapustnika.90 Za zakonitega dedica se šteje tudi preživeli zakonec, vendar pa zanj veljajo posebne dolocbe, saj z zapustni­kom ni povezan krvno, ampak civilnopravno. Partnerjev delež je odvisen od dednega reda potomcev oziroma prednikov, s katerimi si deli zapušcino, in kakšen premoženjski režim je veljal med zakoncema oziroma partnerjema.91 Z zakonci so pri dedovanju izenaceni tudi poroceni istospolni partnerji.92 Brez dedne pravice pa ostajajo zunajzakonski partnerji ne glede na dobo tra­janja razmerja in na velikost prispevka preživelega zakonca.93 Ce partner ni vec živ, prav tako pa ni mogoce najti sorodnikov, so se ti odpovedali dedova­nju, so razdedinjeni ali pa dedno nevredni, premoženje dobi država.94 Nemško pravo dovoljuje sklepanje dednih pogodb. Dedno pogodbo lahko zapustnik sklene tako s tretjo osebo kot tudi s svojim zakoncem. Po-godba se lahko sklene le pri notarju, pri zapisu pa se zahteva osebna priso­tnost obeh udeleženih strank.95 Prav tako morata biti obe pogodbeni stran­ki poslovno sposobni.96 Prejemnik koristi je praviloma druga pogodbena stranka, ki se navadno s podpisom pogodbe zaveže skrbeti za zapustnika oziroma mu nuditi dolocene usluge v zameno za premoženje, ki bo osta-lo po njegovi smrti. Pogodba je za podpisnika zavezujoca in je ni mogoce enostransko preklicati.97 90 Enaka pravila kot za cetrti dedni red veljajo tudi za naslednje dedne rede. Zimmer­mann, v Reid, De Waal in Zimmermann (2015), str. 196–197. 91 Prav tam, str. 214. 92 Nemcija je leta 2017 istospolnim partnerjem podelila pravico skleniti zakonsko zvezo, enako kot je to do tedaj že omogocala raznospolnim partnerjem. Do spremembe so istospolni partnerji lahko le registrirali svojo partnersko zvezo, niso pa imeli možnosti poroke. Kranz, Busch in Niepel (2018), str. 3 in 8. 93 Zimmermann, v Reid, De Waal in Zimmermann (2015), str. 218–219. 94 Gottwald, Schwab in Büttner (2001), str. 120–121 in 123. 95 Muscheler (2010), str. 1116. 96 Pred tem je bilo namrec dovoljeno, da je dedno pogodbo sklenil zakonec z dru­gim zakoncem, ceprav je imel omejeno poslovno sposobnost. V tem primeru je potreboval soglasje zakonitega zastopnika oziroma sodišca. Sprememba § 2275 BGB je zacela veljati julija 2017. 97 Muscheler (2010), str. 1156. Gottwald, Schwab in Buttner (2001), str. 134–135. Vendar pa je premoženje za bodocega dedica le neke vrste pricakovana zapušcina. Zapu­stnik lahko še vedno razpolaga s svojim premoženjem, ce takega dejanja ni naredil v slabi veri. Žnidaršic Skubic (2008), str. 89. Ceprav je oporocna svoboda kljucnega pomena, pa imajo nekatere osebe, ki so sorodstveno ali zakonsko najbližje oporocitelju, pravico do dolocenega denarnega zneska (nem. Pflichteil) ne glede na to, kakšen je nji­hov premoženjski status.98 Nujni delež znaša polovico vrednosti zakonitega dednega deleža.99 Upravicenci (ki niso pojmovani kot nujni dedici, ampak kot upniki) so zapustnikovi potomci, starši, preživeli zakonec.100 Na voljo imajo le obligacijski zahtevek za izplacilo dolocenega denarnega zneska.101 Med upravicenci veljajo hierarhicna razmerja, saj bližji potomci izkljucuje­jo bolj oddaljene, obstoj potomcev izkljucuje zapustnikove starše.102 Ce se nujni dedic prekrši zoper zapustnika, da ne bi bilo prav, da bi dedoval, se mu odvzame dedna pravica v smislu dedne nevrednosti (nem. Erbunwür­digkeit). Druga možnost odvzema dedne pravice je razdedinjenje, ki ga se­stavljajo hujše kršitve dolžnosti, ki jih ima dedic do zapustnika.103 4.1.1.2. Oporocna sposobnost 4.1.1.2.1. Objektivni kriterij Oporocna sposobnost je odvisna od dveh kriterijev: oporociteljeve starosti in psihicnega stanja zapustnika.104 Nemško pravo razlikuje med tremi starostnimi skupinami. V prvo skupino spadajo vse mladoletne ose-be, mlajše od 16 let. Slednje so absolutno nesposobne sestaviti oporoko. Pri tem ne more pomagati niti zakoniti zastopnik, saj je oporoka strogo osebni pravni posel in zastopanje ni dovoljeno. V drugi skupini so mladoletniki, ki so starejši od 16 let. BGB jim izjemoma dovoljuje oporocno razpolaganje, 98 Žnidaršic Skubic (2015), str. 84. 99 Pinters, Seyny, v Castelein, Foqué in Verbeke (ur.) (2009), str. 167. 100 Anderson in Arroyo i Amayuelas (2011), str. 163. 101 Narava obligacijskega zahtevka omogoca dedicem, da obdržijo premoženje v na­ravi, nujne upravicence pa izplacajo v denarju. Težava nastane, ce je zapušcina premicno ali nepremicno premoženje, vendar brez gotovinskih sredstev. Ce je zapušcina podjetje, lahko zahtevek za izplacilo nujnega dedica povzroci vecje likvidnostne težave, ki lahko pripeljejo tudi do stecaja. Ker tak izid ni nikomur v korist, povzroca socialne težave in pomeni grožnjo državnemu gospodarstvu, je dedicem omogoceno placilo z odlogom, ce bi takojšnje placilo povzrocilo nepravicno stisko za dolžnika. Anderson in Arroyo i Amayuelas (2011), str. 164. 102 Pinters in Seyny, v Castelein, Foqué in Verbeke (ur.) (2009), str. 174. 103 Prav tam, str. 182–183. Nemška ureditev pojem razdedinjenja razlaga precej širo­ko. Za hujše kršitve dolžnosti gre, ce je dedic poskušal ubiti oporocitelja, njegovega zakonca ali druge dedice, ce se je fizicno izživljal nad oporociteljem ali njegovim zakoncem, ce je bil obsojen za kaznivo dejanje proti oporocitelju ali njegovemu zakoncu, ce ju je naklepno pri­krajšal za premoženje, ce ju ni preživljal, pa bi ju moral, ce se je vdal necastnemu in nepošte­nemu življenju (sem spadajo na primer prostitucija, odvisnost od iger na sreco, alkoholizem, droge). Prav tam, str. 183. 104 Muscheler (2010), str. 848. vendar veljajo zanje posebni, strožji pogoji. Oporoko lahko sestavijo le s pomocjo notarja, ce pred njim ustno izrazijo svojo voljo ali pa mu izrocijo nezapecateno listino.105 Na podlagi ustne izjave ali napisanega dokumenta notar sestavi javno oporoko po § 2232 BGB.106 Pri 18 letih postane oseba polnoletna in s tem tudi oporocno sposob­na. Polnoletni oporocitelji imajo na voljo vse oblike oporoke, ki jih dovo­ljuje BGB. Nekatere omejitve pri sestavi oporoke so vezane na invalidnost in pismenost oporocitelja. Oseba, ki ne zna brati, ima omejeno izbiro oblik opo­rok. Sestavi lahko le javno oporoko s pomocjo notarja, ki mu ustno izjavi svojo voljo. Ce gre za drugo obliko invalidnosti, da je oporocitelj na primer gluh, slep ali nem, se lahko k sestavi oporoke povabi še tretja oseba, ki se zna sporazumevati z oporociteljem. Ce bi se takim osebam odvzela možnost sestave oporoke, bi bile prikrajšane v svoji oporocni svobodi. Zato prevajalec deluje kot neke vrste medij oziroma pretvornik, ki s svojim znanjem pretvarja oporociteljevo voljo v povprecnemu cloveku razumljiv jezik.107 4.1.1.2.2. Subjektivni kriterij Drugi kriterij oporocne sposobnosti se nanaša na presojo stanja opo­rociteljevega razuma. Splošna intelektualna sposobnost ni dovolj.108 Opo­rocitelj se mora namrec zavedati pomena svojega dejanja in njegovih posle­dic. Težava duševno motene osebe, slaboumne osebe ali osebe z motnjami zavesti izvira v njenem psihološkem nerazumevanju dejanja. Nezmožnost razumevanja je v praksi najpogosteje vezana na demenco in razlicne ob-like duševnih motenj.109 Ce pri oporocitelju prihaja do motenj zavesti, je oseba oporocno nesposobna in ne more sestaviti veljavne oporoke.110 Izje-ma je primer, ko oporocitelj sestavi oporoko v svetlem trenutku (lucidum intervallum).111 V primeru spora o oporociteljevi oporocni sposobnosti mora sodišce ugotoviti duševno stanje oporocitelja v trenutku, ko je se­stavil oporoko. Dokazno breme pri tem nosi stranka, ki zatrjuje oporocno nesposobnost.112 105 Leipold (2010), str. 100. Schlüter (2007), str. 53. 106 Glej tudi § 2233 BGB. 107 Schwab, Gottwald, Lettmaier (2017), str. 140. 108 Prav tam, str. 139. 109 Prav tam, str. 30–31. 110 Aderhold in drugi (2017), str. 6101. Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 140. 111 Aderhold in drugi (2017), str. 6101. Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 140. 112 Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 140. Ce oporocitelj krši pravila in sestavi oporoko pred polnoletnostjo, oporoka z dopolnjenim osemnajstim letom ne postane veljavna.113 Po dru­gi strani pa oporoka ne izgubi veljave, ce oporocitelj pozneje izgubi razso­dnost. Bistvena je oporocna sposobnost v trenutku sestave oporoke.114 4.1.1.3. Oblike oporok 4.1.1.3.1. Lastnorocna oporoka Lastnorocno oporoko v celoti napiše oporocitelj sam, z lastno roko in se pod njo lastnorocno podpiše. Podpis je sestavljen iz imena in priimka oporocitelja, lahko pa se podpiše tudi na drug nacin.115 Oporociteljev pod-pis je praviloma na koncu oporoke, veljavni pa so tudi primeri, ko je podpis na kakšnem drugem mestu.116 Za naknadno napisane dolocbe na že sestavljeno oporoko se pravi­loma zahteva vnovicen oporociteljev podpis pod te dolocbe.117 Vendar to ni pogoj za veljavnost oporoke. Nemško Vrhovno sodišce je pri obravnavi tega vprašanja zavzelo stališce, da ni pomembno mesto podpisa, ampak kaj je oporocitelj želel s podpisom zajeti. Ce je naknadne dolocbe napisal pod svoj podpis, vendar jih ni naknadno podpisal, so kljub temu veljavne, ce iz oporociteljevega namena jasno izhaja, da je želel, da že napravljen podpis zajema tudi ta dolocila.118 Zapisane besede morajo biti napravljene z roko oporocitelja.119 Zgo­di pa se lahko, da oporocitelj zaradi dolocene telesne hibe ne more upo­rabljati rok, je pa toliko razvil svoje sposobnosti, da je sposoben za pisanje uporabiti drug del cloveškega telesa, kot sta na primer stopalo ali usta. Razlaga pojma lastnorocnost v dobesednem pomenu sicer pomeni, da 113 Aderhold in drugi (2017), str. 6100–6101. 114 Muscheler (2010), str. 848. 115 Dutta, v Braun in Röthel (2016), str. 181. Za veljaven podpis se šteje tudi, ce se oporocitelj podpiše z vzdevkom ali kot podpis napiše svoje sorodstveno razmerje do drugih družinskih clanov; na primer »babica«. Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 197 in 201. Schlüter (2007), str. 62. 116 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 197. 117 Happold (1913), str. 158. 118 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 199. Gre za zadevo NJW 1083 – IV ZR 133/73 z dne 20. marca 1974 (IV ZR 133/73), (24. 2. 2021). 119 Izjemoma je lahko del oporoke tudi besedilo, ki je natipkano na racunalnik ali drugo tehnicno sredstvo, ce ne predstavlja razpolaganja s premoženjem ali razširitve opo­rocnih razpolaganj, ampak je le neke vrste pojasnilo. Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 140. gre za zapis z lastno roko, vendar se zakonskih dolocb ne sme razlagati omejujoce, ampak je treba upoštevati tudi namen zakonodajalca. Po te­leološki razlagi je namen dolocb o lastnorocnosti dokazljivost izvirnosti zapisa, del telesa, s katerim se naredi, pa ni bistven. Ce je zapustnik razvil svoje sposobnosti tako, da je zmožen pisati na drug nacin, to ne sme biti omejitev pri izbiri oporoke, ki jo lahko sestavi. Tako narejen zapis ima enake lastnosti, kot jih nosi lastnorocni zapis: krivulje, crte in pike omo­gocajo, da je mogoce razbrati potek pisanja in lastnosti, ki so lastne piscu besedila. Za lastnorocno oporoko se torej šteje tudi zapis, ki ga zapustnik namesto z roko napravi z nogo, usti ali protezo oziroma telesnim vsad­kom.120 Drugace je v primeru slepote. Braillova pisava v obliki izbocenih pikic se ne šteje za lastnorocni zapis, saj ne odraža zapustnikovih grafo­loških lastnosti.121 Pri lastnorocni oporoki je dopustna tudi manjša pomoc tretjih oseb, ce oporoka ostaja delo oporocitelja. Oporocitelju, ki ima težave, kot je na primer tresenje rok ali slab oprijem pisala, lahko pomaga tretja oseba, saj necitljiva oporoka praviloma ni veljavna.122 Pomocnik lahko podpira za­pustnikovo roko, ko oporocitelj zapisuje svojo poslednjo voljo, vendar gre lahko le za pomoc v smislu podpore in opore. Tretja oseba, ki pomaga, ne sme voditi roke po svojih željah oziroma v nasprotju z zapustnikovo voljo. Ce je zapustnik nezmožen vsaj v omejenem obsegu uporabljati roko in je prešibak, da bi pisal ob pomoci tretjega, ne more sestaviti veljavne lastno­rocne oporoke, ampak ima na voljo druge oblike oporocnih zapisov.123 Zahtevan lastnorocni zapis celotnega dokumenta odpravlja dvome o namenu oporocitelja in zagotavlja dokaze o njegovi resnosti. Iz dokumenta mora jasno izhajati, kako želi oporocitelj razdeliti premoženje, saj po smrti ne more vec pojasniti vsebine svojega pisanja. Nemška sodišca so šla pri razlagi oporoke v smeri tako imenovanega širokega pristopa, s poudarkom na oporociteljevem namenu, in poskušajo obdržati oporoko v veljavi, ce so le izpolnjene minimalne zakonske zahteve.124 Pri sestavi oporoke se ne zahteva prisotnost pric, niti ni treba, da se oporoka kakorkoli zapecati, shrani v ovojnico ali da v hrambo doloceni osebi.125 120 Aderhold in drugi (2017), str. 6115. Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmer­mann (2011), str. 200–203. Schlüter (2007), str. 62. 121 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 200. 122 Prav tam. 123 Aderhold in drugi (2017), str. 6115. Schlüter (2007), str. 61. 124 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 197–198. 125 Happold (1913), str. 158. V skladu z drugim odstavkom § 2247 BGB mora oporocitelj v oporo­ko napisati tudi cas in kraj sestave dokumenta. Odsotnost datuma ali kraja zapisa ne povzroci samodejno neveljavnosti oporoke. Dolocba še vedno omenja zapis kraja in datuma zapisa, vendar pa je bilo slednje z reformo leta 1938 odpravljeno kot obligatorna sestavina.126 Gre za relikt nacisticne ureditve. Hitler je sestavil lastnorocno oporoko, ni pa napisal datuma se-stave. Ker je bilo »nemogoce«, da bi Hitler sestavil neveljavno oporoko, je bil namesto tega datum sestave crtan kot obligatorni pogoj za veljavnost.127 Casovna komponenta je koristna, ce je oporocitelj sestavil vec oporok in je treba ugotoviti, kateri zapis je nastal zadnji. Poleg tega se v primeru po­znejše izgube oporocne sposobnosti lahko ugotavlja, ali je bil oporocitelj v trenutku sestave oporoke še oporocno sposoben ali pa je to sposobnost izgubil, kar je odlocilno za ugotavljanje veljavnosti oporoke.128 Oporoka je kljub tej pomanjkljivosti veljavna, razen ce predpisi ne dolocajo druga-ce. Izjema od tega je oporoka, pri kateri obstaja dvom o njeni veljavnosti. V tem primeru je oporoka veljavna le, ce vsebuje cas in kraj nastanka oziro-ma je manjkajoca podatka mogoce ugotoviti kako drugace.129 Ce oporoka vsebuje dele, ki jih ni napisal oporocitelj lastnorocno (kot so štampiljke, že natisnjeni obrazci, zapisi tretjih oseb), so slednji neveljav­ni. Vendar pa ti spodrsljaji ne ucinkujejo na veljavnost celotne oporoke. Oporoka v preostalem delu ostane veljavna, ce lastnorocno napisani deli izpolnjujejo oblicnostne zahteve in bi jih oporocitelj želel ohraniti tudi brez neveljavnega dela.130 Nemška sodišca so pri presoji lastnorocnih oporok zavzela razmero-ma liberalen pristop presoje veljavnosti. Oporoka mora izpolnjevati temelj­ni zahtevi glede lastnorocnosti zapisa in podpisa, glede preostalega pa se išce kompromis. Po eni strani se skuša zagotoviti spoštovanje oporociteljev volje, po drugi strani pa je treba skrbeti za ucinkovitost mehanizmov, ki zagotavljajo avtenticnosti in resnicnost oporoke.131 Lastnorocna oporo­ka danes kljub nekaterim pomislekom ostaja trdno zasidrana v nemškem pravnem redu.132 126 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 197. 127 Paprotta (2015), spletni vir (26. 2. 2021). 128 Muscheler (2010), str. 883. Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 141. 129 Muscheler (2010), str. 883–884. Aderhold in drugi (2017), str. 6114. 130 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 200. 131 Prav tam, str. 198. 132 Prav tam, str. 204–205. 4.1.1.3.2. Javna oporoka Javna oporoka je redna oblika oporoke, ki jo sestavi notar. Sprva so javne oporoke lahko poleg notarjev sestavljali tudi sodniki, do spremem-be pa je prišlo v zacetku leta 1970, ko je bil del dolocb prenesen iz BGB v nemški Zakon o notariatu (Beurkundungsgesetz – BeurkG).133 Slednji je odpravil pristojnost sestave tovrstne oporoke sodnikov in jo obdržal v iz­kljucni pristojnosti notarjev. To je ostalo nespremenjeno vse do danes.134 BGB ureja notarsko oporoko v § 2232, v § 2233 pa ureja posebne primere, ko oporoko sestavlja mladoletnik ali nepismena oseba. Postopkovna pravi-la in naloge notarja so podrobneje urejeni v BeurkG.135 Javna oporoka se lahko sestavi pri notarju na tri razlicne nacine. Opo­rocitelj lahko ustno pove svoje želje, ki jih notar zapiše na zapisnik, lahko mu izroci že zapisano poslednjo voljo in ob tem jasno izrazi, da izroceni dokument vsebuje njegovo poslednjo voljo. Ce izroci notarju že zapisano besedilo, je dokument lahko odprt ali pa že zaprt oziroma zapecaten.136 Ni pomembno, kdo je napisal oporoko in ali je oporoka napisana na roko ali s pomocjo tehnicnih sredstev. Bistveno je, da oporocitelj pozna njeno vsebino in notarju pove, da izroceni dokument predstavlja njegovo oporo­ko.137 Ce oporocitelj izroci odprto oporoko, se notar lahko seznani z njeno vsebino. Ce je oporoka zaprta, je notar ne sme odpirati brez izrecnega opo­rociteljevega dovoljenja, lahko pa ga o vsebini povpraša in ga opozori na morebitne pomisleke glede veljavnosti oporoke.138 Javno oporoko lahko sestavi vsakdo, ki je oporocno sposoben. Ce oporocitelj ni polnoleten, a je starejši od 16 let, je javna oporoka edina obli­ka oporoke, s katero lahko veljavno oporocno razpolaga. Svojo voljo mora ustno pojasniti notarju ali pa mu izrociti že napisan besedni sestav v odprti listini. Javna oporoka pride v poštev tudi za osebe, ki ne znajo brati oziroma ne morejo govoriti niti pisati.139 Oporocitelj ne more poslati k notarju svojega pooblašcenca, ampak se mora oglasiti osebno, saj notar preveri oporociteljevo identiteto in avtentic­nost izjave oziroma zapisa. Pri tem preveri tudi oporociteljevo sposobnost testiranja. Stik po telefonu ali v obliki videokonference praviloma ni dovo­ 133 Beurkundungsgesetz vom 28. 08. 1969 (BGBl. I S. 1513), veljati je zacel 1. januarja 1970. 134 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 208. 135 Prav tam, str. 210. 136 Schlüter (2007), str. 56. 137 Prav tam, str. 59. 138 Aderhold in drugi (2017), str. 6105. 139 Leipold (2010), str. 111.ver ljen. Izjemoma bi bila v izrednih situacijah, kot je na primer karantena za­pustnika, dopustna sestava zapisnika ob pomoci telekomunikacijskih sred­stev, ce slednja notarju omogocajo zadostno prepricanje, da lahko preveri pristnost oziroma avtenticnost oporocitelja in njegove izjave.140 Notar sestavi zapisnik o poteku sestave javne oporoke in o vsebini, ce mu je poznana. Zapisnik se pred podpisom oporocitelja in notarja prebere. Ce je oporocitelj gluh, nem, slep ali ne zna pisati oziroma brati, mora biti pri sestavi prisotna tudi prica oziroma še en notar, ki se prav tako podpiše na zapisnik. Podpisani zapisnik se poleg dokumenta, ki je bil izrocen notar­ju kot oporoka, zapecati v ovojnico, na katero se napiše datum sestave in se nato izroci v posebno hrambo okrajnemu sodišcu.141 V primerjavi z lastnorocno oporoko, ki je lahko sestavljena preprosto, hitro in poceni, je prednost javne oporoke v sodelovanju pravnega strokov­njaka. Notar pravno svetuje stranki in jo usmerja, da sestavi oporoko, ki izpolnjuje predpisane zahteve in s tem odpravi nevarnost neizpolnjevanja oblicnostnih in drugih pogojev, ki bi lahko povzrocili njeno neveljavnost. Tako sestavljeni oporoki je tudi zagotovljena posebna hramba, ki zmanjšuje tveganje pred njenim unicenjem, poškodovanjem ali izgubo. Dvomi v av­tenticnost javne oporoke so prakticno neutemeljeni, tveganje za neizpoln­jevanje oblicnostnih zahtev pa minimalno. S tem je tveganje, da bi bila opo­roka neveljavna, unicena, izgubljena ali ne najdena, znatno zmanjšano.142 4.1.1.3.3. Izredna oporoka, sestavljena pred županom Izredno obliko oporoke lahko sestavi župan obcine, v kateri je opo­rocitelj doma.143 Oporocitelj je upravicen napraviti takšno oporoko v dveh primerih: ce je zapustnik življenjsko ogrožen in je vprašljivo, da bi lahko pravocasno (pred smrtjo) prišel do notarja in sestavil javno oporoko,144 ali ce zapustnik zaradi izrednih okolišcin obtici v mestu, odrezan od po­vezav z zunanjim svetom.145 Nevarnost mora biti dejanska, resnicna, pri cemer je župan tisti, ki mora biti preprican o zapustnikovi življenjski ogro­ 140 Aderhold in drugi (2017), str. 6105. 141 Glej § 25 BeurkG. Leipold (2010), str. 112–113. 142 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 211. 143 Veljavna je tudi oporoka, ki jo namesto župana sestavi njegov namestnik. Name-stnik mora svoj položaj oziroma pristojnost navesti v zapisniku, ki ga sestavlja. Glej peti odstavek § 2249 BGB. 144 To ureja § 2249 BGB, te dolocbe pa je mogoce uporabiti tudi v primeru razmer, ki jih predvideva § 2250 BGB. 145 To ureja § 2250 BGB, ki se sicer nanaša na oporoko pred tremi pricami, vendar pa se sklicuje na sodelovanje župana v primeru izrednih okolišcin. ženosti. Ce napacno oceni situacijo, zmotna presoja ne vpliva na veljavnost oporoke, ce je ravnal skrbno. Ce pa se župan zaveda, da oporocitelj ni v smrtni nevarnosti, je oporoka nicna.146 Ce župan presodi, da gre v resnici za izredne razmere zapustnika, lahko deluje kot notar in je torej pristo­jen za sestavo oporoke. Pomembno je, kako on doživlja situacijo, kakšni so njegovi subjektivni obcutki in osebna presoja. Subjektivni vidiki pric in oporocitelja nimajo enake teže kot vtis, ki ga dobi župan.147 Neskrbno ravnanje uradne osebe ima lahko daljnosežne posledice, saj ne glede na dobrovernost lahko povzroci, da je oporoka neveljavna. Zapustnika, ki se ne zaveda županove neskrbnosti, lahko doleti usoda, da umre brez veljavne oporoke, mislec, da je oporocno ustrezno (veljavno) razpolagal s svojim premoženjem. Zato je pomembno, da se skrbno presodita tako županova razlaga izrednih razmer kot tudi njegovo stališce o konkretni življenjskiogroženosti zapustnika. Županova malomarnost odpira vprašanje poten­cialne odškodninske odgovornosti za škodo, ki nastane oporocnim dedi-cem zaradi neveljavnosti oporoke. Oporocitelj lahko svojo voljo izrazi ustno, znakovno (neverbalno) ali tako, da županu izroci odprt ali zapecaten dokument.148 Potek dogodkov in vsebina oporociteljeve izjave se pišeta na zapisnik, ki ga oporocitelj, potem ko mu je prebran, tudi lastnorocno podpiše. Ce je zapustnik preslaboten in se ni vec sposoben podpisati, se to dejstvo zabeleži v zapisnik, ki nadomesti oporociteljev podpis.149 Pri sestavi morata biti prisotni dve oporocni prici, ki se na koncu podpišeta skupaj z oporociteljem in županom. Župan mora kot uradna oseba nujno podpisati zapisnik, preden oporocitelj umre. Pri pricah je dovoljeno manjše odstopanje, saj se lahko prici podpišeta na opo­roko tudi po oporociteljevi smrti.150 Te navedbe je treba razlagati v skladu z namenom poskusa minimalnega odloga, ki poskuša obdržati oporoko v veljavi. V res izjemnih okolišcinah se namrec lahko zaradi hitrega poteka dogodkov in zamudne sestave oporoke zgodi, da oporocitelj umre, še pre-den se izvršijo vsi protokoli podpisovanja vseh navzocih oseb. Zato zado­stuje, da oporoko za casa življenja podpiše le župan, vendar pa morajo biti tudi podpisi pric del tekocega casovnega sosledja dogodkov sestave oporo­ke v smislu enotnega dejanja. Casovno odmaknjenega podpisovanja ne bi 146 Schlüter (2007), str. 64. Muscheler (2010), str. 892. 147 Schlüter (2007), str. 65. Leipold (2010), str. 120. Aderhold in drugi (2017), str. 6119. 148 Oporoka se lahko sestavi tudi v jeziku, ki ni materni jezik oporocitelja, vendar pa morajo vse sodelujoce osebe razumeti jezik, v katerem se sestavi oporoka oziroma zapisnik o sestavi oporoke. Aderhold in drugi (2017), str. 6119–6120. 149 Prav tam, str. 6120. 150 Prav tam, str. 6120. mogli šteti za veljaven podpis oporoke, saj se je zaradi casovne oddaljenosti tok dogodkov prekinil in samo podpisovanje ni vec sestavni del prvotnega postopka, ampak gre za samostojno dejanje, ki dejansko nima vec povezave s sestavo oporoke.151 Ker gre za izredno obliko oporoke, oporoka nima trajne veljavnosti, kot to velja za redno obliko, ampak je cas njene veljavnosti omejen na tri mesece, razen ce je zapustnik v smrtni nevarnosti dalj casa. V tem primeru se zacetek teka roka odloži za celoten cas, dokler zapustnik nima možnosti sestaviti javne oporoke pred notarjem. Po preteku tega roka izredna opo­roka izgubi veljavo in se šteje, kot da ni bila nikoli sestavljena.152 Župan mora ob sestavi oporoke oporocitelja opozoriti na trimesecni rok, po pre­teku katerega oporoka preneha veljati.153 Ce niti župan niti nobena od pric nimajo pravne izobrazbe, je od njih težko pricakovati, da bodo natancno seznanjeni z zakonskimi dolocbami, ki veljajo za povsem pravilno sestavo oporoke. Slednje je doloceno tveganje, da bi oporoka lahko bila neveljavna. Zato BGB izjemoma dovoljuje spregled postopkovnih napak, ki jih vsebuje zapisnik, ce je mogoce z gotovostjo sklepati, da zapis vsebuje pravo in res-nicno oporociteljevo voljo.154 4.1.1.3.4. Izredna oporoka, sestavljena v prisotnosti treh pric Izredne okolišcine, ki onemogocijo komunikacijo in povzrocijo odre­zanost naselja od preostalega sveta, zaradi cesar je nemogoce izvesti javno oporoko pred notarjem oziroma je to izredno otežkoceno, opravicujejo se­stavo izredne oporoke v prisotnosti treh pric. Opravicljiv razlog za upora­bo dolocb o nujni oporoki pred pricami je tudi obstoj neposredne smrtne nevarnosti zapustnika.155 Prica je lahko vsakdo, ki je pripravljen sodelovati v postopku, ce iz­polnjuje zakonske zahteve. To je lahko tudi nakljucna mimoidoca oseba, vendar jo je treba pred tem seznaniti s tem, kateremu dejanju bo prisostvo­vala. Prica mora imeti namen in željo sodelovati pri sestavi oporoke ter se zavedati pomembnosti tega dejanja.156 V vlogi price ne more nastopiti oseba, ki je mladoletna, duševno bolna, slepa, gluha, nema ali ne zna pisati. 151 Prav tam, str. 6120 152 Glej § 2252 BGB. Leipold (2010), str. 120. Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 145–146. 153 Schlüter (2007), str. 65. 154 Glej šesti odstavek § 2249 BGB. Muscheler (2010), str. 865–897. 155 Glej prvi in drugi odstavek § 2250 BGB. Aderhold in drugi (2017), str. 6121. 156 Aderhold in drugi (2017), str. 6121. Prav tako ne more kot prica nastopiti oporociteljev zakonec ali sorodnik v ravni liniji.157 Vse tri price morajo biti prisotne ves cas, ko oporocitelj ustno pojasnjuje svojo poslednjo voljo.158 Izjava mora biti povzeta v zapisnik, ki se po zapisu še enkrat glasno prebere. Zadostuje tudi postopek, v katerem se oporocitelju glasno prebere že napisan dokument, ki ga oporocitelj potrdi vsaj z besedo »da«. Zapust­nik, ki je nem, ne more sestaviti izredne oporoke pred tremi pricami.159 Zgolj predaja pisnega dokumenta ne zadostuje za to obliko oporoke, ampak se upošteva le ustna izjava. Zapustnik mora biti zato sposoben govoriti, da lahko glasno pove svojo voljo ali vsaj potrdi prebrani dokument z izrece­nim »da«.160 Tukaj se odpre vprašanje, ali bi zadostovala tudi neverbalna komunikacija v smislu prikimavanja, dvignjenega palca in podobno. Me-nim, da taka razlaga ne bi izpolnjevala zakonskih zahtev po zahtevani ust­nosti. Ceprav je mogoce vsebino neverbalnega dejanja izenaciti z izreceno besedo »da«, pa tega dejanja po jezikovni razlagi še vedno ni mogoce ozna-citi za ustno izjavo oziroma izreceno besedo. Zahteve po ustnosti izjave je mogoce izpolniti le z uporabo glasu, kar pa ni doseženo z uporabo drugih delov telesa. Ce je mogoce, zapisnik podpiše tudi oporocitelj, razen ce po njegovi izjavi ali mnenju drugih ne zna ali ni vec zmožen pisati, kar pa se zabeleži v zapisnik. Vsekakor pa morajo zapisnik podpisati vse tri prisotne price.161 Problematicnost postopka oblikovanja oporoke pred tremi pricami je v dolgotrajni sestavi in zahtevah, ki morajo biti izpolnjene za veljav­nost oporoke. Ceprav je to izredna oblika oporoke, BGB predpisuje dokaj visoke zahteve za njeno veljavnost: izjavo oporocitelja, glasno branje zapi­sanega, njegovo potrditev in podpisovanje. Ker gre za izredne situacije, se lahko hitro zgodi, da zapustnik umre prej, preden se izvrši zadnje dejanje 157 Prav tam, str. 6121. 158 Zapustnik, ki je nem, ne more sestaviti izredne oporoke pred tremi pricami. We­ber (2018), str. 49. Zgolj predaja pisnega dokumenta ne zadostuje za to obliko oporoke, am-pak se upošteva le ustna izjava. Zapustnik mora biti zato sposoben govoriti, da lahko glasno pove svojo voljo ali vsaj potrdi prebrani dokument z izrecenim »da«. Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 217. Tukaj se odpre vprašanje, ali bi zadostovala tudi neverbalna komunikacija v smislu prikimavanja, dvignjenega palca in podobno. Menim, da taka razlaga ne bi izpolnjevala zakonskih zahtev po zahtevani ustnosti. Ceprav je mogoce vsebino neverbalnega dejanja izenaciti z izreceno besedo »da«, pa tega dejanja po jezikovni razlagi še vedno ni mogoce oznaciti za ustno izjavo oziroma izreceno besedo. Zahteve po ustnosti izjave je mogoce izpolniti le z uporabo glasu, kar pa z uporabo drugih delov telesa ni doseženo. 159 Weber (2018), str. 49. 160 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 217. 161 Aderhold in drugi (2017), str. 6121. Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmer­mann (2011), str. 217. Schlüter (2007), str. 66. sestave oporoke, ali pa da dani situaciji ni mogoce zagotoviti prisotnosti treh neobremenjenih pric.162 Glede casovne veljavnosti treh mesecev vel­jajo zanjo enaki pogoji, kot je to zapisano pri izredni oporoki, sestavljeni pred županom. 4.1.1.3.5. Izredna oporoka, sestavljena na morju Pri izredni obliki oporoke, sestavljeni na morju (nem. Nottestament auf See), gre za neke vrste pomorsko oporoko, ki se namesto na celini ozi­roma kopnem sestavi v casu, ko je zapustnik na plovilu na vodni gladini. Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja: ladja mora pluti pod nemško zastavo in mora biti zunaj domacega pristanišca.163 Pri sestavi te oporoke morajo biti prisotne tri price. Zahteve glede pric so enake kot pri preostalih dveh oblikah izrednih oporok. Oporoka je tudi casovno omejena na rok treh mesecev, enako kot pri izredni oporoki, sestavljeni pred županom.164 Zakonodajalec pri oblikovanju predstavljenih dolocb ni predvidel iz­polnjevanja dolocenega pogoja v smislu posebnih okolišcin, ki neposredno ogrožajo življenje zapustnika ali mu onemogocajo priti v stik z notarjem, kot se to sicer zahteva pri preostalih oblikah izrednih oporok. Tako dejansko niti ne gre za izredno oporoko, saj se lahko sestavi tudi v povsem obicajnih, vsakodnevnih okolišcinah. Specificno urejanje le ene dejavnosti, katere tve­ganost niti ni tako ocitna, daje vtis privilegiranosti in neenake obravnave. Zato bi bilo smiselno preoblikovati obstojece dolocbe tako, da bi vkljucili zahtevo po obstoju izrednih razmer, kot se zahteva za nekatere druge oblike izrednih oporok. Poleg tega pa bi se lahko odpravila pogoja glede nahajanja na plovilu in pripadnosti plovila državi. S tem bi razširili krog upravicencev in zajeli širši krog dejavnosti oziroma poklicev (na primer gasilce, vojake na misiji), pri katerih je povecano tveganje za življenje.165 162 Zimmermann za primer navaja nesreco skupine treh plezalcev, ko se eden po­škoduje. Ceprav bi ostala dva plezalca lahko nastopila kot prici, prisotnosti tretje price pa iz objektivnih razlogov in same narave spleta okolišcin ne bi bilo mogoce zagotoviti, izredna oporoka pred pricami ne bi bila veljavna, saj ne bi bilo prisotnih zadosti pric, kot se zahteva. Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 217. 163 Muscheler (2010), str. 900. 164 Dolocba § 2251 BGB, ki predpisuje izredno oporoko, sestavljeno na morju, se glede oblike sklicuje na § 2250 BGB. Price morajo torej biti polnoletne, poslovno sposobne, znajo brati, niso v ožjem sorodstvenem razmerju z oporociteljem. Weber (2018), str. 49. 165 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 218. 4.1.1.3.6. Skupna oporoka Skupna oporoka (nem. Gemeinschaftliches Testament) je socasna, skupna izjava volje,166 ki jo lahko izrazita dva zapustnika skupaj, ki ju BGB šteje za zakonca.167 Skupno oporoko lahko sestavita v obliki lastnorocne oporoke ali oporoke v obliki notarske listine. V obliki lastnorocne oporoke se naredi tako, da jo en zapustnik napiše in podpiše po dolocilih, ki veljajo za lastnorocno oporoko (§ 2247 BGB), drugi zapustnik pa spremlja postop­ke sestave in se nato še sam podpiše na dokument ter pri tem dopiše cas in kraj podpisa.168 V drugem primeru zapustnika izrocita notarju odprt ali zapecaten dokument, ki predstavlja njuno oporoko, lahko pa mu tudi ustno pojasnita svoje želje.169 Ce je skupna oporoka napravljena v eni od izrednih oblik oporok, zadostuje, ce pogoje zanjo izpolnjuje le en oporocitelj.170 V skupni oporoki lahko zakonca razpolagata neodvisno drug od drugega, lahko pa so njuna razpolaganja vzajemna in v odvisnosti od druge­ga zapustnika. Glede na to poznamo tri vrste skupnih oporok. Ce vsak za­konec poda svoje enostranske izjave, ki so med seboj neodvisne, vendar pa so zapisane na enem, skupnem dokumentu, se to šteje za navidezno skupno oporoko. Ce zakonca razpolagata v korist drug drugega ali kdo izmed njiju z vednostjo drugega obdari tretjo osebo, še vedno pa razpolaganja ostajajo medsebojno neodvisna, gre za vzajemno skupno oporoko. Za medsebojno odvisno skupno oporoko pa se šteje, ko podpisnika razpolagata v korist drug drugega, njuna razpolaganja pa so medsebojno povezana. Ce bi bilo razpolaganje enega od zakoncev neveljavno, bi to povzrocilo tudi neveljav­nost razpolaganj drugega od zakoncev.171 Njuna razpolaganja so praviloma vsebovana v enem dokumentu, izje­moma pa bi bil lahko kot skupna oporoka dopusten zbir vec zapisov, ce bi iz okolišcin, vzajemnosti dolocb in namena oporoke izhajalo, da je pisanje 166 Jeromen (2018), str. 66. Tako je skupna oporoka definirana v splošni jezikovni rabi. BGB je ne definira. Pünder (2018), str. 55. 167 Schlüter (2007), str. 114. Za zakonca se štejeta tako osebi, ki sta razlicnega spola, kot tudi osebi istega spola. Do spremembe predpisov, ki se nanašajo na istospol­ne partnerje, je prišlo v letu 2017 z zakonom, ki je dopustil pravico do zakonske zveze tudi osebam istega spola (Gesetz zur Einführung des Rechts auf Eheschliessung für Perso­nen gleiches Geschlechts z dne 28. julija 2017) in s tem med drugim spremenil dolocbe § 1353 BGB, kdo lahko sklene zakonsko zvezo. Glej (4. 12. 2018). Glej prvi odstavek § 2265 in §1 353 BGB. 168 Glej § 2267 BGB. Dutta, v Braun in Röthel (2016), str. 181. 169 Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 147–148. Schlüter (2007), str. 116. 170 Glej § 2266 BGB. 171 Glej § 2270 BGB. Brox in Walker (2018), str. 116. pravzaprav enoten dokument.172 Oporoka nima absolutno zavezujocega ucinka, ampak omogoca oporociteljema, da s premoženjem razpolagata vse do smrti enega od njiju, razen ce je razpolaganje izvedeno z namenom izigrati drugega oporocitelja.173 Enostranski preklic oporoke za casa življenja obeh oporociteljev je izjemoma dovoljen pod zakonsko predpisanimi pogoji in odvisen od na-cina razpolaganja v skupni oporoki. Ce skupna oporoka vsebuje enostran­ske izjave posameznih zakoncev, o preklicu ni dileme. Ce so razpolaganja vzajemna, kot so dolocitev dedica, dolocitev volil in naložitev obveznosti dedicu ali volilojemniku, veljajo za oba zakonca. Vsakršna sprememba ali preklic je mogoc le sporazumno. Ce želi drugace razpolagati le ena stranka, ne more spremeniti obstojecega zapisa, ampak pride v poštev le enostranski preklic oporoke. Oporoka se enostransko preklice, ce se izjava poda v no-tarski listini in se njen odpravek izroci nasprotni stranki.174 Po smrti enega od podpisnikov oporoke ni vec mogoce preklicati, ra-zen ce se preživeli zakonec odpove dedovanju iz naslova skupne oporoke ali ce je bila možnost preklica vkljucena v skupno oporoko.175 Ce preživeli zakonec sklene novo zakonsko zvezo, to ne vpliva na skupno oporoko, skle­njeno v prejšnji zakonski zvezi. Obstojece skupne oporoke ne more prekli­cati niti spremeniti v korist novega zakonskega partnerja. Nova zakonska zveza pa vpliva na nujni delež novega zakonca, ki lahko dobi del premože­nja kljub podpisani skupni oporoki s prejšnjim zakoncem. Da bi se temu izognili, lahko partnerja v skupno oporoko vneseta posebno klavzulo, ki prenos premoženja, ki bi se sicer izvedel šele ob smrti drugega zakonca, povzroci že v trenutku sklenitve nove zakonske zveze.176 4.1.2. Hrvaška 4.1.2.1. Splošne znacilnosti dedovanja Na Hrvaškem prenos premoženja z zapustnika na njegove dedice ureja Zakon o nasljedivanju,177 ki razlikuje med zakonitim in oporocnim dedovanjem. Oporoka je strogo oseben, enostranski pravni posel, za ka­terega se zahteva predpisana oblika in ga lahko oporocitelj vsak trenutek preklice. Ce zapustnik ni napisal oporoke oziroma je oporoka neveljavna 172 Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 148. 173 Prav tam, str. 149. Jeromen (2018), str. 67. 174 Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 149. Schlüter (2007), str. 123. 175 Schwab, Gottwald in Lettmaier (2017), str. 149. Brox in Walker (2018), str. 125. 176 Jeromen (2018), str. 68. 177 Narodne novine RH, št. 48/03, 163/03, 35/05, 127/13 in 33/15. ali ce je oporocni dedic umrl pred oporociteljem, pride v poštev zakonito dedovanje.178 Zakon o nasljedivanju omenja štiri dedne rede. V prvem dednem redu so zapustnikovi potomci in zakonec. V drugem dednem redu so zapustni­kov zakonec in zapustnikovi starši ter njihovi potomci. V tretji dedni red spadajo zapustnikovi stari starši in njihovi potomci. V cetrtem dednem redu so zapustnikovi prastarši. Ce ni živ noben praded ali prababica, de­dujejo drugi predniki, ki so sorodstveno najbližje glede na parentelni sis­tem.179 Ce se kljub temu ne najde ustrezni dedic, zapušcina brez dedica pri­pade lokalni samoupravni enoti. Obcina ali mesto se zapušcini ne moreta odpovedati.180 Sestava oporoke mora slediti strogim oblicnostnim pravilom, sicer je lahko neveljavna.181 V primeru nejasnih dolocb ali dvomov je treba opo­roko razlagati in favor testamenti. Nacelo razlage v korist oporoke se upo­rablja tako pri presojanju veljavnosti oporoke kot tudi glede interpretacije njene vsebine.182 Hrvaško pravo ne dovoljuje dednopravnih pogodb, ceprav se na prvi pogled zdi, da nacelo dispozitivnosti, enako kot to velja za druge civilno­pravne institute, dopušca tudi tak nacin razpolaganja. Ker so pogodbe za­vezujoce, bi njihova dopustitev na podrocju dednega prava pomenila pre­veliko omejitev zapustnikove avtonomije. Neveljavne so dedna pogodba, pogodba o pricakovani dedišcini in pogodba o vsebini oporoke. Izjemoma pa so, pod dolocenimi pogoji, dovoljene nekatere pogodbene oblike razpo­laganja s premoženjem.183 Oporocna svoboda ni absolutna, saj je zapustnik omejen z institu-tom nujnega deleža. Nujni dedici so osebe, ki so zapustniku sorodstveno najbližje in se zanje šteje, da so mu izredno pomembne, zato je zakonsko predpisan tak krog sorodnikov, ki je kljub napravljeni oporoki lahko dele­žen rezerviranega dela premoženja, ki ustreza institutu skupnega nujnega deleža.184 Nujni dedici se delijo med absolutne in relativne nujne dedice. Absolutni dedici so potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zakonec. Relativni nujni dedici morajo za pridobitev nujnega deleža poleg sorod­ 178 Gavella (1990), str. 150–154. 179 Klaric in Vedriš (2009), str. 727–729. 180 Gavella in Belaj (2008), str. 243–244. 181 Prav tam, str. 124. 182 Vukotic (2017), str. 24. 183 Gavella in Belaj (2008), str. 422. To so sporazum oziroma pogodba o odpovedi de­dovanju, pogodba o izrocitvi in razdelitvi premoženja za cas življenja in pogodba o prenosu dednega deleža pred delitvijo. Perkušic in Ivancic-Kacer (2006), str. 141. 184 Klasicek (2013), str. 351–352. Gavella in Belaj (2008), str. 217. stvene vezi izpolnjevati tudi pogoj nepreskrbljenosti in trajne nezmožnos-ti za delo (69. clen Zakona o nasljedivanju). Absolutnim nujnim dedicem pripada delež, ki ustreza polovici zakonitega dednega deleža, relativnim nujnim dedicem pa delež, ki ustreza tretjini zakonitega dednega deleža (70. clen Zakona o nasljedivanju).185 Od dedovanja so izkljucene osebe, ki so se dedovanju odpovedale, ali osebe, ki se zaradi svojih dejanj do zapustnika ali zakonsko dolocenih oseb, štejejo za dedno nevredne.186 4.1.2.2. Oporocna sposobnost 4.1.2.2.1. Objektivni kriterij V skladu z objektivnim kriterijem je oseba oporocno sposobna, ce je starejša od 16 let.187 Osebe, ki so mlajše od 16 let, so absolutno oporocno nesposobne. Pri starosti se ne upošteva nic drugega kot izkljucno dan, ko je oporocitelj sestavil oporoko, glede na njegov rojstni datum. Veljavnost opo­roke se ugotovi na podlagi preprostega matematicnega izracuna, ki pove, ali je oporocitelj že dosegel predpisano starost, da bi lahko veljavno sestavil oporoko. Ce je bil oporocitelj mlajši od predpisane starosti, oporoka pozne­je, z dopolnitvijo predpisane starostne dobe, ne postane veljavna.188 4.1.2.2.2. Subjektivni kriterij Subjektivni kriterij se nanaša na presojo zapustnikovega psihicnega stanja. Zapustnik mora biti sposoben za razsojanje, mora se zavedati svo­jega ravnanja ter razumeti njegov pomen in posledice.189 Sposobnost za 185 Klaric in Vedriš (2009), str. 753. 186 Hrvaško pravo je glede dedne nevrednosti urejeno zelo podobno kot v Sloveniji Predpisuje namrec, da je dedic dedno nevreden, ce je naklepno vzel ali poskušal vzeti živl­jenje oporocitelju, ce je s silo, grožnjo ali zvijaco napeljal zapustnika k sestavi oporoke ozi­roma oporocnega dolocila ali pa mu je preprecil to storiti, ce je unicil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom prepreciti njeno izpolnitev ter tudi ce je ponaredil oporoko ali ce se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ni klical pomoci oziroma mu je ni sam nudil ali ga je pustil brez pomoci v nevarnosti za zdravje in življenje. Razlika med obema ureditvama je v cetrti tocki 125. clena Zakona o nasljedivanju, v kateri so drugace kot v slovenski ureditvi (126. clen ZD) podrobneje doloceni primeri, ko je dedic dedno nevreden: opustitev pomoci veže na pogoj nevarnosti za lastno življenje in za nevrednost oznaci še situacijo, da dedic pusti zapustnika v situaciji, ki je nevarna za njegovo življenje ali zdravje. 187 Klaric in Vedriš (2009), str. 736. 188 Gavella in Belaj (2008), str. 130. O tem tudi Butkovic (2012), str. 42. Drugace je, ce oseba pozneje izgubi oporocno sposobnost, saj oporoka v tem primeru ostane v veljavi. 189 Klaric in Vedriš (2009), str. 736. razsojanje je sestavljena iz stanja razuma in volje. Ce pri sestavi oporoke le eden od njiju ni ustrezno zastopan, to povzroci neveljavnost oporoke. Oporocitelj se mora zavedati, da sestavlja oporoko in do kakšnih posledic bo tako dejanje pripeljalo ter si jo mora tudi želeti sestaviti.190 Domneva se, da je vsak zapustnik oporocno sposoben, dokler se ne ugotovi drugace. Dokazno breme dokazovanja stanja zapustnikove zavesti, ce pride do spo­ra, nosi oseba, ki trdi nasprotno od domneve.191 Omejitve razuma so lahko biološke ali telesne, pri cemer Gavella poudarja tudi pomen drugih custvenih stanj, ki lahko vodijo oporocitelja pri sestavi oporoke, kot so zaljubljenost, strast in jeza.192 Gre za intenziv­nejša custva, ki lahko tako preplavijo posameznika, da vplivajo na nje­govo presojo. Ceprav lahko vplivajo na ravnanje oporocitelja, bi njihova vkljucitev v presojo oporocne sposobnosti pomenila, da bi morala so­dišca pri ugotavljanju oporocne sposobnosti poleg psihofizicnega stanja oporocitelja vrednotiti tudi njegove nagibe, zaradi cesar bi se lahko voljni element pomaknil na drugo mesto. To pa ne bi bilo v skladu z namenom zakonodajalca. Ker bi vkljucevanje nagibov pomenilo odmik od ugotavl­janja prave oporociteljeve volje, bi bilo prav, da bi se oporocna sposobnost presojala le z vidika, ali so pomanjkljivosti sposobnosti za razsojanje bio-loško pogojene.193 4.1.2.3. Oblike oporok 4.1.2.3.1. Lastnorocna oporoka Ce oporocitelj napiše in podpiše oporoko s svojo roko, je to lastnorocna oporoka.194 Za lastnorocno oporoko se lahko štejejo tudi za­pisi, ki jih oporocitelj zaradi okrnjenosti dolocenih telesnih udov napravi z usti ali z nogo. Pomembno je, da gre za cloveški zapis, brez uporabe stro­ja ali drugih tehnicnih naprav, ki imajo že predpripravljene crke. Oporo­ko je mogoce zapisati na razlicne materiale. Najpogosteje je uporabljen papir, veljavna pa bi bila tudi oporoka, zapisana na leseno površino, na platnice knjige ipd.195 190 Gavella (1990), str. 156. 191 Klaric in Vedriš (2009), str. 736. 192 Gavella (1990), str. 156. 193 Prav tam, str. 156–157. O duševni bolezni in (ne)zmožnost sestaviti oporoko tudi Crnic (1996), str. 93–94. 194 Pri tem se dopušca nekaj prožnosti in pisanje z rocno protezo izpolnjuje zahteve lastnorocnosti zapisa. Gavella in Belaj (2008), str. 145. Gavella (1990), str. 171. 195 Gavella in Belaj (2008), str. 145. Oporocitelj se mora podpisati s polnim imenom in priimkom. Iz so-dne prakse so poznani primeri, ko se je oporocitelj podpisal le z zacetnica-mi ali z vzdevkom oziroma drugim imenom. Sodišca so v primerih, ko se je oporocitelj podpisal z vzdevkom, svojim nazivom ali kakšnim drugim imenom, zavzela stališce, da tak nacin podpisa ne povzroci neveljavnosti oporoke, ce je nedvoumno, kdo je avtor zapisa in da je s tem dejanjem želel brezpogojno izraziti svojo voljo.196 Drugace je v primeru podpisa z zacetni­cami ali drugimi oblikami okrajšav. Po hrvaški sodni praksi tak podpis ni dovoljen, zato je oporoka neveljavna.197 Datum in kraj nastanka oporoke nista pogoja za njeno veljavnost, ju je pa priporocljivo pripisati iz dokaznih razlogov. Oporoka ima enako težo z datumom ali brez njega, vendar je lažje dokazovanje nastanka, ce je zapustnik napisal vec nedatiranih oporok ali ce je zapustnik pozneje izgubil oporocno sposobnost. Ce oporoka nima datuma, je treba v do-kaznem postopku ugotoviti, katera oporoka je nastala pozneje oziroma ali je bila oporoka sestavljena v casu, ko je bil oporocitelj še oporocno sposoben.198 4.1.2.3.2. Pisna oporoka pred pricami Ce oporocitelj natipka oporoko ali jo po njegovih navodilih napiše druga oseba, morata biti pri podpisovanju prisotni dve oporocno sposobni prici. Sredstvo, s pomocjo katerega se oporoka napiše, pri presoji veljavnosti oporoke ni bistveno. Lahko gre za obicajno pisalo ali pa za kakšno drugo mehansko sredstvo. Od tehnicnih sredstev bi prišli v poštev na primer ra-cunalnik in tiskalnik ali pisalni stroj. Pomembno pa je, da se pri tem ustvari pisni dokument. Tudi ce se piše na racunalnik, je treba zapis natisniti in nato podpisati njegovo tiskano razlicico.199 Po sestavi oporoke mora oporocitelj v prisotnosti obeh pric izjaviti, da sestavljeni dokument predstavlja njegovo oporoko, in jo zatem lastnorocno podpisati.200 Ce oporoko po oporociteljevem nareku piše tretja oseba, mora oporocitelj kljub temu znati brati in pisati. Ce ne zna, ne more sestaviti pisne oporoke pred pricami, ampak ima na voljo druge oblike oporoke (na primer javno oporoko). Ta dolocba velja le za nepismene osebe, ne pa tudi za neme 196 Prav tam, str. 145. 197 Prav tam, str. 145. 198 Glej (29. 10. 2018). 199 Gavella, Belaj (2008), str. 145–146. 200 Prav tam, str. 146. Škalabrin (2006), str. 208. Gavella (1990), str. 172. in gluhoneme osebe, ki so pismene. Neme ali gluhoneme osebe, namesto da izrecejo, da je to njihova oporoka, svojo potrditev dokumenta izjavijo na drug ustrezen nacin. Po taki nadomestni izjavi oporoko tudi podpišejo.201 Za oporociteljem oporoko socasno podpišeta tudi obe prici.202 Poleg tega morata biti polnoletni, poslovno sposobni in ne smeta biti v sorodstve­nem razmerju z oporociteljem. Priporocljivo je, da se v oporoko zapišejo tudi morebitne posebne okolišcine, ki so vzbudile pozornost prisotnih oseb pri sestavi oziroma podpisovanju oporoke in bi lahko v primeru poznejšega spora pomagale pri presoji veljavnosti oporoke.203 4.1.2.3.3. Javna oporoka Ta oblika je razmeroma nova, saj velja šele od leta 2003, ko so bili izve­deni nekateri konkretnejši posegi v ureditev dednega prava.204 Novi Zakon onasljedivanju205 je opustil vec oblik oporok: sodno oporoko, oporoko, se­stavljeno na ladji, oporoko, sestavljeno med vojnim ali izrednim stanjem ter oporoko, sestavljeno pred diplomatskim ali konzularnim predstavni­kom. Omenjene oporoke so bile v praksi le redko uporabljene in je bila smiselnost njihovega obstoja vprašljiva, zato se je zakonodajalec odlocil, da jih nadomesti z enotno obliko oporoke, to je javno oporoko. Javna oporoka je oblika oporoke, ki jo pooblašcena oseba sestavi na zahtevo oporocitelja. Za pooblašceno osebo Zakon o nasljedivanju v 32. cle-nu doloca sodnika obcinskega sodišca, pravnega svetovalca na obcinskem sodišcu ali notarja. V tujini lahko javno oporoko sestavi tudi diplomat-ski oziroma konzularni predstavnik Republike Hrvaške, ce je oporocitelj hrvaški državljan. Oseba, ki ne zna oziroma ne more brati ali se ne more podpisati, lahko sestavi le javno oporoko.206 Pooblašcena oseba ne sme biti v sorodu207 z oporociteljem niti z ose­bo, ki je prejemnik koristi iz naslova sestavljene oporoke. Poleg tega po­ 201 Belaj (2004), str. 13. 202 Škalabrin (2006), str. 208. Gavella in Belaj (2008), str. 146. Gavella (1990), str. 172. 203 Belaj (2004), str. 13–14. 204 Hkrati z uveljavitvijo nove oblike oporoke pa je novi Zakon o nasledivanju opustil naslednje oporoke: sodno oporoko, oporoko, sestavljeno na ladji, oporoko, sestavljeno med vojnim ali izrednim stanjem ter oporoko, sestavljeno pred diplomatskim ali konzularnim predstavnikom. 205 Narodne novine RH, št. 48/2003 . 206 Glej 32. clen Zakona o nasljedivanju. 207 Zakon o nasledivanju v 35. clenu pri prepovedi sorodstvene bližine tako pric kot tudi uradne osebe, ki sestavlja oporoko, zajema naslednji krog oseb: potomce, posvojence ali njegove potomce, prednike in posvojitelje, druge sorodnike do cetrtega kolena stranske linije ter zakonce in z njimi izenacene skupnosti. Gavella in Belaj (2008), str. 138. oblašcena oseba tudi ne sme prejeti kakršnihkoli koristi, ki bi izhajale iz predmetne oporoke.208 Ce bi oporocitelj vendarle kaj zapustil pooblašceni osebi ali osebi, ki je z njo v ožjem sorodstvenem razmerju, bi bile te dolocbe nicne, v preostalem delu pa bi oporoka ostala v veljavi.209 Oporoko je treba sestaviti po tocno predpisanem postopku. Hrva­ško pravo pozna dve obliki javne oporoke, ki sta odvisni od oporociteljeve sposobnosti brati in pisati. Razlika med njima je v prisotnosti oporocnih pric,210 ki se zahtevajo le, kadar zapustnik ne zna oziroma ne more brati in pisati. Prici morata biti polnoletni, poslovno sposobni, pismeni ter poznati uradni jezik.211 Ce oporocitelj ne razume uradnega jezika ali je nem, gluh oziroma gluh in slep, potem mora v postopku poleg pric sodelovati še tolmac.212 Pomembno je, da so price in tolmac sposobni sporazumevati se z oporoci­teljem.213 V preostalem, zlasti postopkovnem delu, ni razlik, ali pri oporoki sodeluje tudi tolmac ali ne. V prvem koraku pooblašcena oseba preveri istovetnost oporocitelja in morebitnih pric ter tolmaca, cemur sledi glavni del sestave vsebine oporoke. Pooblašcena oseba posluša oporociteljeve želje in ga pri tem usmerja ter ga opozori na zakonske omejitve, zaradi katerih bi bila posamezna oporocna dolocila lahko neveljavna. Pomoc oziroma usmeritev pa ne sme pomeniti vplivanja na zapustnikovo voljo. Ce oporocitelj kljub opozorilom poobla-šcene osebe vztraja pri svojem, se oporoka kljub vsemu sestavi na nacin, kot to želi oporocitelj, podano opozorilo oporocitelju in druge relevantne okolišcine pa se vpišejo v zapisnik, ki ga sestavi pooblašcena oseba. V skle­pni fazi sledi podpisovanje zapisnika, ki vsebuje tudi oporocna razpolaga­nja.214 Ko oporocitelj prebere zapisnik, izjavi, da je to njegova oporoka in ga podpiše v prisotnosti pooblašcene osebe. Ce so prisotne price in tolmac, 208 Prav tam. 209 Prav tam. 210 Za price se poleg dosežene polnoletnosti in poslovne sposobnosti zahteva tudi, da niso v sorodstvenem razmerju z oporociteljem niti s pooblašceno osebo. V to skupino spadajo potomci, posvojenci in njihovi potomci, posvojitelj in njegovi predniki, drugi so-rodniki do cetrtega kolena stranske linije, zakonec navedenih oseb in zakonec oporocitelja. Belaj (2004), str. 16. 211 Naštete znacilnosti price povzrocijo njeno absolutno sposobnost. Prica pa mora biti tudi relativno sposobna, kar se presoja z vidika njenih sorodstvenih vezi z oporocite­ljem. Gavella (1990), str. 165. 212 Belaj (2004), str. 15–16. 213 Belaj (2004), str. 18. Gavella in Belaj (2008), str. 141. 214 Gavella in Belaj (2008), str. 139–140. se na dokument podpišejo tudi one.215 Zapisnik vedno poleg oporocitelja podpiše tudi pooblašcena oseba.216 Javna oporoka se praviloma sestavlja v uradnih prostorih, kjer deluje­jo pooblašcene osebe, v utemeljenih okolišcinah pa je to mogoce tudi zunaj teh prostorov.217 Tako sestavljeno oporoko hrani oporocitelj sam ali pa jo zanj hrani druga fizicna oziroma pravna oseba, ne glede na to, ali je oporo­ko sestavila ona ali kdo drug.218 4.1.2.3.4. Ustna oporoka Ustna oblika pomeni odstop od pravila pisnosti in se dopušca le izje­moma.219 Ustna oporoka je edina izredna oblika oporoke in se lahko sesta-vi le v izrednih razmerah, ko oporocitelj ne more razpolagati s katero od drugih, rednih oblik oporok. Za izredne razmere se štejejo okolišcine, ki so lahko objektivne ali subjektivne.220 Ce gre za reden potek dogodka, pri cemer je nastale posledice mogoce pricakovati, ne moremo govoriti o izre­dnih razmerah, zaradi cesar ustna oporoka ni dovoljena.221 Oporocitelj mora svojo poslednjo voljo izraziti pred vsaj dvema so­casno prisotnima pricama, lahko pa je pric tudi vec. Prica mora razumeti jezik oporocitelja, ne zahteva pa se, da zna brati in pisati.222 To je razumlji­vo, saj pri ustni oporoki oporocitelj svojo voljo pove ustno. Ker ne gre za zapis na papir niti se prici in oporocitelj ne podpišejo, je pomembno, da se izrecene besede, da bi se izognili poznejšim nejasnostim, cim prej zapišejo. Prici sta dolžni brez odlašanja zapisati oporociteljevo izjavo in jo predložiti sodišcu ali notarju oziroma jo eni od teh dveh oseb ustno ponoviti. Poleg tega morata tudi opisati okolišcine, v katerih je oporoka nastala, ter cas in kraj njenega nastanka.223 Bistvo hitrega odziva pric je v pomnjenju dogod­ka. Dokler je spomin na dogodek še svež, se price spomnijo podrobnosti 215 Gavella (1990), str. 165. 216 Klaric in Vedriš (2009), str. 740. 217 Gavella in Belaj (2008), str. 141. 218 Belaj (2004), str. 16. 219 Gavella in Belaj (2008), str. 146. 220 Belaj (2004), str. 21. Med izredne objektivne okolišcine bi lahko šteli naravne ne­srece, kot so na primer požar, poplava, potres in vojna; med subjektivne pa razlicna bolezen-ska stanja oporocitelja, zaradi katerih se znajde v neposredni smrtni nevarnosti. 221 Gavella in Belaj (2008), str. 147. 222 Klasicek (2016), str. 33. Belaj (2004), str. 21. 223 Belaj (2004), str. 21. Ce je oporocitelj doloceno premoženje naklonil pricam ali dolocenim njihovim družinskim clanom, so ta razpolaganja neveljavna, saj je zakonodaja­lec želel zmanjšati nevarnost, da bi price vplivale na oporocitelja ali si celo izmislile potek dogodkov ter s tem pridobile premoženje na nepošten nacin. in je manjša možnost, da pride do nenatancnega, pomanjkljivega ali celo napacnega zapisa poslednje volje. Cim bolj se casovna tocka oddaljuje, tem bolj se veca možnost napak. Opustitev te dolžnosti ne povzroci neveljavno­sti oporoke, je pa oteženo njeno dokazovanje.224 Ker je to izredna oblika oporoke, vezana na obstoj izrednih okolišcin, ustno razpolaganje nima trajnega ucinka, ampak je rok trajanja take oporo­ke omejen. Ce oporocitelj preživi, ustna oporoka izgubi veljavo po poteku trideset dni od prenehanja izrednih razmer.225 Po poteku veljavnosti ustne oporoke mora oporocitelj sestaviti novo, redno obliko oporoke oziroma se upošteva oporoka, ki jo je oporocitelj sestavil že prej, pred nastankom izre­dnih razmer, oziroma oporoka, ki je bila sestavljena med izrednimi okoli-šcinami, vendar spada med redne oblike oporok. 4.1.2.3.5. Mednarodna oporoka Oporocitelj se lahko odloci tudi za sestavo mednarodne oporoke, ki sledi dolocbam Konvencije o enotnem zakonu o obliki mednarodne opo­roke. Konvencija je bila podpisana 26. oktobra 1973 v Washingtonu, veljati pa je zacela 9. februarja 1978.226 Zahteve navedene konvencije je povzel Zakon o nasljedivanju, ki v 151. clenu doloca, da je oporoka veljavna ne glede na kraj sestave in državljan­stvo oziroma prebivališce oporocitelja, ce izpolnjuje predpisane zakonske zahteve. Oporoka, ki jo napiše oporocitelj ali kdo drug, je lahko napisana na roko ali natipkana v kateremkoli jeziku.227 Pri sestavi oporoke sodelujejo tudi pooblašcena oseba in dve prici.228 Zakon o nasljedivanju ne vsebuje dolocb, kaj bi bilo, ce bi oporocitelj želel, da oporoko napiše pooblašcena oseba. Ce bi se obe stranki strinjali, bi oporoko lahko sestavila pooblašcena oseba po nareku oporocitelja, vendar pa je tak zapis odvisen od volje obeh strank. Ce se pooblašcena oseba ne bi strinjala s takim zapisom, je v to ne bi bilo mogoce prisiliti, saj to ni njena zakonska dolžnost.229 Pooblašcena oseba preveri identiteto oporocitelja, nato oporocitelj v prisotnosti dveh pric in te osebe izjavi, da predstavljeni dokument vsebuje njegovo poslednjo voljo in jo podpiše oziroma pripozna podpis za svoje­ 224 Klasicek (2016), str. 33. Belaj (2004), str. 21. 225 Klasicek (2016), str. 35. Gavella in Belaj (2008), str. 148. 226 Klaric in Vedriš (2009), str. 741. Glej (8. 8. 2018). Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zeleni knjigi o dedovanju in oporokah, KOM(2005) 65 koncno (2006/C 28/01). 227 Klaric in Vedriš (2009), str. 741. 228 Glej 155. clen Zakona o nasljedivanju. 229 Belaj (2004), str. 19. ga.230 Ce oporoka obsega vec strani, mora podpisati vsako oštevilceno st-ran posebej. Oporocitelj, ki oporoke ne more podpisati sam, za to navede ustrezen razlog in oporoko, po njegovem narocilu, podpiše druga oseba. Zatem se na oporoko podpišejo tudi preostale prisotne osebe, pooblašcena oseba pa poleg svojega podpisa zapiše tudi datum, ki je pogoj za veljavnost oporoke.231 Pooblašcena oseba priloži oporoki potrdilo, da je oporoka sestavljena v skladu z zakonskimi dolocbami. Dokler se ne dokaže nasprotno, za do-kazovanje veljavnosti oporoke zadostuje potrdilo. V potrdilu se lahko, ce oporocitelj na vprašanje pooblašcene osebe razkrije ta podatek, navede tudi mesto hrambe oporoke.232 Predloga tega potrdila je vkljucena tudi že v sam Zakon o nasljedivanju (160. clen).233 4.1.3. Francija 4.1.3.1. Splošne znacilnosti dedovanja Code Civil (CC)234 omogoca dedovanje na podlagi zakona in oporo­ke.235 Ce oporocitelj ne napiše oporoke, se deduje po pravilih zakonitega dedovanja.236 V nekaj izjemnih primerih je mogoce premoženje vezati na nacin, da ni predmet dedovanja, vendar pa francoski pravni sistem, upo­števaje znacilnosti ureditve (zapušcinski postopek poteka pred notarjem, nacelo univerzalnega nasledstva, omejitev oporocne svobode z institutom nujnega deleža, oblicnost obdaritve), tej možnosti ni naklonjen.237 Dedne pogodbe so naceloma prepovedane. Ce zapustnik sestavi ded-no pogodbo, je zato ta neveljavna. Izjemoma je od leta 2007 dovoljeno, da 230 Glej 154. in 155. clen Zakona o nasljedivanju. 231 Belaj (2004), str. 20. Datum je pomemben zaradi presojanja oporocne sposobnosti oporocitelja v trenutku sestave oporoke. Gavella in Belaj (2008), str. 144. Datum tudi omo­goca ugotoviti, katera oporoka je bila napisana zadnja in je posledicno edina veljavna, razen ce ne razpolaga s premoženjem, ki ga je oporocitelj vkljucil že v svoje prejšnje oporoke. 232 Belaj (2004), str. 20. 233 Drugace kot slovenska ureditev, ki v 71.e clenu ZD le našteva, kaj mora potrdilo vsebovati, je hrvaški zakonodajalec uporabnikom olajšal delo in v Zakonu o nasljedivanju potrdilo oblikoval v obliki obrazca, ki se ga le izpolni. 234 Ordonnance n° 2016-131 . 235 Glej (15. 6. 2017). 236 Zakonito dedovanje je v Franciji prevladujoc nacin dedovanja, saj vecina ljudi umre brez oporoke. Po statisticnih podatkih iz leta 2012 naj bi oporoko v Franciji sestavilo manj kot 10 odstotkov zapustnikov. Péres, v Reid, de Waal in Zimmermann (2015), str. 34. Ryznar in Devaux (2013), str. 9. 237 Péres, v Braun in Röthel (2016), str. 159–161. se lahko dedic vnaprej odpove dedovanju v korist drugih oseb. Za odpoved se zahteva izpolnjevanje strogih oblicnostnih zahtev, saj mora biti sestavlje­na v obliki javne listine in jo mora dedic, ki se odpoveduje, podpisati pred dvema notarjema.238 Dedici so glede na bližino sorodstva razvršceni v štiri dedne rede.239 V prvem redu so zapustnikovi potomci in njihovi potomci. V drugi dedni red spadajo zapustnikovi starši ter zapustnikovi bratje in sestre ter njihovi potomci. V tretji red spadajo drugi, bolj oddaljeni predniki, ki niso uvršce­ni v prvi ali drugi red. Cetrtemu dednemu redu pripadajo drugi sorodniki, kot so strici, tete, bratranci in sestricne.240 Pri presoji, kateri dedici so upra­viceni do zapušcine, se najprej upošteva uvršcenost dedica, v kateri dedni red spada. Dedici iz drugega dednega reda so upraviceni do zapušcine šele, ce ni nobenega dedica v prvem dednem redu, dedici tretjega dednega reda deduje, ce ni dedicev prvega in drugega dednega reda itd. Sorodnik, ki je bližje zapustniku, izkljucuje iz dedovanja bolj oddaljenega sorodnika. Ce pa je znotraj reda vec enako oddaljenih dedicev, dedujejo vsi po enakih deležih.241 Ce v nobenem od štirih dednih redov ni živega sorodnika do šestega kolena, premoženje pripade državi.242 Z delom premoženja zapustnik ne more svobodno razpolagati, ampak je prihranjen za nujne dedice.243 Velikost nujnega deleža je odvisna od šte­vila nujnih dedicev, med katere spadajo oporociteljevi potomci in njihovi potomci ter preživeli zakonec.244 Višina nujnih deležev potomcev je odvis­na od števila otrok, ki jih je imel zapustnik.245 Ce ima zapustnik le enega potomca, znaša nujni delež polovico premoženja. Ce pa ima vec otrok, se lahko skupni nujni delež poveca do vrednosti treh cetrtin zapušcine. Ce zapustnik nima potomcev, so do dolocnega nujnega deleža upraviceni tudi zapustnikovi predniki. Do nujnega deleža je upravicen tudi preživeli zako­nec v višini ene cetrtine zapušcine.246 238 Žnidaršic Skubic (2008), str. 87. Glej 929. clen CC. Glej (1. 3. 2022). 239 Péres, v Reid, de Waal in Zimmermann (2015), str. 40. 240 Prav tam, str. 40 241 Prav tam. 242 Prav tam, str. 45. 243 Pavlin (2012), str. 72. 244 Glej 913. clen CC. 245 Ce je imel zapustnik enega otroka, znaša nujni delež polovica zapušcine, ce je imel dva otroka, je nujni delež dve tretjini zapušcine, ce pa zapusti tri otroke ali vec, nujni delež znaša tri cetrtine zapušcine. Glej 912. clen CC. 246 Glej 757. in 914-1 clen CC. Dedujejo lahko le osebe, ki niso dedno nevredne. Dedic je dedno ne­vreden, ce je obsojen za hudo kaznivo dejanje, s katerim je vzel ali pomagal vzeti življenje zapustniku, ce je pripomogel k nasilju ali napadu, ki je po­vzrocil smrt zapustnika, ce je krivo prical zoper zapustnika v kazenskem postopku, ce je ravnal opustitveno in brez nevarnosti za svoje življenje ni pomagal zapustniku, ko je bilo poseženo v njegovo telesno celovitost, ali ce je bil obsojen zaradi obrekovanja zapustnika, zaradi katerega je zapustnik utrpel vecjo škodo.247 Zanimiva je dolocba glede varstva zapustnika. Francija je v želji, da bi zašcitila oporocitelja pred morebitnim nedovoljenim vplivom, spreje-la posebne dolocbe, po katerih omejuje oziroma izkljucuje iz dedovanja dolocene osebe glede na njihovo funkcijo oziroma dejavnost, ki jo izva­jajo. Oporocitelj na smrtni postelji je ranljiv in s tem toliko bolj dovzeten za zunanje vplive oseb, ki ga obkrožajo. Iz dedovanja so zato izkljuceni zdravniki, farmacevti in drugo zdravstveno osebje, ki neguje oporocitelja v casu bolezni, ter pravni zastopniki, skrbniki in notarji, ki pomagajo pri sestavi oporoke. S tem se zmanjšuje nevarnost nedopustnega vpliva na zapustnika in se zagotavlja, da oporoka izraža pravo oporociteljevo voljo.248 4.1.3.2. Oporocna sposobnost 4.1.3.2.1. Objektivni kriterij Mladoletniki, mlajši od 16 let, so absolutno oporocno nesposobni in ne morejo veljavno razpolagati z oporoko. Osebe med 16. in 18. letom sta­rosti lahko oporocno razpolagajo v omejenem obsegu. CC jim podeljuje pravico, da lahko razpolagajo s polovico premoženja, s katerim bi sicer lah­ko razpolagali v celoti, ce bi bili polnoletni.249 Obstajata tudi dve izjemi, ko zapustnik postane oporocno sposoben pred 18. letom starosti: ce se poroci ali pa z emancipacijo, o kateri odloci sodišce na prošnjo staršev oziroma ce nima staršev, na prošnjo tako imenovanega družinskega sveta (fr. conseil de famille).250 Po polnoletnosti, ki jo doseže z 18. letom starosti, je zapustnik oporocno popolnoma sposoben. 247 Glej 726. do 727. clen CC. 248 Ryznar in Devaux (2013), str. 14. 249 Dyson (2003), str. 224. 250 Prav tam, str. 224 4.1.3.2.2. Subjektivni kriterij Veljavno oporoko lahko sestavi le razsoden oporocitelj.251 Zanj vel­ja domneva, da je oporocno sposoben, dokler ni dokazano nasprotno. Ce oporoko sestavlja notar, je njegova dolžnost, da presodi, ali je oporocitelj v takem duševnem stanju, da je sposoben izraziti in razumeti svoje želje in sestaviti oporoko.252 Oporociteljevo psihološko stanje in morebitna opo­rocna nesposobnost sta zabeležena v maticni knjigi, zato imajo odvetniki ali notarji, ki želijo preveriti, ali je oporocitelj oporocno sposoben, razme­roma preprosto nalogo, saj morajo le zaprositi za izpisek iz maticne knjige. Francosko pravo pozna tri oblike skrbništva za osebe, ki trpijo za dušev­nimi motnjami. Od te delitve je odvisna tudi veljavnost in obseg dejanj, ki jih lahko izvršuje odrasel posameznik. Za prvo obliko skrbništva (fr. sauve­garde de justice) je znacilno, da gre za zacasen ukrep, ki lahko traja najvec leto dni, ce se ne podaljša. Podaljšanje je mogoce najvec za eno leto. Osebi, ki spada v to skupino, se za dolocen cas ali za doloceno pravno dejanje nudi posebno varstvo. Pri drugi obliki skrbništva (fr. curatelle) gre za režim stalnega varstva skozi neprekinjeno zastopstvo pri pravnih poslih. Varuje se zapustnike, ki zaradi pomanjkljivih fizicnih ali duševnih zmožnosti niso sposobni varovati svojih interesov. Oporocitelj lahko sestavi oporoko le, ce je razsoden. Pri tretji obliki skrbništva (fr. tutelle) je omejitev najvec in ose­ba pod skrbništvom potrebuje najstrožje varstvo. V to skupino spadajo ose-be, ki zaradi sprememb svojih mentalnih ali fizicnih zmožnosti potrebujejo stalen nadzor in varstvo. Oporoka, ki jo sestavi oseba, ki je pod najstrožjo obliko skrbništva, je izpodbojna, razen ce jo je predhodno odobril sodnik, ki odloca o postavitvi osebe pod skrbništvo in skrbi za izvajanje skrbništva (fr. juge des tutelles).253 4.1.3.3. Oblike oporok Zapustniki, ki se odlocijo za sestavo oporoke, imajo na voljo štiri možnosti: lastnorocno oporoko, notarsko oporoko, skrivno oporoko in mednarodno oporoko.254 Poleg tega so v CC vkljucene tudi posebne do-locbe, namenjene vojakom, mornarjem in drugim osebam, zaposlenim v vojski.255 Francoska ureditev pozna le pisne oblike oporok.256 251 Glej 901. clen CC. 252 Ryznar in Devaux (2013), str. 18–19. 253 Prav tam, str. 12–13. 254 Dyson (2003), str. 286. Ryznar in Devaux (2013), str. 10. 255 Rudnicki (2015), str. 12. 256 Prav tam, str. 12–13. 4.1.3.3.1. Lastnorocna oporoka Francosko pravo ureja lastnorocno oporoko, to je oporoko, ki jo v celoti napiše in podpiše zapustnik z lastno roko. Lastnorocnost izkljucu­je uporabo tehnicnih sredstev, kot so pisalni stroj, racunalnik ali druge tehnicne naprave, ki omogocajo zapis besedila na drugacen nacin, kot da bi zapustnik z roko delal krivulje, crte in pike.257 V omejenem obsegu je dovoljena psihološka ali fizicna pomoc tretjih oseb (na primer pomoc pri podpiranju roke), vendar le, dokler ne posega v svobodno zapustnikovo voljo. Oporocitelj lahko sledi nasvetu tretjih oseb, prepiše drugo besedilo, dovoljeno je celo, da piše po predlogi oziroma že napisanih crkah. Mora pa pri tem razumeti besedilo, ki ga prepisuje.258 Ce bi šlo le za prepis be-sedila nepismenega oporocitelja, ki mu besede ne bi pomenile drugega kot risbo, oporoka ne bi bila veljavna, saj oporocitelj zgolj s kopiranjem besedila ne bi razumel pomena, ki ga imajo zapisane besede in s tem ne bi dosegal namena, zaradi varstva katerega je zakonodajalec postavil obrav­navano zahtevo.259 Oporocitelj mora zapisati tudi datum sestave oporoke. Francoski ci­vilni zakonik je glede tega precej strog in doloca, da je datum obligatorna sestavina oporoke, sicer je oporoka neveljavna. Datum je lahko napisan številsko, dopusten pa je tudi opisni nacin v smislu »… dni pred novim letom« ali »na dan dvajsete obletnice poroke«. Strogo zahtevo po dolocitvi trenutka sestave blaži praksa sodišc, ki upoštevajo tudi oporoke, ki jim da­tum v celoti manjka ali je nepopoln, ce je oporoke mogoce umestiti v do-loceno obdobje na podlagi drugih dejstev in dokazov.260 Namen datuma se kaže predvsem ob presoji oporocne sposobnosti in se kot obvezni sestavni del oporoke zahteva le, ce je vprašljiva oporocna sposobnost ali ce je tre­ba nujno ugotoviti kronološko zaporedje dogodkov. Ce v navedenih dveh primerih ni mogoce ugotoviti casovne tocke nastanka oporoke, je oporoka v zapušcinskem postopku neveljavna.261 Razplet je drugacen, ce oporoka vsebuje nepravilen ali napacen datum. V tem primeru se šteje, da je opo­roka veljavna, ce na prvi pogled ne vzbuja dvoma v svojo pravilnost. Ce bi dedic, volilojemnik ali kdo drug trdil drugace, je dokazno breme v celoti 257 Pintens, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 57. 258 Zato tudi ni predpisan jezik, v katerem mora biti sestavljena oporoka. Oporoko je dovoljeno sestaviti v jeziku, ki ni materni jezik oporocitelja, ga pa razume ter pozna prevod in pomen uporabljenih besed. Pintens, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 58. 259 Prav tam, str. 58. 260 Pintens, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 59–60. 261 Dyson (2003), str. 286–287. Pintens, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 59. na njegovi strani.262 V oporoki zapisan datum je tudi neke vrste indic, da je oporocitelj osnutek oporoke tako izpopolnil, da ne gre vec za osnutek, ampak za koncno razlicico, za katero želi, da ucinkuje.263 Lastnorocna oporoka je tudi v Franciji najpogosteje uporabljena obli­ka oporoke.264 Oporocitelj lahko tako napisano oporoko izroci v hrambo notarju. S tem zmanjša tveganje, da bi se oporoka izgubila, založila ali pri­krila. Pred uvedbo centralnega registra oporok (Fichier Central des Dispo­sitions de Derničres Volontés – FCDDC)265 se je lahko kljub temu zgodilo, da se oporoka ni predložila v zapušcinskem postopku, saj se ni vedelo, pri katerem notarju je oporoka v hrambi.266 Uvedba skupnega, poenotenega sistema, je odpravila to težavo in danes register omogoca jasen pregled nad obstojeco zbirko oporok. 4.1.3.3.2. Notarska oporoka Oporocitelj se lahko odloci, da oporoke ne bo sestavil sam, ampak bo izrabil pomoc in znanje notarja. Oporocitelj svojo voljo izjavi v priso­tnosti notarja, ki izreceno zapiše v obliki oporoke.267 Notarju ni treba pi-sati po dobesednem nareku, besedo za besedo, saj lahko po potrebi stavke preoblikuje. Bistveno je le, da s tem dejanjem ne spremeni pomena oziro-ma vsebine, ki jo ima posamezna poved, ampak gre zgolj za slovnicne po­pravke ali pomoc pri jasnejšem izražanju.268 Notar je kvalificiran pravni strokovnjak in s tem usposobljen stranki tudi pravno svetovati pri sestavi oporoke. Oporocitelja mora opozoriti na zakonske zahteve, ki ga vežejo k dolocenemu ravnanju oziroma omejujejo njegovo svobodno voljo z in-stituti, kot so nujni delež, razdedinjenje ipd.269 S svojimi opombami in 262 Dyson (2003), str. 286–287. 263 Prav tam. 264 K njeni priljubljenosti pomembno pripomoreta cenovna dostopnost in tajnost vsebine pred osebami, za katere zapustnik ne želi, da bi jo poznali. Dyson (2003), str. 287. 265 Vec o registru (FCDDC) na (28. 9. 2018). 266 Možnost hrambe v centralnem registru ponuja oporocitelju izbiro, da se sam od­loci, kako bo upravljal z oporoko po njeni sestavi. Drugace je na Nizozemskem, kjer imajo tudi centralni register, vendar z drugacnimi pooblastili. Register ni le enotna evidenca ve­ljavnih oporok, ampak je registracija eden od predpisanih pogojev za veljavnost oporoke. Vsaka sestavljena oporoka mora biti vsaj dana notarju v hrambo, ce že ni sestavljena v notar­skem zapisu. Glej (28. 9. 2018). Rautenbach (2009), str. 243–244. 267 Pintens, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 62. 268 Dyson (2003), str. 288. 269 Ryznar in Devaux (2013), str. 19. vprašanji lahko oporocitelja le usmerja in ga pravno poduci, ne sme pa ga prepricevati, naj spremeni razpolaganja, ali na njegovo odlocitev kako drugace vplivati.270 Ko notar zapiše vsebino oporoke in izrecno navedbo, da so bile pri se­stavi upoštevane vse oblicnostne zahteve, oporoko še enkrat na glas prebe-re, nato jo oporocitelj lastnorocno podpiše. S podpisom oporocitelj potrdi svojo identiteto in da je vsebina oporoke odraz njegove prave in resnicne volje.271 Oporoko pred notarjem lahko sestavi tudi oporocitelj, ki ne zna pisati ali pa zaradi telesne okvare ne more pisati citljivo. V tem primeru notar overi podpis, ki je popacen ali nevsakdanji oziroma zabeleži oporo-citeljevo izjavo o nezmožnosti podpisa in navede razlog zanjo.272 Notarska oporoka je dostopen nacin razpolaganja s premoženjem za primer smrti tudi nemim ali gluhim osebam. Ce je oporocitelj gluh, se mu oporoka ne prebere, ampak jo mora sam glasno prebrati. Za nemega oporocitelja se zahteva, da je zmožen ustne komunikacije oziroma da lahko svojo voljo izrazi z znakovnim jezikom.273 Pri sestavi in podpisu oporoke morata poleg notarja in oporocitelja sodelovati še dve prici, ki izpolnjujeta zakonske zahteve glede psihofizicnih lastnosti.274 Prici sta lahko nadomešceni s prisotnostjo še enega notarja. Prednost notarja, ki nastopa v vlogi pric, je ohranjanje zaupnosti dejanja. Prici nista vezani k molcecnosti, notarja pa veže službena tajnost. S tem se oporocitelju zagotavlja tajnost njegovih razpolaganj, saj je notar lahko disciplinsko in celo kazensko odgovoren, ce razkrije informacije, s katerimi se seznani pri svojem delu.275 Ko notar konca sestavo oporoke, eno kopijo izroci oporocitelju, izvir­nik pa obdrži v svoji hrambi. Poleg tega mora o sestavi oporoke obvestiti centralni register oporok (FCDDC), ki razpolaga s podatki o morebitni že sestavljeni oporoki oporocitelja.276 270 Notar kot pravni strokovnjak pozna pravno izrazje in lahko od oporocitelja dobi potrebna pojasnila o posameznih nejasnostih, da se sestavi jasna, nedvoumna, popolna in zakonsko sprejemljiva oporoka, ki bo uspešno prestala zapušcinski postopek. Potem ga lah­ko tudi opozori na posamezne zakonske omejitve. Pintens, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 62. 271 Prav tam, str. 63. 272 Prav tam. Glej 973. clen CC. 273 V primeru uporabe znakovnega jezika mora sodelovati tolmac, ki razume zna­kovni jezik. Dyson (2003), str. 288–289. 274 Prici morata biti polnoletni, pismeni in sposobni. Kot price ne smejo nastopiti oporociteljev zakonec in bližnji družinski clani. Pintens, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 62. 275 Ryznar in Devaux (2013), str. 20. 276 Prav tam, str. 21. Predstavljena oblika oporoke zaradi sodelovanja javnosti (pric) in viš­jega stroška izvedbe ni najbolj priljubljena, kar se kaže predvsem v njeni redki pojavnosti v praksi.277 Vendar pa njene pozitivne koristi lahko pre­tehtajo financni vidik. Sodelovanje notarja namesto pric zagotavlja tajnost in pravilnost izvedbe. S sodelovanjem pravnega strokovnjaka sta zagoto­vljeni tudi varnost in prepricanost, da je oporoka sestavljena v skladu s predpisi. Oporocitelj je lahko miren, da se bo izvršila tako, kot je zapisana, saj so bile morebitne prilagoditve vsebine zaradi zakonskih zahtev izvedene že med sestavo oporoke. 4.1.3.3.3. Skrivna oporoka Za skrivno oporoko (fr. le testament mystique) ni pomembno, ali svoje želje v pisni obliki zapiše oporocitelj sam, ob pomoci druge osebe ali pa mu jih v celoti zapiše nekdo drug. Oporoka je lahko napisana na roko ali natipkana, vsebovati pa mora oporociteljev lastnorocni podpis.278 Oporoko lahko sestavi tudi gluha ali nema oseba, saj je temeljna vešcina, ki se zahte­va od zapustnika, sposobnost branja. Oporocitelj, ki ne zna brati, ne more uporabiti skrivne oporoke. Po podpisu oporocitelj ali druga oseba zapre oporoko v pisemsko ovojnico oziroma uporabi kakšen drug nacin pecate­nja, da ni razvidna njena vsebina.279 Ovojnico z oporoko izroci notarju, ki nanjo napravi acte de suscripti-on ter odtisne kraj in datum, ko mu je bila listina izrocena. Oporociteljevi predaji ovojnice z oporoko in njeni overitvi morata poleg notarja priso­stvovati dve prici, ki se prav tako podpišeta na ovojnico. Ob izrocitvi mora oporocitelj jasno izraziti, da gre za njegovo oporoko in da je njeno vsebino napisal sam oziroma jo je napisal kdo drug, vendar je njeno vsebino osebno potrdil. Ce na ovojnici manjkata navedbi, kdo je napisal vsebino dokumen­ta oziroma da je oporocitelj potrdil njeno vsebino, lahko ta pomanjkljivost povzroci neveljavnost oporoke.280 Ceprav se zahteva prisotnost notarja, je njegova udeležba v postopku bolj formalna. Oporocitelj pri njem ne išce pravnega nasveta, prav tako ga notar ni dolžan opozoriti na zakonske omejitve. Zahtevana prisotnost no-tarja torej ne obsega pravnega svetovanja, ampak zgolj overitev. Posledicno je sestava te oporoke precej tvegana, saj obstaja nevarnost, da ni bila se­ 277 Dyson (2003), str. 289. 278 Ce oporocitelj ne zna pisati, se to izrecno zapiše v oporoko. Prav tam. 279 Prav tam. 280 Prav tam. stavljena v skladu z oblicnostnimi zahtevami.281 Oporoka, ki ne izpolnjuje zahtev skrivne oporoke, je lahko veljavna v kakšni drugi obliki oporoke, ce izpolnjuje pogoje, predpisane za to obliko oporoke.282 Hrambo oporoke lahko izvršuje oporocitelj ali notar.283 4.1.3.3.4. Mednarodna oporoka Mednarodna oporoka sledi ureditvi Konvencije o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke z dne 26. oktobra 1973, katere pristopnica je tudi Francija.284 Dolocbe, ki veljajo za mednarodno oporoko, so bile pred­stavljene že pri hrvaški ureditvi v poglavju 4.1.2.3.5. 4.1.3.3.5. Posebna oblika oporoke za dolocene poklice ali življenjske situacije Nekaterim skupinam ljudi, ki opravljajo dolocene poklice ali so na dolocenem obmocju oziroma v posebni situaciji, je na voljo ugodnost pri sestavi oporoke, pod pogojem, da ne morejo sestaviti notarske ali skrivne oporoke in bi bili zato lahko v oporocni svobodi prikrajšani. To ni izred­na oblika oporoke, ki bi se lahko sestavila pod veliko ohlapnejšimi pogoji, kot to velja v drugih državah, ampak so zanjo še vedno predpisane stroge oblicnostne zahteve, ki jih lahko primerjamo z notarsko oporoko. Razlika v primerjavi z notarsko oporoko je le v tem, da slednjo sestavlja notar, v tu predstavljeni oporoki pa namesto notarja sodeluje druga (uradna) oseba, kot so na primer vojaški oficir, sodnik ali obcinski uradnik.285 Cilj, ki ga zasledujejo posebne dolocbe, ni poenostavitev okolišcin, v katerih se lahko sestavi oporoka, ampak zagotovitev varnega nacina oporocnega razpola­ganja v situacijah, ko notar ni dostopen.286 Vse tovrstne oporoke morajo biti napravljene v pisni obliki.287 Oporoko lahko pred višjim oficirjem ali vojaškim zdravnikom, ki ima primerljiv vojaški cin kot oporocitelj, sestavi vojak ali mornar, ko služi dr­žavi, ali druga oseba, ki je zaposlena v vojski. V vlogi oporocitelja lahko po 281 Pintens, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 64. 282 Oporoka, ki jo v celoti napiše oporocitelj sam na roko, morda ne bo izpolnjevala zahtev za skrivno oporoko, lahko pa se na primer presoja po predpisih, ki veljajo za lastno-rocno oporoko. Dyson (2003), str. 289. 283 Prav tam. 284 Prav tam, str. 289–290. 285 Rudnicki (2015), str. 12. 286 Prav tam. 287 Prav tam, str. 13. teh pravilih sestavijo oporoko tudi vojni ujetniki, ki jih je zajel sovražnik. Prisotni morata biti tudi dve oporocni prici.288 Oporoko je treba takoj, ko je to mogoce, poslati na ministrstvo, pristojno za vojaške ali pomorske za­deve, da se izroci v notarsko hrambo.289 Veljavnost oporoke je omejena na šestih mesecev, ki zacnejo teci od dne, ko je oporocitelj izpušcen na svo­bodo oziroma mu je omogocena sestava ene od rednih oblik oporok. Ce se oporocitelj pred potekom tega casa vnovic znajde v situaciji, ko bi bil upravicen do sestave vojaške oporoke, se tek casa šestih mesecev prekine in zacne vnovic teci, ko je izpušcen oziroma mu je vnovic omogocen dostop do ene od rednih oblik oporok.290 Med privilegirane oporoke šteje tudi oporoka, ki jo oporocitelj sestavi pred sodnikom oziroma pred obcinskim uradnikom. To lahko stori le v dveh primerih. V prvem mora iti za izredne razmere, ko so zaradi kuge ali druge nalezljive bolezni prekinjene vse komunikacijske poti. Pri tem ni pomembno, ali je oporocitelj okužen z nalezljivo boleznijo ali je zdrav, po­membno je, da se je zaradi zdravstvenih razmer znašel na kontaminiranem obmocju in posledicno v karanteni. Poleg oporocitelja in sodnika oziro-ma uradnika morata biti prisotni tudi dve oporocni prici.291 Drugi primer se nanaša na zapustnika, ki se znajde na otoku, ki pripada Franciji in na katerem ni notarja. V tem primeru lahko v prisotnosti dveh pric sestavi oporoko pred sodnikom ali obcinskim uradnikom.292 V obeh primerih je veljavnost oporoke omejena na šest mesecev, šteto od dneva, ko se vnovic vzpostavi komunikacija s preostalim svetom oziroma ko zapustnik zapusti tisti kraj in gre na obmocje, kjer je zapis redne oporoke mogoc.293 Posebne ugodnosti uživa tudi oporocitelj, ki potuje z ladjo ali dru­gim pomorskim plovilom. Te dolocbe lahko uporabi tako v casu plovbe kot tudi, ko je zasidran v pristanišcu, vendar nima dostopa do kopnega ali pa je v tuji državi, v kateri komunikacijskih kanalov s kopnim ni. Oporoko sestavi pred francoskim diplomatskim ali konzularnim predstavnikom, ka­pitanom, drugo osebo, ki ima pooblastila kapitana, ali krmarjem. Prisotni morata biti dve oporocni prici.294 V prvem tujem pristanišcu po sestavi oporoke, kjer se plovilo zasidra in je na voljo francoski diplomat ali konzu­larni agent, mu je treba izrociti oporoko bodisi v odprti ali zaprti ovojnici, 288 Glej 981. clen CC. Prav tam, str. 12. 289 Glej 983. clen CC. 290 Glej 984. clen CC. 291 Glej 985. clen CC. 292 Glej 986. clen CC. 293 Glej 987. clen CC. 294 Glej 988.–989. clen CC. da jo prepošlje v Francijo pristojnemu ministrstvu za vojaške ali pomorske zadeve.295 Oporoka je veljavna, ce oporocitelj umre v šestih mesecih po tem, ko je koncal pomorsko pot in bi lahko sestavil redno obliko oporoke. Ce gre oporocitelj na novo plovbo pred potekom šestih mesecev, se prekine tek šestih mesecev in se zacne rok vnovic šteti od dne, ko pride nazaj.296 Za vse zgoraj navedene oporoke velja, da jih je treba na glas prebra-ti oporocitelju v prisotnosti dveh pric. Nato morajo oporocitelj, prisotne price in druge prisotne osebe oporoko podpisati. Oporoko mora podpisati vsaj ena prica. Ce druga prica ne podpiše oporoke, je treba razloge za to napisati v oporoko. Ce se oporocitelj ne more ali ne zna podpisati, se to prav tako zabeleži v oporoki.297 4.1.4. Velika Britanija (Anglija in Wales) 4.1.4.1. Splošne znacilnosti dedovanja Angleško pravo zapustniku omogoca, da sestavi oporoko in v njej do­loci svoje dedice. Ce premoženja ne razdeli z oporoko, ne sestavi oporoke, kar je po statistiki prevladujoce stanje, pridejo v poštev pravila zakonitega dedovanja, ki dajejo pri dedovanju prednost družinskim clanom.298 Sploš­na pravila dedovanja so urejena v Inheritance (Provision for Family and Dependants) Act 1975.299 Angleško pravo ureja tudi vec pristopov, prek ka­terih lahko zapustnik prenese premoženje mimo zapušcinskega postopka, kot so na primer trusti ali razlicne zavarovalne sheme.300 Dolocbe, ki urejajo zakonito dedovanje, privilegirajo zapustnikovega zakonca oziroma partnerja. Ce zapustnik ni imel otrok, preživeli zakonec ali istospolni partner, s katerim je sklenil istospolno partnersko zvezo, de­duje njegovo celotno premoženje.301 Ce je imel zapustnik poleg zakonca ali istospolnega partnerja tudi potomce, partner dobi njegove osebne pred-mete, zapušcino do vrednosti 250.000 britanskih funtov in še polovico tis-tega, kar presega omenjeno vrednost. Preostalo, ce ostane kaj, si razdelijo potomci v enakih deležih. Zunajzakonski partner ni upravicen do dedo­vanja.302 Ce je imel zapustnik samo potomce, potem ti dedujejo njegovo 295 Glej 992. clen CC. 296 Glej 994. clen CC. 297 Glej 996.–998. clen CC. 298 Douglas in drugi (2011), str. 248. 299 Glej (1. 12. 2022). 300 Braun, v Braun in Röthel (2016), str. 52 301 Probert in Harding (2018), str. 210. 302 Prav tam, str. 208–209. celotno premoženje.303 Ce zapustnik umre brez potomcev in brez partnerja, njegovo premoženje dedujejo starši in njihovi potomci, ce pa tudi teh ni, dedujejo stari starši in njihovi potomci. Bližji sorodnik izkljucuje iz dedo­vanja bolj oddaljenega.304 Ce zapustnik sestavi oporoko, mora biti ta sestavljena v skladu z zah­tevami, ki jih predpisuje Wills Act 1837.305 Oporocitelj ima naceloma po­polno oporocno svobodo, saj angleško pravo kot del sistema common law, v nasprotju s kontinentalnimi pravnimi redi, ne pozna nujnega deleža kot vnaprej dolocenega dela premoženja, ki bi se moral zagotoviti za nujne de­dice.306 Prednost ima oporocno razpolaganje ne glede na to, ali je zapustnik v oporoko vkljucil družinske clane oziroma jim naklonil dolocen del pre­moženja ali ne, in ni primarni temelj za delitev premoženja.307 Vendar to ne pomeni, da osebe blizu zapustnika ostanejo povsem brez pravnega varstva, saj imajo na voljo poseben zahtevek.308 Preživeli zakonec ali zunajzakonski partner, nekdanji zakonec ali zunajzakonski partner, potomci, osebe, ki so sobivale z zapustnikom vsaj dve leti pred smrtjo, in druge osebe, ki jih je zapustnik preživljal, imajo pravico zah­tevati financno pomoc za potrebe lastnega vzdrževanja in preživljanja, ki se izplaca iz zapušcine.309 Ta ureditev temelji na moralni in pravni obvez­nosti zapustnika poskrbeti za osebe, za katere je sicer skrbel za casa živ­ljenja. Pri dolocanju te pomoci, ki deluje kot neke vrste preživnina, ima sodišce diskrecijsko pravico in njeno višino doloci ob upoštevanju vseh okolišcin, zlasti na primer tudi obsega zapušcine.310 So pa iz dedovanja izkljucene dedno nevredne osebe. Kot taka oseba se šteje dedic, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje umora ali uboja zapustnika. V tem primeru se šteje, da je storilec umrl pred oporociteljem in njegov delež dedujejo njegovi dedici.311 Oporocitelj lahko s sopogodbenikom sklene pogodbo o vsebini opo­roke, s katero se zaveže, da bo v obliki oporoke doloceni osebi zapustil de­narni znesek ali del premoženja ali da ne bo preklical oziroma spreminjal (že obstojece) oporoke. Ce oporocitelj svojo zavezo krši, ima sopogodbenik 303 Prav tam, str. 210. 304 Prav tam, str. 211–212. 305 Glej (30. 7. 2018). 306 Douglas in drugi (2011), str. 248. 307 Kalss (2015), str. 175. 308 Prav tam, str. 176. Wood, v Garb in Wood (2010), str. 234. 309 Kalss (2015), str. 177–178. Travis High (1984), str. 329. 310 Sawyer (1995), str. 341 in 359. 311 Probert in Harding (2018), str. 208. pravico do izplacila odškodnine iz zapušcine zaradi izgube obljubljene ko­risti.312 4.1.4.2. Oporocna sposobnost 4.1.4.2.1. Objektivni kriterij Oporoko lahko sestavi le oseba, ki je starejša od 18 let. Do leta 1969 je bila starostna meja 21 let, nato pa jo je Family Law Reform Act 1969313 znižal na 18 let. Izjema so vojaki in mornarji, za katere starostna omejitev ne velja.314 4.1.4.2.2. Subjektivni kriterij Sposobnost za razsojanje pomeni zdrav razum oporocitelja, ki je sposo­ben oblikovati življenjsko logicne povezave in sklepe. Oporocna sposobnost je pravni standard, ki ga sodišce presoja za vsak konkretni primer posebej. Presoja sposobnosti se osredotoca na trenutek, ko je oporocitelj sestavil opo­roko, pri cemer je najpomembnejše razumevanje narave in posledic njego­vega dejanja. Pomanjkanje oporocne sposobnosti se ne izenacuje z obstojem duševnih motenj, so pa lahko te vzrok za oporocno nesposobnost.315 Konec 19. stoletja je sodišce v zadevi Banks v. Goodfellow oblikovalo test oporocne sposobnosti, po katerem so se ravnala sodišca celotno 20. stoletje, enako pa velja tudi danes.316 Test je sestavljen iz štirih temeljnih tock. Zapustnik mora razumeti naravo in posledice svojega dejanja, po­znati mora obseg zapušcine, s katero razpolaga, in biti seznanjen s pravili, na podlagi katerih ima dolocene obveznosti do drugih oseb. Poleg tega ne sme trpeti za duševnimi motnjami, ki bi lahko vplivale na njegovo odloci­tev.317 Leta 2005 je sprejem Mental Capacity Acta 2005,318 ki je oblikoval test presoje sposobnosti drugace, kot je to izhajalo iz sodne prakse, spro­žal veliko odprtih vprašanj.319 Testa sta namrec razlicno razlagala zahteve 312 Wood, v Garb in Wood (2010), str. 234. Pogodbeni pogoji, pod katerimi se opo­rocitelj zavezuje, morajo biti jasni in nedvoumni, oporocitelj pa mora imeti namen ustvariti obligacijsko zavezo. Kerridge (2016), str. 111–112. 313 Glej 3. clen Family Law Reform Act 1969 v zvezi s 7. clenom Wills Act. 314 Sawyer (1995), str. 51. 315 Prav tam, str. 52. Schoeman-Malan (2015), str. 609. 316 Gre za zadevo Banks v. Goodfellow (1870), L. R. 5 Q. B. 549 (Eng. Q. B.) z dne 6. julija 1870. Sawyer (1995), str. 53. Schoeman-Malan (2015), str. 608 in 610. 317 Kerridge (2002), str. 62–63. Sawyer (1995), str. 53. 318 Glej (30. 7. 2018). 319 Shannon (2015), spletni vir (10. 7. 2018). glede oporocne sposobnosti, pri cemer novejši akt ni bil le dopolnitev ali modernizacija testa iz zadeve Banks v. Goodfellow, ampak njegova vsebin-ska sprememba. Razlik320 med obema testoma ni bilo mogoce premostiti zgolj z razlago tako, da je novejši akt le moderniziral zahteve glede opo­rocne sposobnosti, ampak je bila potrebna konkretna odlocitev, kateremu testu dati prednost. Sodišca so se izogibala temu odgovoru, dokler ni bilo v zadevi Walker v. Badmin321 zavzeto stališce, da ima prednost test iz zadeve Bank v. Goodfellow.322 Enako stališce glede testa oporocne sposobnosti je bilo zavzeto tudi v sodbi James v James,323 ki se opira na odlocitvi v zadevah Banks v. Goodfellow in Walker v. Badmin.324 Test iz zadeve Banks v. Goodfel-low je vsebinsko še vedno aktualen in primeren, potreboval pa bi nekatere posodobitve glede na dolgoletno obdobje veljavnosti. Ker izvira še iz 19. stoletja, bi ga bilo smiselno deloma modernizirati in prilagoditi trendom današnjega casa, saj je premoženjsko stanje zapustnika danes veliko kom­pleksnejše kot nekoc, spremeniti pa bi bilo treba tudi izrazje.325 4.1.4.3. Oblike oporok 4.1.4.3.1. Lastnorocna oporoka Lastnorocne oporoke kot posebne oblike oporoke angleško pravo ne pozna, saj lastnorocni zapis uvršca pod dolocila o pisni oporoki pred pricami. Za oporoko tako ni bistveno, ali je napisana na racunalnik ali na roko, niti ali jo je lastnorocno zapisal oporocitelj ali katera druga oseba, ker morata pri sestavi oziroma pripoznavi in podpisovanju sodelovati prici. V nasprotnem primeru kljub lastnorocnemu zapisu in podpisu oporocitelja oporoka ne velja.326 320 Razlike med testoma je nazorno pojasnil sodnik Strauss, ki je razsojal v zadevi Walker v. Badmin. Poudaril je tri bistvene razlike med testoma: kdo nosi dokazno breme, sposobnost razumevanja in pomnjenja podatkov, pomembnih za odlocitev, ter razumevanje posledic dejanja. 321 Walker v. Badmin [2014] EWHC 71 (Ch); [2015] WTLR 493. 322 Brenkel in drugi (2018), str. 28. Shannon (2015), spletni vir (10. 7. 2018). 323 James v. James [2018] EWHC 43 (Ch) z dne 19. januarja 2018. 324 Aktualnost testa iz Banks v. Goodfellow je sodišce poudarilo v nedavni zadevi Cli­theroe v. Bond [2020] EWHC 1185 (Ch) in dodalo, da se Mental Capacity Act uporablja za presojo okolišcin, ali je oseba, ki je še živa, zmožna sprejemati odlocitve. Drugace je s testom iz zadeve Banks v Goodfellow, ki se retroaktivno uporablja za presojo oporocne sposobnosti. Zoper sodbo je bila vložena pritožba, o kateri sodišce še ni odlocilo. Achilles (2021), spletni vir (11. 5. 2021). 325 Shulman in drugi (2017), str. 30. 326  Glej (30. 7. 2018). 4.1.4.3.2. Pisna oporoka pred pricami Wills Act 1837327 predpisuje pet zahtev, ki jih mora izpolnjevati opo­roka. Biti mora v pisni obliki, sestaviti jo mora polnoletni oporocitelj, sode­lovati morata dve prici, vsebovati mora lastnorocne podpise oporocitelja in pric. Kot podpisnik lahko v imenu oporocitelja nastopi tudi ena od priso­tnih pric.328 Izkazan mora biti oporociteljev namen, da je podpisal oporoko z namenom, da ucinkuje in povzroci dolocene pravne posledice.329 Oporocitelj se mora podpisati na dnu besedila, izjemoma je lahko podpis drugje, odvisno od konkretnih okolišcin primera.330 Praviloma oporocitelj kot podpis napiše svoje ime in priimek, dovoljeni pa so tudi primeri, ko se oporocitelj podpiše le z zacetnicami, križcem ali odtisne žig s svojim podpisom. Bistvena pri presoji je oporociteljeva volja, to je izkaz, da je želel, da odtis v vlogi podpisa in v obliki, kot ga je napravil, predstavlja njegov podpis.331 Ce oporocitelj ne more pisati ali težko piše, mu lahko pri podpisovanju pomaga tretja oseba tako, da mu vodi roko.332 Ce oporocitelj ni pismen in ne zna pisati, lahko oporoko v oporociteljevi prisotnosti in po njegovih navodilih podpiše tudi tretja oseba.333 Pri podpisu in oporociteljevi izjavi, da je dokument njegova oporoka, morajo biti hkrati in osebno prisotni oporocitelj in obe prici.334 Oporocitelj lahko podpiše oporoko tudi v odsotnosti pric, vendar mora pozneje v njuni prisotnosti pripoznati podpis za svojega. Prici morata biti hkrati prisotni in odsotnost ene od njiju ne glede na dolžino trajanja odsotnosti lahko pov­zroci neveljavnost oporoke. Socasna prisotnost pric se zahteva le za podpis, ne zahteva pa se, da prici vidita podpisovanje druge price.335 Prav tako ni 327 Glej 9. clen Wills Act 1837. Pred tem je oporocno dedovanje urejalo deset razlic­nih predpisov, za vsako obliko ali postopek pa so bili predpisani posebni pogoji. Raznolikost aktov je povzrocala neveljavnost oporok, zaradi cesar se je zakonodajalec leta 1837 odlocil, da bo ne glede na vrsto premoženja za vsa razpolaganja predpisal eno, osnovno obliko opo­roke. Po posebnih dolocbah se obravnavajo le še dolocene izjeme. Kerridge (2016), str. 43. 328 Kerridge (2016), str. 46. 329 Kerridge, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 314. Oporocitelj lahko piše tako z navadnim (grafitnim) svincnikom kot tudi s pisalom, za katerega se uporablja crnilo, lahko pa uporabi tudi kombinacije obeh. V primeru kombiniranja dveh razlicnih pisal je potrebna tehtna presoja, ali iz dela oporoke, ki je napisan s svincnikom, izhaja resnicen oporociteljev namen ali gre le za nedokoncan osnutek oporoke. Kerridge (2016), str. 45. 330 Kerridge (2016), str. 47. 331 Prav tam, str. 45–46. 332 Prav tam, str. 45. 333 Probert in Harding (2018), str. 219. 334 Ce oporoko podpiše tretja oseba po navodilih oporocitelja, morajo biti prisotne celo štiri osebe, torej oporocitelj, podpisnik in dve oporocni prici. Kerridge, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 315. 335 Kerridge, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 315. nujno, da se prici zavedata, da gre za dejanje sestave oporoke ali da sta se­znanjeni z njeno vsebino.336 Izjemoma oporoka obdrži veljavo, ce je v casu podpisa prisotna le ena prica, ki nato drugi pove, da sta ona in zapustnik že podpisala. Ce zapustnik pri tem molci oziroma ne pritrdi izjavi price glede podpisovanja, se šteje, da je oporocitelj podpis pripoznal za svojega.337 Spremenjena družbena stvarnost zaradi epidemioloških razmer v zvezi s covidom-19 je vplivala na pojmovanje socasne prisotnosti pric. V Wills Act 1837 je bila dodana posebna dolocba, ki omiljuje pogoje glede sodelovanja pric pri sestavi oporoke. Za oporoke, sestavljene v obdobju od 31. januarja 2020 do 31. januarja 2022, velja ugodnost, da price lahko sodelujejo tudi prek videokonference ali drugih elektronskih naprav, ki omogocajo prenos zvoka in slike.338 V casu, ko je bilo priporocljivo oziroma v primeru karan­tene tudi obvezno vzdrževanje distance, je navedena dolocba omogocala, da zapustniki niso bili prikrajšani v oporocni svobodi, hkrati pa je sledila zdrav­stvenim smernicam in omogocala varen postopek sestave oporoke. Namen pric je, da opazujeta dogajanje in vse podrobnosti, ki so ve­zane na sestavo oporoke, in po smrti oporocitelja pricata o okolišcinah, v katerih je bila oporoka sestavljena, prav tako pa tudi o psihofizicnem sta­nju oporocitelja.339 Ceprav Wills Act 1837 ne predpisuje kakšnih posebnih zahtev glede pric, ki sodelujejo pri sestavi oporoke, je zaželeno, da se za prico izbere zanesljiva oseba, ki bi glede na naravne zakone morala pre­živeti oporocitelja, je polnoletna, v zadovoljivem psihofizicnem stanju in poslovno sposobna ter ne trpi za katero od oblik duševnih motenj. Smisel izbire mlajše osebe je v tem, da je lahko po smrti zapustnika zaslišana v zapušcinskem postopku, ce pride do morebitnih nejasnosti ali spora. Ce je oseba, ki nastopa v vlogi price, starejša od zapustnika ali primerljive sta­rosti, je tveganje, da bo prica umrla pred zapustnikom, vecje, zaradi cesar bo njen pomen sodelovanja v postopku lahko iznicen. Slepa oseba, ki ne more videti podpisovanja listine, ali oseba, ki ima okrnjeno poslovno spo­sobnost, zaradi cesar je okrnjeno njeno razumevanje dogajanja, ne more sodelovati kot oporocna prica.340 336 Sawyer (1995), str. 87–89. 337 Kerridge (2016), str. 46, 49. 338 Glej (30. 7. 2018). 339 Sawyer (1995), str. 91. 340 Teoretiki priporocajo, da se za prico povabi oseba, ki je pismena, poslovno spo­sobna in primerne starosti, da lahko poda svoj opis dogodka po zapustnikovi smrti, ce bo to potrebno. Kerridge (2016), str. 51. Sawyer (1995), str. 91. Wood, v Garb in Wood (2010), str. 235. Prici se na oporoko podpišeta zatem, ko jo je podpisal oporocitelj ozi­roma je svoj podpis na njej pripoznal. Oporocitelj mora biti ves cas pri za­vesti in spremljati podpisovanje. Vsi morajo podpisati isti dokument, lahko pa so podpisi loceni od dela, v katerem je zapisana oporoka, ce so vsi listi med seboj fizicno povezani.341 Priporocljivo je, da oporoka vsebuje datum, ni pa to pogoj za njeno veljavnost. Datum je koristen predvsem, kadar oporocitelj sestavi vec opo­rok in pri tem nobene ne unici ali preklice, v njih pa razpolaga z istim pre­moženjem. V tem primeru se lahko pojavi težava, kako ugotoviti, katera oporoka je bila napisana zadnja, ce ni napisan datum sestave oporoke.342 Ker je treba upoštevati zadnjo napisano oporoko, najelegantnejšo in naj­preprostejšo rešitev zagotavlja datum. V nasprotnem primeru je treba ugo­toviti cas nastanka z uporabo drugih metod in dokazov. 4.1.4.3.3. Privilegirana oporoka vojakov in mornarjev Privilegirana oporoka je posebna oblika oporoke, po kateri lahko posega le dolocen krog oseb.343 Privilegirane osebe so vojaki, ki so v da­nem trenutku v vojaški službi (angl. actual military service), druge osebe, ki služijo v vojski (na primer vojaški zdravnik, medicinska sestra, vojaški kaplan), mornarji oziroma pomoršcaki, ko so na morju, in pripadniki kral­jeve mornarice, ko so na morju in tudi ko niso, ce so v takih okolišcinah, da ce bi bili vojaki, bi se štelo, da so v vojaški službi.344 Pojem vojaka zaje-ma tudi pripadnika zracnih sil.345 Delo v mirnem okolju še ne opravicuje poseganja po privilegirani obliki oporoke, saj taka oseba ni izpostavljena nic vecjim tveganjem kot vsak drug civilist.346 Dejanska vojaška služba se zacne z vpoklicem in mobilizacijo vojakov, samo funkcija in status vojaka 341 Kerridge (2016), str. 342 Sawyer (1995), str. 99. Kerridge, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 315–316. 343 Kerridge, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 323. Statute of Frauds (29 Car 2 c 3 iz leta 1677) je sprva dovoljeval ustno oporoko oporociteljem, katerih premoženje ni presegalo 30 funtov, ce se je zapustnik izjasnil, kako želi razdeliti svoje premoženje, ven­dar je umrl, preden je imel možnost izvršiti svojo voljo, ter vojakom na služenju vojaškega roka ali pomoršcakom na morju. Prav tam, str. 322. 344 Kerridge, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 324. Pojem vojak se ne raz­laga ozko, ampak sem spadajo tudi druge osebe, kot so zaposleni v zracnih silah, zdravniško osebje, duhovniki, administracija itd. Kerridge (2016), str. 59–61. 345 Glej 5. clen v 58. poglavju Wills (Soldiers and Sailors) Act 1918, (1. 3. 2021). 346 Kot primer se lahko navede vojak, ki je v vojašnici v Angliji. Critchley (1999), str. 55. ne zadostujeta.347 Prav tako se dejanskega vojaškega ali pomorskega udej­stvovanja, ki se izvaja v zvezi z dolocenimi vojaškimi operacijami ali za katero se verjame, da je neizogibno in nevarno, ne sme enaciti z aktivnim vojaškim udejstvovanjem.348 Vendar pa je razlaga pojma actual military service razmeroma široka in v praksi njegov vpliv lahko sega še globoko v cas, ko so nevarne okolišcine že minile.349 Ker gre za privilegirano obliko oporoke, zanjo veljajo omiljene zahte­ve za izpolnjevanje oblicnostnih zahtev. Podpis ni pomemben, kot tudi ni odlocilno, ali je besedilo zapisano ali izreceno le ustno.350 Pri sestavi opo­roke se ne zahteva prisotnost pric oziroma njihova odsotnost ne povzroci neveljavnosti oporocnih razpolaganj. V vlogi price lahko nastopi tudi mla­doletna oseba.351 Oblicnostne zahteve so zelo ohlapne in dopušcajo prav­zaprav kakršnokoli obliko, ce iz zapisa oziroma izreka veje jasno razvidna in nedvoumna volja oporocno sposobnega oporocitelja, ki zaradi izrednih razmer ne more ostati spregledana.352 Oporoka nastane z izjavo ali zapisom oporocitelja, da doloceni osebi ali vec osebam zapušca svoje premoženje. Zato ne gre povsem brez prisotnosti tretjih oseb, saj mora biti pri ustni izjavi, ne glede na okrnjene zakonske zahteve, prisoten vsaj kdo, ki bo sli­šal izgovorjene besede zapustnika. Pri pisnem zapisu teh težav ni. Ko torej oporocitelj na enega od nacinov izrazi želje glede delitve premoženja in ni dvoma, da gre za oporocno razpolaganje, se šteje, da je oporoka nastala. Oporoka ne preneha veljati, ko ena od privilegiranih oseb ni vec na službeni dolžnosti, ampak ostaja veljavna še naprej. Ustno oporoko lahko oporocitelj kadarkoli preklice. Ce še ohranja privilegiran poklicni status, zadostujeta pisni oziroma ustni preklic brez kakršnihkoli oblicnostnih zah­tev ali sestave nove privilegirane oblike oporoke. Drugace je v primeru, ce oporocitelj ni vec v vojaški ali mornarski službi, saj lahko preklice ustno oporoko le v skladu z dolocbami, ki sicer veljajo za preklic rednih oblik oporok.353 V teoriji je mogoce zaslediti kritike privilegirane oblike oporoke, ker je zelo izpostavljena prevari in lažnemu pricanju pric z namenom pridobi-ti doloceno premoženjsko korist.354 Poleg tega je bila privilegirana oblika 347 Sawyer (1995), str. 116. Kerridge (2016), str. 60. 348 Sawyer in Spero (2015), str. 100. Sawyer (1995), str. 116. 349 Kerridge (2016), str. 60. 350 Prav tam, str. 61. Tsen-Ta (1994), str. 171 in 173. Sawyer (1995), str. 114. Law Comission (2017), str. 83, 92. 351 Sawyer (1995), str. 114. 352 Prav tam, str. 115. 353 Tsen-Ta (1994), str. 183. 354 Prav tam, str. 184. smiselna nekoc, ko so bili vojaki in pomoršcaki dolgo odsotni od doma in niti niso vedeli, ali so njihovi svojci še živi ali ne, komunikacijskih sredstev, kot jih poznamo danes in nam omogocajo hitro sporazumevanje, pa niso poznali. Poleg tega na delovnem mestu tudi niso imeli možnosti svetova­nja in pravne pomoci, kako se sestavi redna oblika oporoke oziroma katere oblicnostne zahteve je treba spoštovati.355 Privilegirana oblika ne pomeni nujno, da se lahko opustijo vse oblic­nostne zahteve, ampak da se v dolocenih okolišcinah lahko zapustniku naklonijo posebne ugodnosti. Dopustiti privilegirano obliko v vsakem ži­vljenjskem primeru ne glede na obstoj nekih izrednih okolišcin, ki bi opra­vicevale opustitev predpisanih zahtev, pomeni možnost izredno širokega nabora primerov, pri cemer sestava v povsem vsakdanjih okolišcinah vzbu­ja dvom v potrebo po taki obliki. Predpisi ne dolocajo pogoja, da mora iti za nevarno delo, ampak upravicenost sestave veže na delovni status zapu­stnika. Ce bi se obdržala obstojeca oblika oporoke, bi bilo smiselno razširiti krog upravicencev tudi na druge poklice, kot so na primer gasilci, ki bi bili zaradi svoje nevarne narave dela upraviceni do ugodnosti, ki jih nudi privi­legirana oblika oporoke.356 Poleg tega bi bilo smiselno omejiti cas veljavnost take oporoke, tako glede obdobja poteka veljavnosti na ta nacin sestavljene oporoke kot tudi glede obstoja okolišcine smrtne nevarnosti.357 4.1.4.3.4. Zakonska oporoka Zakonska oporoka (angl. statutory will) je posebna oblika oporoke, ki jo lahko namesto oporocitelja, ki je zaradi nesrece ali bolezni izgubil opo-rocno sposobnost, lahko pa je tudi nikoli ni imel, sestavi sodišce.358 Zakon­sko oporoko ureja Mental Capacity Act 2005. Pri tem sodišce ravna, upoštevajoc vse okolišcine, po nacelu najvecje koristi za zapustnika in v iskanju ravnotežja med zapustnikovimi interesi in koristmi (angl. balance sheet approach).359 Sodišce presoja osebnost zapu­stnika, okolišcine, v katerih je živel, njegove potencialne želje, pomemben dejavnik pa je tudi posthumna ohranitev dobrega imena zapustnika, kot se ga bodo ljudje spominjali glede na njegova dejanja v casu življenja in dobrodelnost, ki jo izkaže z delitvijo zapušcine, ceprav to dejansko izvrši 355 Prav tam, str. 184–185. Kerridge (2016), str. 62. 356 Critchley (1999), str. 56. Tsen-Ta (1994), str. 188. 357 Tsen-Ta (1994), str. 189. 358 Kerridge (2016), str. 75 359 Prav tam, str. 75. sodišce.360 Na podlagi življenjskega sloga zapustnika in upoštevajoc pomoc družinskih clanov oziroma razlicnih dobrodelnih ustanov sodišce presodi, kako bi bilo pravicno razdeliti premoženje oziroma kako bi zapustnik obli­koval oporoko, ce bi jo lahko.361 Namen dolocb o zakoniti oporoki je varstvo družinskih clanov ali drugih oseb, ki v primeru zakonitega dedovanja, do katerega bi prišlo zara­di zapustnikove nezmožnosti sestaviti oporoko, iz zapustnikove zapušcine ne bi prejeli nicesar.362 Sodišce ima možnost sestaviti zakonsko oporoko kljub že obstojeci oporoki, ki jo je zapustnik sestavil v casu, ko je imel opo-rocno sposobnost, ce se izkaže, da delitev premoženja, kot je predvidena v njej, ne bi bila vec primerna in v skladu z zapustnikovo voljo.363 Za sestavo oporoke se zahteva, da jo podpišejo pooblašcena oseba in dve prici, ki morajo biti hkrati prisotne v casu podpisovanja.364 Ali se opo­rocitelj, v imenu katerega bo sestavljena oporoka, seznani z njeno sestavo ali ne, je odvisno od psihofizicnega stanja, v katerem je zapustnik. Ce se pricakuje, da bo zapustnik deloma razumel dejanje oziroma ga bo razumel pozneje, ko si opomore, ga je treba seznaniti z vsebino oporoke. Ce pa je njegovo zdravstveno stanje tako, da to ne bi bilo smotrno in primerno, se vsebina in dejstvo sestave oporoke zapustniku ne izdata. Oporoka se lahko spreminja ali preklice do trenutka zapustnikove smrti, potem postane ne­preklicljiva.365 Ta oblika oporoke vzbuja veliko vprašanj, saj se brez zapustnikove privolitve razpolaga s premoženjem za primer smrti in se upošteva tisto, »kar naj bi bilo prav«, ne pa tisto, kar bi si želel zapustnik. Sodišce lahko meni, da popravlja nepravicno situacijo ali zlorabe sistema, vendar pa se lahko samo moti. Razumljivo je, da so zapustniki na smrtni postelji obcutl­jivejši in dovzetnejši za zunanje vplive oziroma da lahko scasoma izgubijo razsodnost, ampak to še ne pomeni, da je zato njihovo vsakršno ravnanje iracionalno. V nekaterih primerih zapustniki ravnajo okolici nerazumljivo 360 Kerridge (2016), str. 75. 361 Sawyer (1995), str. 108–109. 362  Harvey (2015), spletni vir (6. 8. 2018). 363 Sodišce je sestavilo novo zakonito oporoko v primeru poroke zapustnice z ne­govalcem, ki je za zapustnico skrbel in se z njo porocil nekaj mesecev pred smrtjo. Ker je bila zaradi poroke prvotna oporoka neveljavna, je sodišce sestavilo zakonito oporoko, ki je vsebinsko sledila prvotni oporoki, in dedišcino dodelilo njenim sorodnikom. Na pritožbo negovalca (zakonca) je sodišce odgovorilo, da bi imel možnost dedovati, ce bi zapustnica ži-vela dlje in bi lahko sam zaprosil za sestavo zakonite oporoke. Zaradi kratkotrajne zakonske zveze ni imel možnosti predlagati sestave nove zakonite oporoke, je pa upravicen do pravic, ki mu pripadajo po dolocbah družinskega prava. Kerridge (2016), str. 76. 364 Sawyer (1995), str. 109. 365 Prav tam, str. 109. in na primer ne postavijo za dedice svojih potomcev, vendar pa se pri tem povsem zavedajo svojega ravnanja in imajo za to tudi svoje razloge, ki so morda sodišcu nepoznana. Zato se mi zdi možnost sestave zakonske opo­roke skrajen ukrep, do katerega morajo sodišca pristopati zelo zadržano in to pristojnost uporabiti v izrednih primerih. Le ce je sodišce prepricano, da bi zapustnik ravnal drugace, ce bi bil seznanjen z dolocenimi okolišcinami, oziroma je želel ravnati drugace, pa mu casovno ni uspelo izvesti dejanja sestave nove oporoke oziroma preklica obstojece, potem naj sodišce upora-bi institut zakonske oporoke. Ce pa indicev, ki bi pojasnjevali zapustnikovo voljo in vpetost zapustnika v družbene razmere, ni, naj se sodišce ne vme­šava v zapušcinski postopek s svojim pogledom in poskusom razumevanja oporocitelja. Ukrepi, kot je odvzem poslovne in oporocne sposobnosti, omejujejo zapustnikovo avtonomijo, vendar le toliko, da zapustnik ne more sestaviti nove oporoke. Ne posega pa se v obstojeco, prav tako se ne oblikuje povsem nova oporoka, v skladu s prepricanjem neke druge osebe, ki ni v skladu z zapustnikovo voljo in tudi ne omogoca pravne predvidljivosti, zato menim, da sta omejitvi sprejemljivi. 4.1.4.3.5. Mednarodna oporoka Velika Britanija je podpisnica Konvencije o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke, ki doloca mednarodno oporoko.366 Temu primer-no je država oblikovala tudi poseben predpis Administration of Justice Act 1982,367 ki bi podelil veljavo mednarodni oporoki, vendar konvencije ni ni­koli ratificirala, tako da njena vsebina v Veliki Britaniji (za zdaj) ne velja.368 4.1.4.3.6. Skupna oporoka Angleško pravo dovoljuje skupno oporoko (angl. joint will), ki pome­ni zapis poslednje volje dveh ali vec oseb, praviloma zakoncev, na enem dokumentu. Dejansko je to ena listina, ki pripada vec osebam in nima za­ 366 Konvencija (Convention roviding a Uniform Law on the Form of an International Will z dne 26. oktobra 1973) je bila z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke s prilogo, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 3, str. 258–264, ratificirana tudi v Jugoslaviji, 20. avgusta 1992 pa tudi v RS. 367 Glej (8. 8. 2018). 368 Pregled držav, ki so podpisale in ratificirale konvencijo, je dostopen na spletni strani UNIDROIT (8. 8. 2018). H konvenciji spada tudi aneks, ki opisuje obliko in postopek sestave oporoke. Aneks je kot priloga 2 obja­vljen na (8. 8. 2018). vezujocega ucinka. Vsak od podpisnikov lahko kadarkoli, brez soglasja druge stranke, napiše novo oporoko ali spremeni oziroma preklice skupno oporoko v delu, ki se nanaša nanj. Ko oporocitelj umre, se skupna oporoka šteje za oporoko tega zapustnika. Drugi oporocitelj lahko spremeni oporo­ko tudi po smrti prvega oporocitelja, vendar le v delu, ki se nanaša nanj. Ce oporoke ne spremeni, se tudi po njegovi smrti upošteva ista oporoka, kot je bila aktualna že v zapušcinskem postopku po prvem zapustniku.369 4.1.4.3.7. Vzajemna oporoka Za vzajemno oporoko (angl. mutual will) se šteje zapis poslednje vo­lje dveh oseb, katerih vsebina je identicna ali zelo podobna, vendar pa je oporoka sestavljena v dveh locenih dokumentih.370 Oporoko najpogosteje skleneta zakonca, ni pa to pogoj za njeno veljavnost. Praviloma za dedica dolocita drug drugega, po smrti drugega zakonca pa celotno premoženje deduje skupaj dolocena tretja oseba, na primer otroci. Dogovorita se lahko tudi, da premoženje ne preide na preživelega zakonca, ampak že takoj pre­ide na doloceno tretjo osebo.371 Poudarek je na treh zahtevah, ki jih mora vzajemna oporoka izpolnje­vati. Podpisnika se dogovorita, kako bosta razpolagala za primer smrti ter v skladu z dogovorom oblikujeta oporoko. Smiselno je, da – v izogib mo-rebitnim nevšecnostim v prihodnje – upoštevata tudi mogoce prihodnje dogodke, kot sta vnovicna poroka preživelega zakonca ali novorojeni otrok. Druga zahteva je, da se oporocitelja ob podpisu strinjata, da bo oporoka po smrti prvega oporocitelja zavezovala drugega podpisnika k ravnanju, kot je bilo dogovorjeno v oporoki. Zgolj identicna vsebina in casovna usklaje­nost sestave obeh oporok še ne zadostujeta, da bi se oporoki lahko štelo za vzajemno zavezujoci. Oporocitelja morata o tem skleniti poseben dogovor. Tretja zahteva pa se nanaša na trenutek zacetka ucinkovanja vzajemnosti. Vzajemna oporoka naceloma zavezuje od sestave dalje, kljub temu pa jo lahko oba podpisnika prekliceta. Vzajemno oporoko prekliceta oba oporo-citelja v soglasju ali jo preklice le en oporocitelj tako, da drugega obvesti o preklicu.372 Veljaven preklic je mogoce doseci vse do trenutka smrti prvega podpisnika, ko oporoka postane zavezujoca in preklic ni vec mogoc.373 Zato 369 Kerridge (2016), str. 38. Dessin (1996), str. 448. Sawyer (1995), str. 122. Gvalesiani (2016), str. 91. 370 Sawyer (1995), str. 123. 371 Andreson in Arroyo i Amayuelas (2013), str. 144. 372 Kerridge (2016), str. 131–132. 373 Prav tam, str. 129–131. Partridge (1929), str. 359. je pomembno, da oporocitelja pred podpisom skrbno premislita, katero premoženje želita vkljuciti v vzajemno oporoko in s katerim premoženjem bi preživeli zakonec želel po smrti drugega še vedno prosto razpolagati.374 4.1.4.3.8. Zrcalna oporoka Zrcalno oporoko (angl. mirror will) sestavljata dva dokumenta, ki ju sestavita dva oporocitelja in sta med seboj lahko povsem identicna ali pa se deloma razlikujeta. Oba dokumenta sta sestavljena v skladu z eno od zakonsko dovoljenih, predhodno opisanih oblik oporok. Vsak od podpis­nikov doloci dedica za primer svoje smrti. Najpogosteje se zrcalna opo­roka sklepa med zakonci, lahko pa jo sklenejo tudi druge osebe. Zrcalna oporoka ne vkljucuje zavezujoce izjave, ki bi omejevala oporocitelja pri poznejšem razpolaganju. Tudi ce oporocitelja skleneta oporoko, ki jo sicer poimenujeta zrcalna oporoka, vanjo pa vkljucita svoji izjavi, da oporoke ne bosta spreminjala, se taka oporoka zaradi zavezujoce izjave šteje za vzajem-no oporoko.375 Vsak od oporociteljev lahko vsak trenutek enostransko spremeni opo­roko, tako za casa življenja kot tudi po smrti enega od oporociteljev. Zato se lahko zgodi, da kljub medsebojnemu dogovoru, kdo bo dedoval po smrti drugega partnerja, po njegovi smrti kot oporocni dedici ne nastopijo po­tomci, navedeni v obeh oporokah, ampak osebe, kot jih je za dedice dolocil preživeli oporocitelj.376 4.1.5. Združene države Amerike 4.1.5.1. Splošne znacilnosti dedovanja V ZDA je dedno pravo v pristojnosti posameznih zveznih držav.377 Ker je v vsaki državi razvoj dednega prava potekal samostojno, se ureditve med seboj v nekaterih pogledih precej razlikujejo, tako na materialnoprav­nem kot tudi na procesnem podrocju.378 Z namenom modernizacije in po­enotenja dednega prava je bil leta 1969 oblikovan enotni zakon Uniform Probate Code (UPC),379 ki ima zasluge za delno podobnost ureditev med 374 Andreson in Arroyo i Amayuelas (2013), str. 144. Sawyer (1995), str. 123. 375 Kerridge (2016), str. 129. 376 Gvalesiani (2016), str. 91–92. 377 Whitaker, v Garb in Wood (2010), str. 773. Scalise (2006), str. 103. 378 Wardle in Nolan (1998), str. 37. 379 Glej (18. 10. 2022). zveznimi državami.380 Zakon je bil od leta 1969 veckrat spremenjen, zadnja novela pa je bila sprejeta leta 2019.381 Ceprav je bil zasnovan s ciljem unifi­kacije, ga je v celoti sprejelo le 19 zveznih držav.382 Preostale zvezne države so svoje ureditve oblikovale tako, da so sprejele le posamezne dele zakona, v preostalem pa so ostale pri svojih rešitvah, zaradi cesar so si ureditve med posameznimi zveznimi državami na nekaterih podrocjih dedovanja lahko zelo razlicne.383 Na podlagi zakonitega dedovanja so do zapušcine upravicene osebe, ki so zapustnikom v sorodstvenem razmerju, kot so potomci, zapustnikovi predniki in njihovi potomci. Praviloma so v prvem dednem redu zapust­nikovi potomci, v drugem dednem redu so zapustnikovi starši in njihovi potomci, v tretjem dednem redu so zapustnikovi stari starši in njihovi po­tomci. Bližnji sorodnik izkljucuje iz dedovanja bolj oddaljenega.384 Do dela zapušcine so na podlagi zakonitega dedovanja upraviceni tudi zapustnikov zakonec ali istospolni partner, ki si delijo zapušcino skupaj z zapustniko­vimi potomci oziroma zapustnikovimi starši. Višina deleža, do katerega je preživeli zakonec ali istospolni partner upravicen, se med državami razli­kuje.385 Ce zapustnik nima nobenih sorodnikov ali zakonca, premoženje pripade državi.386 ZDA ne poznajo instituta nujnega deleža v smislu, kot ga obravnava sistem civil law,387 vendar pa zapustnik nima povsem prostih rok pri od­locanju, ali bo najožje družinske clane vkljucil v dedovanje ali ne. Preživeli zakonec in potomci, ki jih je preživljal zapustnik, namrec uživajo posebno zašcito.388 Ce jih oporocitelj izkljuci iz oporoke v nasprotju z zakonskimi dolocbami in dolžnim preživljanjem, imajo pravico zahtevati izplacilo do­ 380 Lowder, Buzney in Montoni (2008), str. 791. 381 Gallanis (2019), str. 10. 382 Sprejele so ga naslednje zvezne države: Massachusetts, New Jersey, Severna Dako­ta, Havaji, Južna Karolina, Minnesota, Maine, Pensilvanija, Michigan, Nova Mehika, Utah, Minnesota, Montana, Nebraska, Južna Dakota, Arizona, Kolorado, Aljaska in Idaho. Glej (18. 10. 2022). 383 Andersen (1985), str. 599–600. Lowder, Buzney in Montoni (2008), str. 791. 384 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 306–309. 385 Pojem istospolnega partnerja v tem primeru – glede na razlicno izrazje držav – zajema vec razlicnih nacinov istospolnih zvez. Ponekod države dovoljujejo istospolne po­roke, drugje lahko istospolni partnerji prijavijo svoje istospolno razmerje ali pa so v civilni zvezi. Vsebinsko vsi ti izrazi pokrivajo zveze istospolnih oseb, ki so njihovo sklenitev prija­vili upravnim organom. Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 142, 306–309. 386 Prav tam, str. 306–309. 387 Willenbacher (2003), str. 208–210. 388 Cretney (1986), str. 299–300. locenega denarnega zneska, ki bi jim omogocil nadaljnje preživljanje. Sodi-šce lahko na podlagi diskrecijske pravice odloci, da tej osebi dodeli denarni znesek, namenjen njenemu preživljanju. Pri tem ni pomembno, ali gre za mladoletnega otroka ali že odraslo osebo, ampak so v ospredje postavljene potrebe, ki omogocajo posameznikovo eksistenco.389 Do denarnega zneska ni upravicena vsaka od predhodno navedenih oseb. Kdor je dedno nevreden, ker je bil spoznan za krivega kaznivega de­janja proti zapustniku, po njem ne more dedovati. Nekatere države sicer kljub temu takim dedicem omogocajo pridobitev dedišcine, vendar se pre­moženje v trenutku prejema preoblikuje v trust, ki onemogoca krivemu dedicu, da bi užival koristi, ki jih nudi zapušcina, kljub temu pa zapušcina ostane v družini in se ohrani za njegove potomce.390 Številne zvezne države iz dedovanja izkljucujejo tudi preživelega zakonca, ki se je neprimerno ve­del do zapustnika ali ga je zapustil in z njim ni imel stikov. Ce je otrok umrl pred starši, nekatere zvezne države ne dovoljujejo dedovati staršem, ki zanj niso skrbeli in ga preživljali.391 Izjema od ureditev v sistemu common law je zvezna država Louisiana,392 ki temelji na francoski tradiciji civil law, zaradi cesar je ins-titut nujnega deleža primerljiv evropskim kontinentalnim ureditvam in so do njega (ne le do denarnega zneska) upraviceni tako potomci kot tudi pre­živeli zakonec.393 V ZDA je zelo razširjen in razvit tako imenovani nezapušcinski sis-tem (angl. non-probate system), ki omogoca prenos premoženja na drugo osebo po smrti zapustnika, ne da bi bilo zato treba izpeljati zapušcinski postopek. Premoženje se prenese s pomocjo razlicnih razpolaganj, ki jih zapustnik opravi inter vivos.394 Sem spadajo raznovrstni oporocni substitu-ti, kot so na primer trusti, bancni prihranki pod klavzulo izplacljivosti ob smrti, razlicne upokojitvene sheme, oblike življenjskih zavarovanj, prenos vrednostnih papirjev ali avtomobila v primeru smrti itd.395 Ta nacin razpo­laganja je privlacen iz vec razlogov: sestava je preprosta, hitra in cenovno 389 Prav tam. 390 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 306. 391 Prav tam, str. 306. 392 V Louisiani se je obdržal mocan francoski vpliv iz casa kolonializma. Ceprav so bile tudi druge zvezne države (na primer Teksas, Nova Mehika, Nevada, Kalifornija) nekoc evropska kolonialna ozemlja in je v njihovih ureditvah mogoce cutiti vpliv kontinentalnega pravnega reda, pa je ta ostal najbolj izrazit prav v Louisiani. Wardle in Nolan (1998), str. 52–53. 393 Baker (2015), str. 1665. Oldham (1999), str. 267. Wardle in Nolan (1998), str. 298. 394 Gallanis, v Braun in Röthel (2016), str. 4–5. 395 Prav tam, str. 12. Leslie in Steward (2015), str. 62. Langbein (1984), str. 1109. ugodna, sodelovanje sodišca ni potrebno, ohranjena je tajnost o vsebini prenosa premoženja, manjša je možnost poseganja tretjih oseb (partnerjev ali potomcev) v zapustnikovo svobodo razpolaganja.396 Vendar pa imajo substituti tudi slabosti. Njihov obstoj odpira vec vprašanj, na primer, ali naj se zanje uporabljajo pravila pogodbenega ali dednega prava, kakšne oblic­nostne zahteve morajo spoštovati, primernost njihove liberalnejše ureditve v primerjavi s strogimi pravili glede oporok, nejasna locnica med razpo­laganji v casu življenja in za primer smrti, smiselnost oporok in celotnega postopka v povezavi s slednjimi.397 Druga težava, ki spremlja ta nacin pre­nosa premoženja, je zakonska ureditev substitutov, saj zanje veljajo pravila, ki so ohlapnejša in manj strukturirana kot zakonska dolocila, ki veljajo za oporoko.398 4.1.5.2. Oporocna sposobnost Oseba je oporocno sposobna, ce izpolnjuje psihofizicne pogoje, ki jih predpisuje zakon v posamezni zvezni državi.399 Na presojo oporocne spo­sobnosti v ameriški ureditvi je vplivala tudi odlocitev angleškega sodišca v zadevi Banks v. Goodfellow.400 4.1.5.2.1. Objektivni kriterij Vse zvezne države kot kriterij za presojo oporocne sposobnosti pred­pisujejo minimalno starost, razlika je le v številu let, ki se zahtevajo.401 Ve-cina posameznih držav predpisuje starost 18 let, kot predlaga tudi UPC, izjemi sta zvezni državi Georgia in Louisiana, v katerih je oporocitelj lahko star 14 (Georgia) oziroma 16 let (Louisiana).402 Nekatere države izjemoma dovoljujejo sestavo oporoke tudi mladoletnikom, ki so sklenili zakonsko zvezo, služijo v vojski ali zaradi emancipacije niso vec pod nadzorom in oblastjo staršev.403 396 Gallanis, v Braun in Röthel (2016), str. 11–12. 397 Prav tam, str. 4–5. 398 Leslie in Steward (2015), str. 62. 399 Wardle in Nolan (1998), str. 275. 400 Mart (2016), str. 554. 401 Wardle in Nolan (1998), str. 275. Banta (2019b), str. 1701. 402 Hughes in Klein (2007), str. 11. Briggs (2017), str. 932. Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 319. Glej UPC 2-501. 403 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 319. 4.1.5.2.2. Subjektivni kriterij Vecina držav v ZDA zahteva, da je oporocitelj razsoden. Glede opo­rocne sposobnosti je na primer v UPC navedena le posplošena zahteva, da mora biti oporocitelj razsoden, brez podrobnejše opredelitve, kaj naj bi to pomenilo.404 UPC razlago tega pojma prepušca zveznim državam, da vsaka sama postavi pogoje in nacin, kako se bo preverjala oporocna sposobnost.405 Na podlagi tega so se v sodni praksi oblikovali razlicni pravni standardi, katere duševne bolezni pomenijo nerazsodnost in s tem onemogocajo oporocitelja, da bi sestavil veljavno oporoko. Vsaka duševna motnja še ne povzroci neveljavnosti oporoke, poleg tega lahko oporoci­telj izrabi svetel trenutek, ko se povsem zaveda svojega ravnanja.406 Pravni standard oporocne sposobnosti je mogoce razcleniti na tri temeljne zah­teve, ki utemeljujejo razsodnost oporocitelja: oporocitelj mora razumeti naravo svojega dejanja, poznati mora obseg premoženja, s katerim lahko razpolaga in iti mora za zavestno dejanje: z oporoko želi v resnici raz­polagati s premoženjem za primer smrti.407 Pomemben indic pri presoji oporocne sposobnosti je tudi zavedanje oporocitelja o tem, kdo so njegovi najožji sorodniki, ki bi dedovali v primeru zakonitega dedovanja. V neka­terih primerih so dvom v oporociteljevo oporocno sposobnost vzbudila že neobicajna razpolaganja, ki se niso ujemala s tradicionalnimi predstavami o tem, kdo naj bi bil dedic, in so bila tako »neverjetna«, da so nakazovala na nerazumnost oporocitelja.408 Dvom v oporocno sposobnost se pogosteje pojavi pri starejših ljudeh, ki s starostjo izgubljajo nekatere fizicne sposobnosti, kot sta na primer pe­šanje vida in pešanje moci ali pa pride do demence.409 Presoja oporocne sposobnosti se opravi glede na trenutek, v katerem je bila oporoka sesta­vljena. Ce je oporocitelj duševno bolan, v trenutku sestave oporoke pa je imel svetel trenutek in se je zavedal svojega ravnanja, lahko sestavi veljavno 404 Glej UPC 2-501.1. 405 Dintzer (1988), str. 161. 406 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 319. 407 Knauer (2003), str. 326. Ne zahteva se, da oporocitelj natancno pozna in definira vsako premicnino in nepremicnino, ki jo prenaša z oporoko, ampak gre bolj za neke vrste splošen pregled nad lastnim premoženjskim stanjem. Mart (2016), str. 555. 408 Knauer (2003), str. 343. V casih, ko je bila istospolna partnerska zveza še precej neobicajna, je spregled preostalih (bioloških) družinskih clanov in postavitev istospolnega partnerja za edinega dedica pomenila tako nenavadno dejanje, da je tako ravnanje oporoci­telja vzbujalo dvom v njegovo razsodnost. Knauer (2003), str. 343–344. 409 Mart (2016), str. 559. Sodišce mora pri odlocanju imeti pred seboj široko sliko. Prav je, da se upoštevajo tudi ugotovitve o oporociteljevem spominu, velikost in komple­ksnost premoženja ter kaj je vzrok za nesposobnost. Lahko gre za starostno opešanje moci, lahko pa gre za posledico bolezni, demence, poškodbe. Dintzer (1988), str. 165. oporoko.410 Standardi, ki veljajo pri presoji sposobnosti napraviti veljavno oporoko, so milejši, kot to velja za sklepanje pogodb, vendar to velja le glede psihofizicnega stanja zapustnika. Glede preostalih oblicnostnih pogojev še vedno veljajo strogi kriteriji, ki jih mora oporocitelj upoštevati, ce želi, da je oporoka veljavna.411 Pri presoji oporocne sposobnosti je lahko pomembno dokazno gra­divo zaslišanje oseb, ki so imele stik z zapustnikom. Pri tem je potrebna posebna skrbnost v primerih, v katerih so price vpletene v dedovanje in v zapušcinskem postopku nastopajo kot prejemniki dolocenih koristi. Ker jim je v interesu, da se oporoka ohrani v veljavi, poleg tega so v zadevo vple­teni tudi custveno, je lahko njihova izpoved (ne)zavestno pristranska.412 4.1.5.3. Oblike oporok 4.1.5.3.1. Lastnorocna oporoka Lastnorocno oporoko v ZDA dovoljuje nekaj vec kot polovica dr­žav.413 Gre za najpreprostejšo obliko oporoke, ki jo mora oporocitelj lastnorocno napisati in podpisati.414 V celoti na roko napisan dokument omogoca celovitejšo in bolj poglobljeno analizo identitete oporocitelja, kot bi bilo mogoce razbrati le iz podpisa. Lastnorocni zapis in podpis nadomešcata potrebo po pricah.415 Zvezne države, ki urejajo lastnorocno oporoko, so si med seboj enotne, da morata biti vsebina in podpis oporo­ke napisana na roko, v preostalih podrobnostih pa se ureditve med seboj razlikujejo.416 Razlike so glede mesta, kjer naj bi bil podpis, glede posle­dic kršitve dolocb o zapisu kraja in casa sestave oporoke, pa tudi glede 410 Marson, Huthwaite in Herbert (2004), str. 78. V takem primeru je breme dokazo­vanja na osebi, ki izpodbija oporocno sposobnost oporocitelja. Dintzer (1988), str. 165. Po-manjkanje oporocne sposobnosti je drugi najpogostejši razlog izpodbijanja oporok. Berry, v Gardner in Daff (ur.) (2008), str. 36–37. 411 Turnipseed (2007), str. 286. 412 Mart (2016), str. 560. 413 Scalise, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 370. Zasluge za pojav lastno­rocne oporoke ima francoski Code Napoleon, prek katerega je bila oporoka predstavljena v kolonijah, ki so jih imele evropske države po vsem svetu. Najprej so jo poznali le v Louisiani in Virginiji, nato pa so jo sprejele tudi nekatere druge ameriške zvezne države. Scalise, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 370. Reid, de Waal in Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 439. 414 Clowney (2008), str. 30. 415 Praviloma je lastnorocna oporoka sestavljena brez prisotnosti pric, vendar pa ne­katere države zahtevajo price, ki potrdijo, da je pisanje res zapustnikovo. Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 327. 416 Scalise, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 370–371. vprašanja, ali je lahko del oporoke že natisnjen v obliki pripravljenega obrazca, ter glede veljavnosti naknadno napisanih dolocb, ko je oporoka že bila podpisana.417 Države v ZDA glede razlage lastnorocnosti oporoke razvršcamo v tri skupine. Deset držav strogo zahteva, da je oporoka v celoti napisana izkl-jucno na roko. Ce je del oporoke zapisan drugace, to povzroci njeno ne­veljavnost.418 Nekatere druge zvezne države so sledile ureditvi UPC iz leta 1969 in zahtevajo, da je oporoka v pretežnem delu napisana in podpisana lastnorocno, dovoljujejo pa tisk ali odtis dela besedila, ki ne pomeni mate-rialnih razpolaganj, kot so na primer uvodne besede ali datum.419 Preosta­lih devet držav ubira tretji nacin razlaganja lastnorocnosti, ki dovoljuje, da je del oporoke (ne samo uvod in datum) natisnjen. Bistveno je, da oporo-citelj lastnorocno napiše, s katerim premoženjem razpolaga in kdo naj ga deduje, ter se lastnorocno podpiše.420 Podpis je vezni clen med zapisanim besedilom in oporociteljem ter se šteje za dokaz, da je bila prava volja oporocitelja, da se zapis šteje za njegovo oporoko.421 Lastnorocni podpis, sestavljen iz imena in priimka, je pravilo-ma na koncu dokumenta, veljavna pa je lahko tudi oporoka, ki ima podpis na zacetku ali v sredini.422 Štiri zvezne države za veljavnost oporoke poleg naštetih pogojev zahtevajo, da ima oporoka tudi datum.423 417 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 327. 418 Horton (2020), str. 2370. V Kaliforniji morajo biti v celoti lastnorocno zapisana tako oporocna razpolaganja kot tudi datum in podpis. V zadevi Estate of Thorn je oporocitelj kraj, kjer leži nepremicnina, odtisnil s štampiljko, ki je vsebovala ime tega kraja, namesto da bi ga napisal z roko. Ceprav je sodišce poudarilo, da ni dvoma v oporociteljev namen niti ni dvoma, za katero nepremicnino gre, je treba presojati skladnost oporoke z dolocbami o lastnorocni oporoki. Ceprav ni ustrezala le ena beseda, je sodišce oporoko razglasilo za neveljavno. Estate of Thorn 192 P. 19, 19 (Cal. 1920) z dne 12. avgusta 1920. 419 Horton (2020), str. 2370. 420 Prav tam, str. 2370. Horton (2015), str. 1134. Scalise, v Reid, de Waal in Zimmer­mann (2011), str. 371–372. 421 Roddis (1953), str. 345–346. 422 Tucker, Swank in Hill (2002), str. 57. Oporoka je lahko podpisana tudi z zace­tnicami, ce so bile zapisane z namenom, da predstavljajo oporociteljev podpis. Za sklepno dejanje sestave oporoke se ne zahteva podpisovanje listine, ampak lahko oporocitelj tudi naknadno kaj dopiše ali vstavi med besedilo. Veljavnost pozneje vstavljenega dela ali mesta podpisa oporoke je odvisna od zakonodaje posamezne države. Virginija in Zahodna Virgi­nija dovoljujeta podpis z zacetnicami in da se po podpisu oporoke še kaj dopiše ali vstavi, mora pa biti jasno, da je oporocitelj s podpisom želel zajeti celotni dokument. L. H. H., Jr. (1959), str. 617–619. 423 Namen datuma je dolocitev casovne tocke nastanka oporoke za potrebe presoje oporocne sposobnosti ali da se ugotovi, katera je zadnja oporoka, ce je zapustnik napisal vec oporok. Gre za države: Louisiana, Nebraska, Nevada in Oklahoma. Scalise, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 372. Trend gre v smeri opušcanja zahteve po datumu, na zacet­ku 20. stoletja pa je datiranje oporoke zahtevala vecina zveznih držav. E. G. L. (1918), str. 83. Priljubljenost lastnorocne oblike oporoke narašca, saj koristi preteh­tajo nad slabostmi glede nevarnosti zlorabe in ponarejanja. Lastnorocni za-pis omogoca zapustniku preprost, hiter in cenovno ucinkovit nacin sestave zapisa poslednje volje, ne da bi moral v to vložiti kakšen poseben napor. Vse, kar potrebuje v danem trenutku, je papir, pisalo in voljo razdeliti pre­moženje za primer svoje smrti. V dolocenih izrednih situacijah (na primer nenadni bolezni, nesreci) pa je lastnorocni zapis lahko tudi edini nacin, da oporocitelj izrazi svojo poslednjo voljo, saj za druge nacine razpolaganja ni dovolj casa.424 Lastnorocno oporoko lahko sestavi oporocitelj sam, brez kakršneko­li pomoci tretjih oseb. Ta individualnost lahko povzroci, da nepoznavanje prava vodi v napake, katerih posledica je lahko tudi neveljavnost oporo­ke.425 Poleg tega lahko zaradi odsotnosti oblicnostnih zahtev ostane neja­sno, ali je obstojeci zapis, ki se je našel po zapustnikovi smrti, že koncna verzija oporoke ali je le njen osnutek.426 Osnutek seveda ni primeren za obravnavo na sodišcu in ni priznani pravni naslov za oporocno dedovanje. Vse to poraja dvome v resnicnost oporoke in zmanjšujejo njeno verodo­stojnost. Ugotavljanje prave oporociteljeve volje nalaga sodišcem odgovor-no delo, da v okviru dokaznega postopka, na primer s pricami ali najdenim poslovilnim pismom zapustnika, ki napotuje na oporoko, ugotovijo, kaj je zapustnik želel z oporoko povedati ali kako lahko razlagamo njen obstoj. 4.1.5.3.2. Pisna oporoka pred pricami Pisna oporoka pred pricami je najpogostejši zakonski nacin urejanja oporocnega razpolaganja v zveznih državah. Pogoji, ki jih mora izpolnje­vati oporoka pred pricami (angl. attested will), se med zveznimi državami razlikujejo, vsem ureditvam pa so skupne tri temeljne zahteve: pisna obli­ka, oporociteljev podpis in prisotnost pric.427 Podrobnosti glede mesta in oblike podpisa, pric, datuma in nekaterih drugih okolišcin med državami variirajo.428 424 Clowney (2008), str. 32, 37. Horton (2015), str. 1137. 425 Ceprav je šlo za razmeroma majhen vzorec, kar je bila tudi ena od kritik raziskave, je bilo ugotovljeno, da je ena petina lastnorocnih oporok vsebovala vsaj eno oblicnostno pomanjkljivost, ki je povzrocila neveljavnost vecjega dela oporoke, ce ne že celotne oporoke. Clowney (2008), str. 38. 426 L. H. H., Jr. (1959), str. 626–627. Horton (2015), str. 1133. 427 Wardle in Nolan (1998), str. 279. Waggoner (2008), str. 83. 428 Na primer, UPC ne vsebuje zahteve, da mora biti podpis na koncu oporoke. Ce oporocitelj jasno izrazi, da s podpisom potrjuje oporoko, lahko napiše svoje ime in priimek tudi sredi besedila oporoke. Glej (25. 9. 2018). Pisni zapis je lahko v katerikoli obliki in jeziku, shranjen pa mora biti na trajni nosilec podatkov.429 Zapis na papir daje vecji obcutek varnosti in gotovosti, kot ce bi isto vsebino zapisali na elektronski medij, kjer ni obcut­ka oprijemljivosti, zato je razumevanje drugacnih oblik lahko toliko tež­je.430 Prisotnost pric omiljuje zahtevo za pisni zapis, za katerega velja dokaj liberalni pristop. Oporoko lahko napiše zapustnik ali tretja oseba, lahko se napiše na roko ali se natipka, natisne, kopira. Ni treba, da je oporoka zapi­sana na papir, saj so dovoljeni tudi drugi materiali. Pri tem je treba upošte­vati omejitve, da mora medij omogocati, da je zapis zaznaven.431 Izjemoma so sodišca kot pisni zapis priznala tudi oporoke, ki niso bile v fizicni obliki, ampak so bile napisane oziroma natipkane na elektronske medije.432 Oporoko morajo podpisati oporocitelj in price, ki so oporocno spo­sobne. Vecina ureditev dovoljuje, da lahko oporoko po nareku in v prisot­nosti oporocitelja podpiše tudi pooblašcenec.433 Ceprav ni izrecno navede-no, kdaj lahko nastopi pooblašcenec, je v praksi to omejeno na primere, ko oporocitelj zaradi dolocenih telesnih defektov ali nepismenosti ni zmožen podpisati oporoke.434 V vseh zveznih državah zadostuje, da sta pri zapisu oporoke prisotni dve prici.435 Prici imata varnostno funkcijo, saj spremljata ravnanje zapu­stnika in lahko pozneje v zapušcinskem postopku podata svoje mnenje o 429 Wardle in Nolan (1998), str. 279. 430 Gürer (2016), str. 1983. 431 Kot zaznaven zapis bi se lahko štele praske, narejene v avtomobilsko karoserijo, ko te lastnosti pa nima pisanje s prstom po zraku. Scalise, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 365. 432 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 323. Na digitalni medij je bila zapisana oporoka v zadevah Estate of Javier Castro (No. 2013ES00140 Ohio C.P., Prob. Div., Lorain County) in Taylor v. Holt (134 S.W.3d 830, Tenn. Ct. App. 2003. Gee (2016), str. 149–151. Zaznavnost na neki nacin omogoca tudi videoposnetek oporocitelja, vendar za zdaj to ni pravno priznana oblika oporocnega razpolaganja. Kljub pobudam, da bi »pisanje« vkljuce­valo tudi slikovni zapis, pa sodišca ob uporabi jezikovne razlage »pisanje« razlagajo tako, da je izkljucena možnost uporabe videoposnetka za potrebe oporocnega razpolaganja. Zicke­foose (1989), str. 148. 433 Wardle in Nolan (1998), str. 280. 434 Rhodes (2014), str. 424–425. 435 Še leta 1990 so tri zvezne države (Južna Karolina, Vermont in Louisiana) zahtevale prisotnost treh pric (Lindgren, 1990, str. 541), v naslednjih letih pa so to zahtevo omilile in danes dovoljujejo, da sta pri pisni oporoki pred pricami prisotni dve prici. Pri tem je treba omeniti ureditev Vermonta, ki je leta 2005 kot zadnja država spremenil svojo zakonoda­jo glede števila pric. Kljub temu pa je zakonsko besedilo oblikoval na nacin, ki je relikt nekdanje ureditve in izrecno dopušca vecje število pric od dveh. Vermont tako v Vermont Statutes 14-1-5 izrecno doloca, da je lahko »attested and subscribed by two or more credible witnesses in the presence of the testator and of each other«. Waggoner (2008), str. 84. Glej (2. 10. 2018). njegovi oporocni sposobnosti ter potrdita, da je oporoko zapustnik pod-pisal oziroma je za svojega pripoznal podpis na oporoki.436 Oporocitelju ni treba razkriti vsebine oporoke, mora pa v nekaterih državah prici vsaj seznaniti, da gre za dejanje sestave oporoke.437 Ce prici vesta, da sodelujeta pri sestavi oporoke, je tudi korist njune prisotnosti vecja, saj sta veliko bolj pozorni na dogajanje, postopek in nekatere podrobnosti, kot bi bili sicer, ce bi morali listino, ki bi jima jo predložil oporocitelj, le podpisati. Sestava oziroma prisostvovanje sestavi oporoke praviloma ni dogodek, ki se v ži­vljenju obicajnih ljudi dogaja vsak dan, zato se takrat, ko se, še toliko bolj vtisne v spomin. Z natancnim pricanjem prici omogocita sodišcu celovito in natancno presojo konkretnega primera in pravilnejšo odlocitev. Ko oporocitelj podpisuje oporoko, je naloga pric, da so prisotne pri tem dejanju in ga opazujejo, prav tako pa mora oporocitelj spremljati pod-pisovanje pric. Dolocbe o prisotnosti pric, ko oporocitelj podpiše oporoko in ko jo potrdijo price, se med zveznimi državami razlikujejo. V nekaterih ureditvah je mogoce najti izrecne dolocbe o obvezni socasni prisotnosti pric.438 V ureditvah s tradicijo common law se pojem prisotnosti pojmuje na dva nacina. Po prvi teoriji, imenovani teorija vidnega polja, se izpolnje­vanje pogoja prisotnosti presoja na podlagi vidnega polja pric. Bistveno je, kar prica vidi s prostim ocesom. Pri tem ni pomembno, ali prica dejansko gleda podpisnika, ampak da je ta v njenem vidnem polju. Ta zahteva velja za vse udeležene osebe, in sicer tako za oporocitelja, ki ga morata prici vi-deti podpisovati, kot tudi za prici, ki morata pri podpisovanju biti v vidnem polju oporocitelja. Druga teorija temelji na zavesti udeleženih oseb. Doseg vidnega polja je drugotnega pomena, saj je kljucna mentalna komponenta. Oseba spremlja proces podpisovanja skozi vsa svoja cutila: prek vida, sluha in na podlagi splošnega zavedanja dogajanja. Zadostuje, da se prici oziroma zapustnik zavedajo prisotnosti podpisnika, vedo, kaj pocne in bi ga lahko videli, ce bi se premaknili. Tudi ce podpisnika ni videti, ker podpisuje v drugi sobi, se šteje, da je bila oporoka podpisana v prisotnosti oporocitelja in pric.439 Nekatere zvezne države, ki temeljijo na ureditvi UPC pred letom 1990, zahtevajo, da oporocitelj vidi ali z drugimi cutili zaznava dogajanje in kako se podpisuje oporoka. Druge države, ki sledijo ureditvi UPC po letu 1990, pa dovoljujejo tudi, da oporocitelj v prisotnosti pric zgolj pripozna svoj 436 Miller (1991), str. 204. 437 Scalise, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 367. Wardle in Nolan (1998), str. 281. 438 Glej na primer 9. clen Wills Act 1837. 439 Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 152–153. podpis na oporoki.440 V zadevi Stevens v. Casdorph441 je bila oporoka ne­veljavna, ker price niso videle, kako je oporocitelj podpisal oporoko, niti oporocitelj ni videl pric, kako so se podpisale pod oporoko. Ceprav so vsi takrat prisotni vedeli, da je oporocitelj prišel z namenom, da sestavi opo­roko, da oporocitelj ni bil v zmoti, pod prisilo ali pod vplivom tretje osebe in ni bilo dvoma glede oporociteljeve prave volje, pogoj socasne prisotnosti pric in njihovega sodelovanja pri podpisovanju oporoke ni bil izpolnjen. Namen oblicnostnih zahtev je varovanje oporociteljeve volje in ne kazno­vanje oporocitelja za nedoslednost pri sestavi oporoke.442 Nekatere države predpisujejo minimalno starost pric, praviloma pa za price veljajo enaki pogoji, kot sicer veljajo za price pri drugih pravnih poslih. Na zvezni ravni ni enotnih pravil, ki bi unificirala postopek sesta­ve oporoke pred pricami. Le redke države zahtevajo natancen vrstni red podpisovanja oziroma kdo mora podpisati prvi in kdo zadnji, saj vecina držav temu ne namenja velike pozornosti. Najveckrat je pomembno le, da dokument vsebuje vse zahtevane podpise. Ce je prica tudi prejemnik ko­risti, je lahko posledica razpolaganja neveljavnost dela oporocnih dolocil, s katerimi se prici namenja del premoženja. Tak pristop, ki ga pozna vecina ameriških zveznih držav, je bil oblikovan z namenom zavarovati oporoci­telja pred nedovoljenimi vplivi tretjih oseb, ki bi izrabile dano situacijo in si v trenutku sestave oporoke poskušale pridobiti del premoženja zapustnika. UPC ne predpisuje sankcije za primere, ko dedic nastopa kot prica pri na­stanku oporoke. Posamezne zvezne države, ki izhajajo iz UPC, menijo, da tak pristop ne zmanjšuje možnosti prevare ali vpliva tretjih oseb, saj zain­teresirani dedici, ki nedovoljeno vplivajo na zapustnika, praviloma poskr­bijo, da niso v oporoki zapisani kot price, in za ta namen priskrbijo druge, nezainteresirane price. Zato se jim ne zdi prav, da bi bil dedic v redkih pri­merih, ko nastopa hkrati tudi v vlogi price, za tako ravnanje kaznovan z odvzemom dedišcine oziroma volila.443 Del oporoke je lahko tudi klavzula o potrditvi (angl. attestation clau­se), s katero prici potrdita, da je bila oporoka podpisana v njuni prisotnosti. Gre za posebno izjavo, ki ustvarja domnevo, da so bile pri sestavi oporoke spoštovane vse oblicnostne zahteve. Oporoka je lahko veljavna tudi brez te izjave, vendar bo sodišce v zapušcinskem postopku tedaj zahtevalo izjavo vsaj ene price, ki bo morala opisati okolišcine, v katerih je nastala opo­ 440 Wardle in Nolan (1998), str. 281. 441 Stevens v. Casdorph 508 S.E.2d 610 (W. Va. 1998) z dne 30. septembra 1998. 442 Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 151–152. 443 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 323–325. roka.444 Vecina držav predvideva tudi možnost sestave zaprisežene izjave (angl. self-proving affidavit), ki ima zaradi sodelovanja uradne osebe, kot je notar, vecjo vrednost kot klavzula o potrditvi. Zaprisežena izjava ni obli­gatorna sestavina oporoke in ne vpliva neposredno na veljavnost oporoke, ce pa je vkljucena v oporoko, lahko olajša poznejši zapušcinski postopek. V posebni izjavi, ki jo sestavi notar ali druga uradna oseba, se zabeležijo postopek sestave oporoke in druge podrobnosti, ki so spremljale nastanek oporoke. Pomen in vloga zaprisežene izjave se razlikujeta med posamezni-mi državami. Nekatere države tako sestavljeno izjavo štejejo za del oporo­ke. Izjavo podpišejo le price in ima znacilnost neizpodbojne domneve o izpolnjevanju oblicnostnih pogojev. S podpisom izjave so price oprošcene pricanja v zapušcinskem postopku, saj njihovo pricanje nadomešca over-jena izjava. Druga možnost je, da se izjava šteje za poseben, locen institut, ki jo poleg pric podpiše tudi oporocitelj. Njena vloga je enaka kot v prvem primeru, to je, da nadomešca pricanje pric na sodišcu in ucinkuje kot ne­izpodbojna domneva o izpolnjenih oblicnostnih zahtevah. Tretja oblika pa je združitev dveh dejanj (sestave oporoke in podpisa zaprisežene izjave) v eno. S tem, ko oporocitelj in prici podpišejo zapriseženo izjavo, podpis služi tudi kot podpis oporoke in ustvarja neizpodbojno domnevo o izpolnjenih oblicnostnih zahtevah.445 4.1.5.3.3. Notarska oporoka V nekaterih državah, v katerih je bil mocan vpliv evropskih pravnih sistemov, poznajo notarsko oporoko. Gre za pisno obliko oporoke, ki jo oporocitelj sestavi v prisotnosti notarja.446 Pri postopku sodelujeta samo oporocitelj in notar, ki nadomešca prisotnost pric in nastopa v varovalni vlogi. Tako ureditev imata Kolorado in Severna Dakota.447 Leta 2008 je bila notarska oporoka sprejeta tudi v UPC.448 Oporocitelj mora v prisotnosti notarja lastnorocno podpisati opo­roko, izjemoma jo v njegovi prisotnosti in po njegovem navodilu podpiše 444 Prav tam, str. 326. 445 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 326. Lindgren (1990), str. 570. Miller (1991), str. 294. 446 Notar v evropskih državah presoja tudi oporocno sposobnost oporocitelja, mo-rebiten nedovoljen vpliv in ce ugotovi kršitve, zavrne overitev nesposobnemu oporocitelju. Notar v ameriškem pravnem sistemu pa nima teh pristojnosti. Presoja oporocne sposobnos-ti, nedovoljenega vpliva, prevare ipd. namrec že primarno ostaja po ameriški zakonodaji v pristojnosti sodišc. Waggoner (2008), str. 84. 447 Prav tam, str. 84. Rhodes (2014), str. 419. 448 Waggoner (2008), str. 83. pooblašcenec.449 Ce oporoka nima podpisa, se postavi vprašanje resnosti namena in ali gre za koncni zapis ali le osnutek, posledica pa je neveljav­nost oporoke.450 Notar nadomešca prici, ki jih zahteva pisna oporoka pred pricami. Z vkljucitvijo notarja se odpravi nevarnost, da bi bila oporoka ne­veljavna zaradi pomanjkljivosti na strani pric.451 Z overitvijo se zagotovi, da je oporoko res sestavil in podpisal oporocitelj.452 V UPC je bila notarska oporoka vpeljana z namenom, da bi preprosto, hitro in ucinkovito kar najvecji delež zapisanih oporok ostal v veljavi.453 Na novo urejena oblika oporoke zagotavlja varno in premišljeno odlocitev oporocitelja. Nevarnost, da oporoka ne bi predstavljala prave oporocitelje­ve volje, se zdi zanemarljiva, zvezne države, ki bi jo sprejele v svojo ureditev, pa bi mocno olajšale postopek sestave in poznejšega morebitnega dokazo­vanja.454 Vendar se po drugi strani postavlja vprašanje, ali notarska oporoka res zadovoljivo rešuje vsa vprašanja, s katerimi se je srecalo sodišce pri pre­soji veljavnosti oporok, in kakšna je stopnja varstva zapustnika pri tovrstni oporoki. Rhodes navaja pet problematicnih vprašanj, ki jih odpira notarska oporoka. Oporocna razpolaganja se ne smejo enaciti z drugimi pravnimi posli, pri katerih se ne zahteva prisotnost pric. Ker oporoka ucinkuje šele po smrti, zapustnik nima obcutka, kako pomembno je bilo njegovo dejanje, saj se za casa življenja ne bo nic spremenilo. Oporocitelj lahko zmotno enaci notarja z odvetnikom, vendar nimajo vsi notarji pravne izobrazbe, zato tudi niso usposobljeni, da bi lahko nudili pravne nasvete. Ce oporocitelj nima pravnega znanja niti tega ne dobi od notarja, se ne zaveda pomembnosti in svecanosti dogodka. Natisnjen in izpolnjen obrazec, ki ga ponujajo spletni ponudniki in ga overi notar, utemeljeno vzbuja dvom o razumevanju po­mena dejanja, ki ga oporocitelj z overitvijo opravlja. Odsotnost zahteve po prisotnosti pric pa lahko izrabijo osebe, ki prežijo na ranljive oporocitelje in jim sodelovanje notarja ne pomeni grožnje, ki bi onemogocila izvršitev 449 Podpis, ki ga po navodilu oporocitelja napravi njegov pooblašcenec, se ne sme obravnavati kot podpis oporocitelja, pri katerem mu je pomagala tretja oseba, na primer tako, da mu je podpirala roko. Tudi ce se oporocitelj podpiše ob pomoci tretje osebe, se šteje, da so izpolnjene zahteve za lastnorocni podpis. Dopustnost podpisa pooblašcenca pa mora biti izrecno urejena. Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 323. 450 Rhodes (2014), str. 423. 451 Waggoner (2008), str. 85. 452 Prav tam, str. 84. 453 Avtorica za primerjavo navaja, da je prednost izbire ocitna že na prvi pogled: be-sedilo v UPC, ki ureja oporoko pred pricami, vsebuje 41 besed, na notarsko oporoko pa se nanaša le 17 besed. Rhodes (2014), str. 427 in 430–431. 454 Waggoner (2008), str. 84. teh dejanj v njihovo korist.455 Dvome odraža tudi dejstvo, da sta jo v petih letih po sprejemu notarske oporoke v UPC sprejeli le dve zvezni državi.456 Notarsko oporoko pozna Louisiana, v kateri je mocan vpliv francos­kega prava ustvaril posebne razmere. Louisiana sprva ni poznala notarske oporoke in je razlikovala med lastnorocno, ustno in skrivno oporoko, po­zneje pa je uvedla še cetrto obliko, to je zakonsko oporoko.457 Do vecje spremembe je prišlo leta 1997, ko je obdržala le lastnorocno oporoko, pre­ostale tri pa združila v eno, to je notarsko oporoko.458 Zanjo je predpisala (v primerjavi z drugimi zveznimi državami) zelo stroge oblicnostne zahteve. Notarsko oporoko lahko oporocitelj sestavi v prisotnosti notarja, zahteva pa se tudi prisotnost dveh pric. Ko je oporoka sestavljena, mora oporocitelj izjaviti, da je to njegova oporoka, in jo podpisati. Ce obsega vec listin, mora oporocitelj podpisati vsako stran posebej. Poleg oporocitelja morajo opo­roko v prisotnosti drug drugega podpisati tudi notar in prici.459 Notarska oporoka mora vedno vsebovati tudi klavzulo o potrditvi.460 Notarsko oporoko lahko na podlagi posebnih dolocb in z nekaj mo-difikacijami sestavijo tudi osebe, ki se zaradi telesne invalidnosti ne morejo podpisati, osebe, ki ne morejo (imajo prizadet vid) ali ne znajo brati (so nepismene), so gluhe ali pa gluhe in slepe. Zanje so zakonske dolocbe pri­lagojene tako, da upoštevajo njihove telesne omejitve. Ce se oseba ne more podpisati, lahko tudi le odtisne svoj znak, prosi drugo osebo za pomoc pri odtisu tega znaka ali pa naroci drugi osebi, da jo podpiše. Ce oseba ne more govoriti, zadostuje, da svojo potrditev oporoke izrazi z drugimi gibi, kot je na primer s kimanjem glave ali godrnjanjem.461 Louisiana Civil Code462 dovoljuje tudi, da je notarska oporoka sestavljena v Braillovi pisavi.463 4.1.5.3.4. Mednarodna oporoka ZDA so 27. oktobra 1973 podpisale Mednarodno konvencijo o eno­tnem zakonu o obliki mednarodne oporoke, vendar pa mednarodne opo­ 455 Rhodes (2014), str. 431–433. 456 Prav tam, str. 433. 457 Scalise (2020), str. 1337. 458 Prav tam, str. 1340–1342. Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 326. 459 Scalise (2020), str. 1387–1415. 460 Louisiana je edina država, v kateri je klavzula o potrditvi obligatorni pogoj za veljavnost oporoke. Prav tam, str. 1414. 461 Prav tam, str. 1416–1417. 462 Glej (2. 10. 2018). 463 Scalise (2020), str. 1420. roke ne urejajo vse zvezne države.464 Dolocbe, ki veljajo za mednarodno oporoko, so bile predstavljene pri hrvaški ureditvi mednarodne oporoke v poglavju 3.1.2.3.5. Ce oporoka ne izpolnjuje predpisanih zahtev, se ne more šteti za mednarodno oporoko, lahko pa je veljavna kot ena od drugih predpisanih oblik, ki jih dovoljuje veljavna ureditev zvezne države.465 4.1.5.3.5. Ustna oporoka Izjava, ki jo oporocitelj ustno poda v prisotnosti pric, ki se nanaša na to, komu in kako naj se razdeli premoženje po njegovi smrti, pome­ni ustno oporoko. Ustna oporoka je posebna, izredna oblika oporoke, ki jo dovoljuje sedemnajst ameriških držav.466 Pri tem sta možni dve obliki ustne oporoke. V prvem primeru je to ustna izjava poslednje volje, ki ni namenjena le doloceni skupini ljudi, ampak je krog njenih uporabnikov vezan na splošne pogoje glede oporocne sposobnosti. Ceprav obseg upra­vicencev ni omejen, pa pozna druge vrste omejitev. Omejitve se lahko nanašajo na oporociteljevo zdravstveno stanje, na število prisotnih pric ali notarja, na cas veljavnosti tako sestavljene oporoke ali na vrednost premoženja, s katerim se lahko razpolaga ustno.467 Druga oblika ustne oporoke je prihranjena le za primere, ko je oporocitelj pripadnik vojaške enote na službeni dolžnosti ali pripadnik pomorskih sil, ki je v casu sesta­ve oporoke na morju.468 464 Sibley (1974), str. 426 in 432. Glej (17. 10. 2018). Vsaka zvezna država na svoj nacin ureja in dovoljuje mednarodno oporoko v svojih zakonih, lahko pa je ne dovoljuje. Mednarodno oporoko pozna 20 zve­znih držav. Glej (1. 4. 2021). V 35 državah je veljavna opo­roka, ki je bila sestavljena po predpisih druge države. Kaufman (1992), str. 48–49 in 54. 465 Kaufman (1992), str. 48. 466 Scalise, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 373. Ustna oporoka je do-voljena v Indiani, Kansasu, Massachusettsu, Misisipiju, Missouriju, New Hampshiru, New Yorku, Severni Karolini, Ohiou, Oklahomi, Rhode Islandu, Tennesseeju, Vermontu, Virgini­ji, Washingtonu, Washington D.C. in Zahodni Virginiji. Hirsch (2020), str. 875. V Louisiani ustna oporoka ni vec veljavna od leta 1997. Scalise (2020), str. 1338. 467 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 327. V Indiani na primer lahko ustno opo­roko sestavi le oporocitelj, ki se znajde v neizogibni smrtni nevarnosti, pri sestavi morata biti prisotni dve prici, vsaj ena od pric mora v roku tridesetih dni napraviti pisni prepis oporo-citeljeve ustne izjave in jo predložiti sodišcu v roku šestih mesecev od oporociteljeve smrti. Oporocitelj pa lahko razpolaga le s premoženjem do dolocene vrednosti (1.000 dolarjev). Borea (2020), str. 92–93. 468 Tako oporoko dovoljuje le šest držav: Washington D. C., Massachusetts, New York, Oklahoma, Rhode Island in Virginija. Scalise, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 373. Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 328. V casu podajanja oporocne izjave morata biti prisotni praviloma dve prici, ki poslušata oporocitelja in si zapomnita vsebino izjave. Oporocitelj tako ne more razdeliti celotnega premoženja, ampak lahko razpolaga le z omejenim delom, ki je lahko vezan bodisi na vrednost ali pa na status pre­micnin.469 V korist obstoju ustne oporoke govori vrednost premoženja, ki se lahko tako prenese, saj gre lahko za zelo nizke, že skorajda simbolicne vrednosti. Vendar pa ni tako povsod in so v nekaterih zveznih državah, ki poznajo ustno oporoko, lahko ti zneski tudi precej višji.470 Kot je bilo že pojasnjeno, je ustna oporoka ozko opredeljena, prav tako pa jo ozko razlagajo sodišca.471 Glavni primanjkljaj v primerjavi z re-dnimi oblikami oporok je odsotnost podpisa in pisnega zapisa.472 Ker je zaradi svoje specificne oblike bolj izpostavljena nevarnostim, da price rav­najo samovoljno, si kaj izmislijo in izvršijo prevaro, je razumljiva zahteva, da se oporociteljev namen in sposobnost presojata strožje kot v primeru pisne oporoke.473 Prava vrednost ustne oporoke se pokaže šele v izrednih primerih, ko ni casa za sestavo ene od rednih oblik oporoke, ustna oblika pa omogoca oporocitelju, da kljub temu razpolaga s premoženjem in ga razdeli med dedice po svojih željah.474 Ustna oporoka se lahko veže na dejavnost, ki jo opravlja zapustnik, ali na zunanje okolišcine, v katerih se znajde v dolocenem trenutku. Zaradi na-rave dela, ki ga opravljajo, imajo posebne privilegije vojaki ali mornarji.475 469 Zickefoose (1989), str. 146. Premoženja, ki je predmet ustne oporoke, se ne more enaciti s pojmom razpoložljivega dela, ki ga pozna institut nujnega deleža. To je del premože­nja, s katerim lahko zapustnik prosto razpolaga v skladu z nacelom oporocne svobode, ne da bi bil pri tem vezan na zahteve po upoštevanju nujnih dedicev. Pavlin (2012), str. 80. V tem primeru ne gre za omejitev zapustnika zaradi dedicev, ampak za izpolnjevanje predpisanih zahtev pri sestavi ustne oporoke. Ce bi zapustnik razpolagal s premoženjem v eni od rednih oblik oporok, višina razpoložljivega zneska ne bi pomenila omejitve. Ker pa gre za izredno obliko, mu je sicer dopušceno izraziti poslednjo voljo v pravno priznani obliki, vendar z omeji­tvijo višine zneska, s katerim lahko tako razpolaga. Zato se premoženje, ki ga predstavlja nujni delež, ne sme enaciti s premoženjem, na katero je omejeno razpolaganje z ustno oporoko. 470 Langbein (1975), str. 523. Ustno oporoko v Teksasu lahko sestavi oporocitelj, ki se znajde v hudem bolezenskem stanju, ce vrednost oporoke ne presega 30 dolarjev. Ce je znesek vecji, morajo biti v casu izjave prisotne tri price. Glej 65. clen Texas Probate Code (2005). V Vermontu je ustna oporoka omejena na znesek 200.000 dolarjev, kar je obcutno vec kot v Teksasu. Ce zapušcina presega navedeni znesek, mora oporoka izpolnjevati doda­tno zahtevo glede pisnega zapisa. Glej Vermont Statutes 14-1-6. 471 Zickefoose (1989), str. 150. 472 Langbein (1975), str. 493. 473 Vaughn (1966), str. 85. 474 Prav tam, str. 80. 475 Vojaki in mornarji morajo poleg svojega statusa izpolnjevati še dodatne zahteve. Za vojake se zahteva, da operativno služijo vojaško službo (angl. actual military service), mornarji pa morajo biti na morju (angl. at sea). Atkinson (1942), str. 754. Critchley (1999), str. 50. Do ustne oporoke je lahko upravicen vsakdo, ne glede na status, vendar le, ce se znajde v izrednih okolišcinah, kot je na primer hujša bolezen ali ce je zapustnik tik pred smrtjo.476 4.1.5.3.6. Zakonska oporoka Zakonska oporoka (angl. statutory will) je posebna oblika oporoke, ki jo v obliki predloge doloca zakon. Namenjena je v pomoc oporocitel­jem, ki ne uporabijo svetovanja pravnega strokovnjaka, sami pa tudi ni­majo ustreznega pravnega znanja. Oblika oporoke je vnaprej dolocena, s cimer nudi oporociteljem poenostavljeno razlicico oporoke in zmanjšuje možnost napak pri sestavi. Oporoka ni primerna za kompleksna razmerja ali primere, v katerih bi oporocitelj želel zelo podrobno razdeliti svoje premoženje med vec dedicev oziroma volilojemnikov. Obrazec oporoci­telju ponuja nekaj osnovnih možnosti. Pri premicnem in nepremicnem premoženju lahko izbere rešitev, da na primer vse dobi partner ali vse dobijo potomci ali le dolocena oseba ali pa naj se vse deli v enakih deležih med osebe, ki jih doloci oporocitelj. Poleg tega lahko doloci še posamezne denarne zneske, ki naj jih dobijo izbrane osebe, skrbnik za mladoletnega otroka, izvršitelj oporoke.477 Oporocitelj izpolni obrazec, ki ga brezplacno dobi prek spleta.478 Pri tem ne sme iz njega nicesar crtati ali ga dopolnjevati kako drugace, kot je predvideno. Besedilo lahko vstavlja le v za to predvidene prostorcke. Ko konca izpolnjevanje, mora napisati datum in se lastnorocno podpisati na za to predvideno mesto v prisotnosti dveh pric. Oporoko morata podpisati tudi dve oporocni prici.479 Zakonsko oporoko, ki je poznana v ZDA, je treba razlikovati od za­konske oporoke, kot jo pozna angleška ureditev. Gre za dva popolnoma razlicna instituta. Ameriška zakonska oporoka je oporoka, ki jo oporoci­telj sestavi sam, na podlagi vnaprej pripravljenega obrazca in brez pravne pomoci pravno usposobljene osebe. Angleška razlicica pa ne predstavlja neposredne oporociteljeve volje, saj oporocitelj ni zmožen sam sestaviti 476 Scalise, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 373. 477 Vzorcni primer zakonske oporoke, dostopen na spletni strani USLegal (2. 3. 2021). 478 Na primer, v Kaliforniji oporocitelj dobi obrazec za oporoko brezplacno na spletni strani California State Bar Association (2. 3. 2021). 479 Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 328. oporoke, ampak oporoko sestavi sodišce na podlagi domneve, kako bi opo­rocitelj verjetno želel razdeliti premoženje.480 4.1.5.3.7. Skupna oporoka Dve osebi (praviloma zakonca) lahko skupaj sestavita in podpišeta en dokument, ki vsebuje oporocna dolocila, kako naj se razdeli premo­ženje po njuni smrti. To je skupna oporoka (angl. joint will). Oporoka kot pravni naslov za dedovanje se uporabi dvakrat: prvic v primeru, ko umre prvi od podpisnikov, nato pa še enkrat ob smrti drugega podpisnika oporoke.481 Z oporoko se lahko razdeli tako premoženje, ki je v skupni lasti obeh oseb, kot tudi premoženje, ki pripada izkljucno enemu od pod­pisnikov.482 Ameriški avtorji opozarjajo na smiselnost njene uporabnosti.483 Ker gre za skupni zapis volje dveh oseb, so s tem povezane nekatere omejitve, ki otežujejo izvrševanje tako sestavljene oporoke. Glede na možnost pisanja na racunalnik in preprostost kopiranja bi bila enostavnejša in manj zaplete­na za izvedbo sestava dveh locenih oporok. Težava je lahko tudi v nemož­nosti enostranskega preklica oporoke, ce se drugi oporocitelj s preklicem ne strinja, posebno razlago pa zahtevajo dolocbe take oporoke tudi zaradi potencialne pogodbene narave oporocnih razpolaganj.484 Ali ima skupna oporoka zavezujoc ucinek ali ne, je odvisno od vsebine oporoke in presoje sodišca. Tudi ce sta podpisnika dokument poimenovala kot skupno oporoko, naslov ni zavezujoc, ampak je bistvena njegova vsebi­na. Sodišce pri analizi oporoke s pomocjo gramatikalne razlage natancno analizira besedišce, ki ga je uporabil oporocitelj, poleg tega pa tudi njegov odnos do drugega podpisnika oporoke in dedicev. Ce je iz oporoke mogo-ce razbrati zavezujoco obvezo obeh podpisnikov k dolocenemu ravnanju, potem oporoke ni mogoce enostransko preklicati po smrti enega od pod­pisnikov.485 480 Primerjaj Wardle, Duncan in Nolan (2016), str. 328. Probert in Harding (2018), str. 223. 481 Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 257. Hughes in Klein (2007), str. 333 482 Dessin (1996), str. 445. 483 Beyer in Hanft (2015), str. 193. 484 Beyer in Hanft (2015), str. 193. Ceprav se v praksi pojavijo redko, pa so pogosto predmet sodnih postopkov, zato se jih strokovno usposobljeni oporocitelji praviloma izogi­bajo. Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 257–258. 485 Dessin (1996), str. 445–446. 4.1.5.3.8. Vzajemna oporoka Dva oporocitelja se lahko odlocita, da bosta skupaj sestavila oporo­ko, vendar vsak v svojem, locenem dokumentu, z enakimi ali podobnimi vzajemnimi oporocnimi dolocili. V praksi je vzajemna oporoke (angl. mutual will) pogosta med dvema zakoncema, za katera je to prva zakon-ska zveza oziroma nimata potomcev iz prejšnjih razmerij.486 Oporoka je praviloma sestavljena tako, da je za prvega oporocnega dedica dolocen en zakonec oziroma partner, po smrti tudi drugega oporocitelja pa so praviloma doloceni isti dedici ne glede na to, kateri od oporociteljev umre prvi.487 Vzajemna oporoka ima lahko zavezujoc ucinek ali pa predstavlja sa­mostojno oporoko, neodvisno od kakšnega drugega zapisa. Oporoka nima zavezujocega ucinka zgolj zato, ker je zrcalni odsev druge oporoke, ampak se morata podpisnika za to izrecno dogovoriti. Kadar je v oporoko dopisa­na izrecna zaveza, da oporoka veže oporocitelja k njuni izpolnitvi, je taka oporoka vzajemno zavezujoca oziroma vzajemna in enostranski preklic tako oblikovane oporoke ni mogoc.488 Ce oporocitelja vanju zapišeta le svoja oporocna razpolaganja, ostaja nejasno, kako sta oporoki razumela oporocitelja in ali zavezuje drugega, potem ko prvi umre. Ce oporocitelja nista imela namena zavezati se k do-locenemu ravnanju, se lahko vsaka od oporok preklice kot katerakoli druga oporoka. Ce pa sta ta namen imela, vendar ga nista zapisala v oporoki, je treba tako trditev dokazati v zapušcinskem postopku. Ugotavljanje, ali opo­roka zavezuje ali ne, v tem primeru postane za sodišce težavno delo. Sestava vzajemne oporoke namrec še ni dokaz pogodbene obveznosti, ampak so­dišca zahtevajo še druge dokaze, da odlocijo, da ima tako sestavljena opo­roka zavezujoc ucinek pogodbe. Sestava vzajemne oporoke in njeni ucinki so predmet dogovora strank. Vsaka stranka lahko upraviceno pricakuje, da druga stranka ne bo preklicala ali spremenila svojih oporocnih razpolagan­ja v dolocenem casu po njegovi sestavi. Vendar pa nobena stranka ne želi, da bi bila zavezana ves preostanek življenja na podlagi sklenjene vzajemne oporoke, ce bi nasprotna stranka umrla naslednji dan. Odlocilno je, za ka­tero razlago je mogoce najti vec razlogov glede na vsak konkretni primer in kako sodišce razlaga oporoko.489 Ce sodišce ugotovi, da je iz oporoke 486 Beyer in Hanft (2015), str. 193. 487 Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 258. Opazen je trend vecje naklonjenosti zakon-cu, zaradi cesar uživa vecjo zašcito, kot se podeljuje drugim dedicem, ki so z oporociteljem v krvnem sorodstvu. Dessin (1996), str. 473. 488 Wardle in Nolan (1998), str. 287. 489 Dessin (1996), str. 447–448. razviden pogodbeni dogovor med podpisnikoma, poznejši enostranski preklic oporoke ni mogoc.490 4.1.5.3.9. Elektronska oporoka Elektronska oblika oporoke je posebna vrsta oporoke, ki je uzakonje­na le v nekaterih ameriških zveznih državah. Elektronski zapis oporoke ne izpolnjuje zahtev, ki jih predpisi zahtevajo za pisne oblike oporok, nekatere države pa v svojih zakonih celo izrecno dolocajo, da se elektronska obli­ka ne sme enaciti s pisno obliko oporoke. Za veljavnost elektronske oblike oporoke so potrebne posebne dolocbe, ki dovoljujejo uporabo digitalnih medijev.491 Prva zakonska ureditev elektronske oporoke sega v leto 2001, ko je Nevada kot prva država na svetu uzakonila elektronsko obliko oporoke, po­zneje pa so se ji pridružile še Indiana, Arizona in Florida.492 Z vprašanjem elektronske oporoke se je nato ukvarjala tudi ameriška Komisija za poeno­tenje prava (Uniform Law Commission – ULC)493 in leta 2019 izdala Enotni zakon o elektronskih oporokah (Uniform Electronic Wills Act – UEWA).494 Enotni zakon je v svojo ureditev sprejelo že pet zveznih držav,495 na svoj nacin sta elektronsko oporoko nazadnje uredili tudi Maryland in Illinois.496 Elektronska oporoka je v zakonodajnem postopku v desetih državah.497 Poleg tega so elektronsko obliko oporoke, upoštevaje vse konkretne oko­lišcine, štela za veljaven nacin razpolaganja tudi nekatera sodišca drugih zveznih držav, ki elektronske oporoke nimajo izrecno urejene oziroma je v casu presojanja še niso urejala.498 Kljucna lastnost te olike oporoke je, da ni natisnjena na papir ali napi­sana na drug fizicni material, ampak je njena oblika prilagojena lastnostim elektronskih zapisov in vkljucuje enega od digitalnih medijev. Oporocitelj lahko namesto klasicnega pisala ali zapisa v fizicni obliki uporabi druga sredstva, ki jih ponuja informacijska tehnologija. V nasprotju z zapisom na 490 Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 258–259. 491 Gürer (2016), str. 1972. 492 Horton (2018), str. 30–31. 493 Glej (22. 10. 2020). 494 Glej (27. 10. 2022). 495  Prav tam (27. 10. 2022). 496 Hirsch (2021), str. 165. 497 Prav tam, str. 166. Glej (27. 10. 2022). 498 Gürer (2016), str. 1973–1974. Gee (2016), str. 151 in 153. papir gre pri elektronski oporoki za zapis, ki je v celoti napravljen na elek­tronsko napravo.499 Elektronska oporoka mora imeti podpis oporocitelja, ki je v elektronski obliki.500 Zgolj zapis oporoke in oporociteljev podpis pa praviloma še ne zados­tujeta za veljavnost take oporoke, saj je slednja po obliki bližje pisni oporoki pred pricami kot lastnorocni oporoki. Katere dodatne zahteve mora izpol­njevati elektronska oporoka, je odvisno od ureditve vsake zvezne države posebej. Vse zvezne države zahtevajo, da pri sestavi elektronske oporoke sodelujejo tudi oporocne price, ki spremljajo oporocitelja pri podpisovan­ju, nato pa se na dokument tudi same podpišejo.501 Izjema pri tem je Neva­da, ki poleg pric ponuja še dve alternativi. Namesto pric v postopku sestave lahko sodeluje notar ali pa oporocitelj poleg podpisa na oporoko odtisne še en svoj biometricni znak.502 4.1.5.3.9.1. Enotni zakon o elektronskih oporokah (Uniform Electronic Wills Act) Ameriške zvezne države samostojno urejajo podrocje dednega pra­va, zaradi cesar pri posamicnih dednopravnih institutih prihaja do razlik. Namen ULC je, da bi se te razlike v pravnih ureditvah med zveznimi dr­žavami zmanjšale ali celo odpravile, zato na podlagi raziskav in primerjav išce pravna podrocja, na katerih bi bilo poenotenje mogoce in smiselno.503 ULC je na podrocju oporocnih razpolaganj oblikovala dva pomembna predpisa – UPC in UEWA. UPC zajema klasicne oblike oporok (lastnoroc­no oporoko, pisno oporoko pred pricami in notarsko overjeno oporoko), za katere se zahteva pisna oblika.504 Pisna oblika ni nikjer izrecno omejena na papirni zapis, ampak se razlaga v smislu trajnega zapisa na medij, na 499 Beyer, Hargrove (2007), str. 887. 500 Prav tam. Boddery (2012), str. 201–202. 501 Nekatere države zahtevajo, da sta prici obe hkrati prisotni fizicno, nekatere pa dovoljujejo, da sodelujeta prek oddaljenega dostopa in dogajanje spremljata prek digitalnih medijev (video in avdiokonference), ki omogocajo tako prenos zvoka in slike. Glej ARS 14­2518, IC 29-1-21-4, NRS 163.095. 502 Glej NRS 133.085.1.b. Kot biometricni znak se lahko uporabijo oporociteljev pr-stni odtis, mrežnica, glas, obrazne poteze, videoposnetek, digitalni podpis ali drug zapis posameznika, ki se uporablja za komercialne namene in oblikuje zapis, ki je edinstven za vsako osebo. Fizicne ali vedenjske znacilnosti, ki so edinstvene vsakemu cloveku, omogoca­jo identifikacijo oseb. S pomocjo biometricnega sistema je mogoce prepoznati posameznika na podlagi samo njemu lastnih telesnih znacilnosti. Pavešic, Ribaric in Ribaric, v Vielhauer in drugi (2004), str. 17. 503 Glej (22. 10. 2020). 504 Glej UPC 2-501. katerem je besedilo mogoce prosto prebrati. UEWA se osredotoca samo na elektronske nacine zapisa. Pri tem ne omenja opredelitve pisne oblike niti ne enaci pisne oblike z elektronsko.505 Dolocbe UEWA so dokaj preproste in so lahko dobro izhodišce zveznim državam, ki bi se odlocile za sprejem elektronske oporoke, vendar pa nekateri predlogi ostajajo prevec ohlapni in nedosledni. Nejasno na primer ostaja, kako združiti podpis, ki je po UEWA lahko v fizicni obliki, z elektronskim zapisom oporoke.506 V tem primeru je na vrsti zakonodajalec, da pri oblikovanju dolocb o elektronski oporoki ustrezno dopolni vrzeli, na nacin, ki ustrezno varuje oporocitelja in hkrati skrbi, da so zakonske dolocbe objektivne in nevtralne.507 Pri tem nekoliko izstopa postopek oblikovanja UEWA, ki odstopa od obicajne prakse. ULC skrbno izbira problematike, ki jih bo preucila in ka­terih obravnava bi pomembno pripomogla k razvoju prava ali z zagota­vljanjem enotnih pravil in postopkov krepila zvezni sistem. Praviloma se najprej opravi raziskava, v kateri se analizirata obstojece stanje obravnava­nega podrocja in potreba po oblikovanju enotnega ali vzorcnega zakona. V konkretnem primeru je ULC ta korak preskocila in takoj pristopila k oblikovanju delovne komisije, njeni vodilni clani pa so pripravili smerni­ce za delovanje nastajajoce skupine.508 Komisija je delo zacela v letu 2017, koncni zakon pa je bil sprejet julija 2019.509 Osrednja želja snovalcev enotnega zakona je bila popeljati dedno pra­vo v novo obdobje digitalizacije. Modernizacije niso razumeli tako, da bi bile vse oblicnostne zahteve nepotrebne in bi se crtale, ampak tako, da se prilagodijo napredku. Enotno oblikovana pravila nudijo standardiziran pravni okvir oziroma izhodišce vsem zveznim državam, ki bi se odlocile za uvedbo elektronske oblike oporoke. Zakon zajema temeljne oblicnostne zahteve za elektronsko oporoko, ob tem pa ponuja tudi nekaj alternativnih možnosti, ki so prepušcene odlocitvi državnega zakonodajalca.510 505 Za elektronsko obliko oporoke doloca, da zanjo veljajo enake posledice kot za druge oblike oporok. Glej 3. clen UEWA. 506 Crawford (2020), str. 763. Zadeva bi bila jasnejša, ce bi se prvi del definicije pod-pisa nanašal na podpise, ki so le natipkani ali prilepljen na dokument v obliki opticno pre­branega podpisa, ceprav definicija na prvi pogled ne ponuja take razlage niti take razlage ne ponuja predlagatelj v komentarju predpisa. Med otipljive stvari ULC v pojasnilih UEWA primeroma navaja papir. Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 13. 507 Tukaj bi vnovic poudarila Crawfordine ugotovite glede intenzivnega prepriceva­nja in vplivanja komercialnih podjetij, ki jim je v interesu, da bi bile zakonske dolocbe obli­kovane tako, da bi bilo njihovo sodelovanje pri sestavi ali hrambi oporoke obvezno. Craw­ford (2020), str. 755–756 in 762. 508 Crawford (2020), str. 756. 509 Prav tam. 510 Glej (27. 10. 2022). Glavni cilji UEWA so: 1. dopustiti možnost elektronske oporoke in hkrati ohranjati varstvo oporocitelja, kot to velja za klasicne oblike oporok; 2. oblikovati oblicnostne zahteve tako, da bodo ucinkovale kot ve­ljavna oporoka, ce jim oporocitelj sledi; 3. oblikovati postopek sestave tako, da oporocitelj pri sestavi elek­tronske oblike oporoke ni omejen le na dolocene ponudnike prav­noinformacijskih storitev.511 UEWA so v svoj pravni red sprejele Utah, Kolorado, Severna Dakota, Washington in Deviški otoki Združenih držav. Zakonodajni postopek za sprejem UEWA pa poteka tudi v Washingtonu D. C., Georgiji, Massachu­settsu in New Jerseyju.512 4.1.5.3.9.1.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke UEWA je sestavljen iz 12 clenov. Elektronska oporoka je opredeljena kot oporoka, ki je sestavljena v skladu z dolocbami, ki predpisujejo posto­pek sestave te oblike oporoke.513 Elektronski zapis oporoke mora izpolnjevati tri pogoje: 1. biti mora v obliki zapisa, ki ga je mogoce v trenutku podpisovanja prebrati kot besedilo; 2. podpisati ga mora oporocitelj oziroma ga po navodilih in v priso­tnosti oporocitelja podpiše tretja oseba; 3. v prisotnosti oporocitelja ga morata podpisati dve prici, ki morata biti v državi, v kateri se oporoka podpisuje, ni pa treba, da sta fi-zicno prisotni pri oporocitelju. To storita zatem, ko sta opazovali oporocitelja oziroma tretjo osebo pri podpisovanju oziroma po­tem, ko je oporocitelj oporoko pripoznal za svojo. Namesto pred pricami lahko oporocitelj pripozna oporoko pred notarjem ali drugo osebo, pooblašceno za notarsko overjanje zapisov.514 Elektronski zapis tako ni omejen na podlagi izbranega kroga digital-nih naprav, nacina pisanja, hrambe ali na podlagi drugih tehnoloških zah­tev, ampak le na podlagi berljivosti zapisanega. S tem je mišljeno, da mora 511 Crawford (2020), str. 756. 512 Dejansko stanje je bilo nazadnje preverjeno 27. oktobra 2022. Glej (27. 10. 2022). 513 Glej 2. clen UEWA. 514 Glej 5. clen UEWA. biti zapis natipkan ali napisan z besedami, ki jih bralec razume ob branju in imajo pomen. S tem pušca odprto možnost za raznovrstne nacine zapisov, od navadnega zapisa v obliki Wordove datoteke do zahtevnejših nacinov, ko je na primer v obliki pdf ali drugi kodirani razlicici. Prav tako ne predvi­deva nobene tocno dolocene metode šifriranja zapisa. Racunalniški zapis, ki je kodiran tako, da se ga ne da prosto brati, ne izpolnjuje pogoja, da je v obliki besedila, zato se ne umešca pod dovoljeno elektronsko obliko opo­roke. Prav tako so izkljuceni avdio in videoposnetki, saj niso v obliki bese­dila, ki bi se ga lahko bralo. Drugace je pri zapisih, ki nastanejo na podlagi govornih ukaznih nizov. Ce se za sestavo besedila uporabijo aplikacije, ki prepoznavajo uporabnikov govor in ga zapisujejo kot besedilo, se tak zapis lahko uvršca med veljavne elektronske oblike oporok. Dejstvo, da je šele racunalniški program spremenil ustno izgovorjene besede v pisno besedilo, nima vloge pri presoji veljavnosti. Pomembno je le, da je koncna vizualna podoba zapisa v obliki napisanega dokumenta.515 4.1.5.3.9.1.2. Oporociteljev podpis Ureditev elektronskega podpisa sicer pokrivata Uniform Electronic Transaction Act (UETA) 516 in zvezni predpis United States Code (U.S. Code).517 UEWA ne podaja definicije elektronskega podpisa, ampak je to treba izpeljati iz njegovih locenih definicij pridevnika »elektronski« in glagola »podpisati«. UEWA združuje tako klasicne nacine podpisov s pisalom na 515 Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 10. Crawford (2020), str. 759. 516 Glej (11. 10. 2018). 517 Glej (26. 10. 2020). Definicija elektronskega podpisa v osmem odstavku 102. clena UETA se vsebinsko deloma ujema z definicijo podpisa v UEWA. Vecina zveznih držav, ki je sprejela UETA (UETA je sprejelo 48 zveznih držav, Washington D.C. in Deviški otoki Združenih držav, UEWA pa je do konca oktobra 2022 sprejelo pet držav), (elektronski) podpis razlaga široko, ne da bi bile pri tem omenjene konkretne naprave in možni nacini. Tak pristop je izbran z namenom, da prevec podrobna zakonska ureditev ne bi omejevala možnosti, ki bi jih po­nujala informacijska tehnologija glede na svoj nenehni razvoj. Podoben opis elektronskega podpisa kot v UETA in UEWA se najde tudi v 15 U.S. Code § 7006 (5). Electronic Signatures in Global and National Commerce (eSign) Act, ob cemer U.S. Code elektronski podpis raz­laga še širše, in sicer tako, da poleg simbola šteje tudi elektronski zvok ali postopek, ki ga je izvedel posameznik z namenom podpisati dokument. Glej (26. 2. 2021). papir kot tudi elektronsko podpisovanje. V ta namen je glagol »podpisati« razdeljen na dva dela. Prvi del se nanaša na podpis v materializirani, oti­pljivi obliki, drugi del pa zajema elektronske nacine podpisov. Definicija pridevnika »elektronski« zajema zelo širok nabor možnosti – od tega, kar ima elektronsko ali digitalno obliko, do zapisov, ki imajo brezžicne, optic­ne, (elektro)magnetne ali podobne lastnosti.518 Delitev podpisov tako ne vpliva na veljavnost oporoke, drugo vprašanje pa je, v kakšni obliki so ti nacini podpisovanja združljivi z elektronskim zapisom vsebine v praksi. Morebitna natancnejša opredelitev elektronskega podpisa je prepušcena ureditvi vsake posamezne zvezne države. Na podlagi primerjave vseh treh zakonov je mogoce ugotoviti, da je elektronski podpis tako v U.S. Code kot tudi v enotnih oziroma vzorcnih za­konih pretežno podobno oblikovan, z nekaj manjšimi odtenki. UEWA ima drugace kot U.S. Code elektronski podpis dolocen ožje in ga zahteva v obliki simbola. Izkljucene so vse zvocne razlicice podpisov ali drugi postopki, po katerih bi se zapustnik lahko podpisal. To je v UEWA razvidno kar na dveh mestih. Prvic, ker zahteva, da je oporoka sestavljena v obliki besedila oziroma da gre za neke vrste pisni zapis. Sicer ne omenja izrecno pisne oblike (angl. in writing), kot je to zahtevano pri pisnih oblikah oporok, vendar pa posta­vlja zahtevo, da jo je mogoce brati kot besedilo. To pomeni, da so izkljuceni zvocni ali podobni zapisi oporoke. Enako velja tudi za podpis, ki sledi napi­sanemu besedilu in mora biti v berljivi obliki. Izkljucitev zvocnega podpiso­vanja izhaja tudi iz definicije podpisa. Kot je bilo ugotovljeno pri primerjavi z U.S. Code, ki izrecno vkljucuje možnost zvoka ali drugega nacina procesne izvedbe podpisa, je v UEWA ta del izpušcen. Elektronski podpis tako zajema vec razlicnih, digitaliziranih nacinov podpisovanja, kljub temu pa je ta nabor omejen na nacine, ki jih je mogoce prebrati.519 518 Glej prvo odstavek 2. clena in peti odstavek 2. clena UEWA. 519 Elektronske oporoke ni mogoce enaciti s pisno obliko. Ce bi se elektronski zapis lahko štel za pisno obliko, bi taka oblika oporoke izpolnjevala pogoje, ki se zahtevajo za klasicno obliko oporoke. Vendar pa je ULC v komentarju UEWA (Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 9–10) zapisala, da je odlocilno ohraniti pogoj pisne oblike. V tem kontekstu se tako ustvari nenavadna situacija, po kateri elektron­ske oporoke ne izpolnjujejo pogojev pisne oblike (sicer bi se štele za klasicne oblike oporok), po drugi strani pa se štejejo, da to so. Nevzdržnost situacije je poudarjena tudi v sodnih odlocitvah, kot je na primer Estate of Javier Castro (primer bo podrobneje predstavljen v na­daljevanju), v kateri je sodišce sicer zapisalo, da gre za pisno obliko, vendar pa je ni uvrstilo med klasicne oblike oporok. Zato lahko sklepamo na povod za oblikovanje besedila 5. clena UEWA tako, da se ne zahteva, da je oporoka v pisni obliki, ampak »readable as text«. Primer-jaj 5. clen UEWA (predlagana ureditev elektronske oporoke), NRS 133.040 (veljavne oblike oporok) in NRS 133.085 (elektronska oporoka). Banta je uporabila izraz electronic writing, ki je sprejemljiva rešitev, da se elektronski zapis sicer opredeli kot pisanje, vendar kot njegova posebna razlicica v smislu elektronskega pisanja. Banta (2019a), str. 580. Oporocitelj mora v skladu z UEWA oporoko podpisati sam, lahko pa jo v njegovi prisotnosti in po njegovih navodilih podpiše druga oseba.520 4.1.5.3.9.1.3. Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti Tretji pogoj pri sestavi elektronske oporoke v skladu z UEWA je so-delovanje pric.521 Prici lahko nadomesti notar oziroma druga oseba, ki je pooblašcena za elektronsko overjanje dokumentov.522 Glede sodelovanja pric UEWA prepušca zveznim državam izbiro, da se odlocijo, kakšen nacin prisotnosti pric v casu podpisovanja oporoke bodo zahtevale. V skladu s prvo varianto morata biti prici fizicno prisotni, tako da oporocitelj podpiše oporoko pred njima, prav tako se prici pod-pišeta v prisotnosti oporocitelja. Druga možnost je, da prici nista fizicno prisotni, ampak se v proces vkljucujeta prek oddaljenega dostopa.523 Ne glede na izbiro, ali so price prisotne osebno ali prek videokonference, mora med njima in zapustnikom potekati obojestranska komunikacijska poveza­va, v realnem casu, tako, da imajo udeleženci obcutek, da so skupaj. Zaradi nezadostnega stika lahko oddaljen dostop pricam povzroca težave pri pre­sojanju oporociteljeve prave volje. Zato je treba paziti, da oddaljeni dostop ne ustvarja pretiranega dodatnega bremena glede dokazovanja prave opo­rociteljeve volje. Enako velja, ce namesto pric sodeluje notar.524 Dolocba v UEWA o sodelovanju pric vkljucuje še zahtevo, da morata slednji oporoko podpisati v razumnem casu po tem, ko je to storil oporo-citelj. UEWA ne pojasnjuje, kako razlagati pojem »razumen cas« in kako dolgo obdobje to zajema. Sodišca, ki so se ukvarjala s tem, so zavzela zelo razlicna stališca. V nekaterih primerih so zahtevala, da sta prici podpisali dokument pred oporociteljevo smrtjo, v drugih pa je bilo sprejemljivo pod-pisovanje tudi neposredno po smrti oporocitelja.525 520 Glej drugi odstavek 5. clena UEWA. 521 Glej tretji odstavek 5. clena UEWA. 522 Prav tam. 523 Crawford (2020), str. 759. Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 11. 524 Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 11. 525 Enako zahtevo glede podpisa pric vsebuje tudi UPC. Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 11. V zadevi Matter of Estate of Royal je Vrhovno sodišce ZDA dopustilo možnost naknadnega podpisa pric, vendar pod pogo-jem, da stranka dokaže, da je bil podpis pred zapustnikovo smrtjo zaradi izrednih okolišcin nemogoc ali izredno otežkocen. Poleg tega je v obrazložitvi citirane zadeve naštelo še vec primerov, iz katerih so razvidna razlicna stališca v posameznih primerih. Matter of Estate of Royal, 826 P.2d 1236 (Colo. 1992) z dne 27. januarja 1992. 4.1.5.3.9.1.4. Elektronska oporoka z ucinkom javne listine V nekaterih tujih pravnih redih lahko oporocitelj oporoki doda po­sebno fakultativno izjavo, zaradi cesar oporoka dobi drugacen status, kot bi ga sicer imela. Pri tako imenovani oporoki z ucinkom javne listine (angl. self-proving will) oporocitelj in price podpišejo posebno izjavo, s katero pod prisego potrdijo resnicnost tistega, kar so podpisali. Gre za poseben nacin zapisa oporoke, ki od oporocitelja in pric zahteva dodatno aktivnost in ima zato vecjo dokazno vrednost, saj pomaga pri dokazovanju, da so bile oblic­nostne zahteve pri sestavi oporoke spoštovane. Ko oporocitelj umre, se v nekaterih primerih pojavi vprašanje veljavnosti oporoke in sodišce takrat lahko zasliši oporocne price. Zaprisežena in notarsko overjena izjava na­domešca pricanje pric v zapušcinskem postopku in s tem tudi pripomore k njegovemu hitrejšemu poteku. Prihod pric na sodišce zahteva dodatni trud, prica lahko umre, poleg tega pa je lahko njihovo pricanje nezanesljivo, ce je od sestave oporoke minilo dlje casa ali se iz drugih razlogov dogodka ne spominjajo. Da bi se izognili naštetim nevšecnostim, lahko price že v tre­nutku sestave oporoke podpišejo posebno izjavo, ki jo mora overiti notar in v kateri izjavijo, da so spremljale postopek sestave oporoke, ki je v celoti sledil predpisanim oblicnostnim zahtevam. Zaprisežena in notarsko over-jena izjava nadomešca pricanje pric v zapušcinskem postopku.526 Pomen izjave je primerljiv z vlogo, ki jo ima v našem pravnem redu javna listina. Za javno listino velja domneva resnicnosti, dokler ni s pravnomocno sodbo dokazano nasprotno.527 Za pomoc pri sestavi s ciljem enotnejšega oblikovanja je v UEWA že vkljucena vzorcna izjava, ki jo podpišejo oporocitelj in prici, nato pa jo uradna oseba potrdi oziroma overi. Izjavo, ki je lahko del oporoke, lahko pa je z njo logicno povezana, vsi udeleženci podpišejo bodisi fizicno s pisalom bodisi v elektronski obliki. Ce so prici in oporocitelj fizicno prisotni, zado­stuje, da je izjava podpisana pred uradnikom, ki je pooblašcen za sprejem zapriseg v skladu s pravili zvezne države, kjer so osebe. Ce je oporocitelj ali katera od pric prisotna prek oddaljenega dostopa, morajo biti izjave uradno elektronsko overjene po pravu pristojne države.528 526 Hall (2019), str. 342. 527 Glej 224. clen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 – ura­dno precišceno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US, 1/22 – odl. US in 3/22 – ZDeb). 528 Glej 8. clen UEWA. 4.1.5.3.9.1.5. Hramba elektronske oporoke in kvalificiran skrbnik UEWA ne vsebuje dolocb glede nacina hrambe elektronske oblike oporoke. Izbiro prepušca zakonodajalcem držav, ki bodo sledili predlogu ULC, da se sami odlocijo, ali bodo zahtevali posebne pogoje glede hrambe ali pa bodo to odlocitev prepustili zapustnikom. 4.1.5.3.9.1.6. Preklic elektronske oporoke Oporocitelj lahko oporoko v skladu z UEWA vsak cas preklice. Za preklic elektronske oporoke se šteje, ce oporocitelj sestavi novo oporoko, v kateri izrecno preklice prvotno oporoko ali pa v njej razpolaga v naspro­tju s prvo. Nova oporoka oziroma preklic oporoke, ki je sestavljen v obliki posebnega zapisa, mora izpolnjevati oblicnostne zahteve, kot veljajo za ve­ljavno oporoko. Ce te zahteve niso spoštovane, preklic ni veljaven.529 Dru-ga možnost je, da se elektronski zapis izbriše s pomocjo ukaznih nizov na elektronski napravi (na primer pritisk na tipko delete) ali pa se fizicno unici medij oziroma pomnilnik podatkov, na katerem je shranjena oporoka. Za fizicno unicenje se šteje tudi, ce oporocitelj izjavo o preklicu natipka oziro-ma kako drugace odtisne na prvotni elektronski zapis oporoke ali pa elek­tronski izvod natisne in nanj napiše na primer »preklic«.530 Ce se oporoka preklice v obliki posebnega elektronskega sporocila, preklic ni del oporoke, ampak je sestavljen v obliki samostojnega doku­menta. Zato ne zadostuje samo enostavna oporociteljeva izjava, da prekli­cuje oporoko, oziroma napisana beseda »preklic«, ampak mora dokument izpolnjevati enake pogoje glede oblike in pric, kot veljajo za sestavo opo­roke.531 Težave lahko izvirajo tudi iz dejstva, da elektronski zapis omogoca nastanek vec identicnih kopij, zaradi cesar lahko kljub unicenju ene od njih preostale ostanejo nedotaknjene. Zato je podan predlog, da naj se šteje, da unicenje enega izvoda povzroci neveljavnost vseh njenih kopij.532 Tako kot mora imeti oporocitelj namen sestaviti oporoko, mora imeti tudi namen preklicati jo. Ce pride do nakljucnega unicenja, se tako dejanje ne sklada z oporociteljevo voljo. Oporocitelj, ki je seznanjen z unicenjem, lahko sestavi novo oporoko. Lahko pa oporocitelj niti ne ve, da je oporo­ko izbrisal. V tem primeru ima sodišce možnost, da v okviru dokaznega postopka ugotovi, kaj je oporocitelj res želel, in ce so dokazi prepricljivi, 529 Glej 7. clen UEWA. 530 Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 13–14. 531 Prav tam, str. 14. 532 Prav tam, str. 13–14. prizna veljavnost oporoke. Situacija je lahko tudi obratna. Oporocitelj je oporoko želel preklicati in jo je zato izbrisal, vendar pa se je zaradi znacil­nosti, lastnih elektronskim dokumentom, na enem od medijev oporocni zapis ohranil. Ceprav oporoka realno še obstaja, nima vec ustrezne podla­ge. V tem primeru jo mora sodišce po dokaznem postopku zavrniti, saj ne ustreza oporociteljevi pravi volji.533 4.1.5.3.9.1.7. Izbira prava Pomembno vprašanje, ki ga ureja UEWA, se nanaša na izbiro prava, ki naj se uporabi za presojo veljavnosti oporoke v primeru, ko je vpletenih vec zveznih držav.534 Vsaka zvezna država sama doloca, katere oblike opo­rok so veljavne in kakšni so pogoji zanje. Zapustnik, ki sestavi oporoko v eni državi, navezne okolišcine pa ga vežejo na drugo državo, ne ve, ali bo njegova oporoka veljavna. Vsako prehajanje meje posamezne zvezne dr­žave namrec povzroci, da pride pod drugo jurisdikcijo, kar pomeni, da se veljavnost oporoke presoja po pravilih, ki veljajo v tej državi. Posledicno bi se štelo, da so vsa oporocna razpolaganja, ki ne izpolnjujejo zahtev države, v katero se je oseba preselila, neveljavna. Zato je v UEWA umešcena posebna dolocba, ki ohranja oporoko v veljavi, ce je bila sestavljena v skladu s tedaj veljavnimi pravili ali ce izpolnjuje eno od predlaganih naveznih okolišcin: ce je sestavljena v skladu s pravili države, v kateri je oporocitelj v casu pod-pisa ali pa je v skladu s pravili države, kjer oporocitelj stalno prebiva oziro-ma je tam v trenutku, ko bodisi oporoko podpiše bodisi umre.535 4.1.5.3.9.1.8. Druge posebnosti ureditve V zvezi z elektronsko oporoko ima lahko pomembno vlogo možnost sanacije napak, ki bi jih napravil zapustnik pri njeni sestavi. Kot odstop od strogih oblicnostnih zahtev UEWA predlaga uporabo posebnih pravil, ki opravicujejo odstopanja od oblicnostnih zahtev (na primer pravila neško­dljive napake). To pravilo temelji na prepoznavi oporociteljevega namena, ki ga lahko sodišce uporabi za ozdravitev oblicnostno nepopolne oporoke. Ceprav oporoka ne izpolnjuje vseh oblicnostnih zahtev, ki so zahtevane v UEWA, bi bila lahko veljavna, ce bi se država odlocila sprejeti tudi dolocbe UEWA o neškodljivi napaki. To je pomembno predvsem zato, ker laicna predstava o elektronski oporoki temelji na domnevi, da za elektronski zapis 533 Prav tam, str. 15. 534 Glej 4. clen UEWA. 535 Prav tam. niso potrebne price. Oporocitelj tako misli, da zadostuje, ce sam elektron­sko sestavi in podpiše oporoko, kar pa ne ustreza dolocbam o elektronski oporoki, kot to predvideva UEWA. Z omenjeno doktrino bi bilo mogoce reševati vprašanje veljavnosti oporoke, ki bi jo oporocitelj zapisal na mobil­ni telefon, racunalnik ali drugo elektronsko napravo, vendar pri tem ne bi bil dosleden pri spoštovanju oblicnostnih zahtev.536 Posebnost UEWA je tudi možnost, da posameznik poleg elektronske oporoke sestavi še njeno identicno papirno razlicico. V UEWA je v ta na-men oblikovana posebna dolocba, ki doloca, da lahko posameznik ustvari certificirano, tiskano kopijo oporoke, ce izjavi, da je natisnjen izvod na­tancna, celovita in resnicna kopija elektronskega zapisa.537 Dolocba je na­menjena ureditvam, ki zahtevajo, da se v zapušcinskem postopku predloži zapis na papirju in ne bodo želele spremeniti svojih predpisov tako, da bi omogocile tudi predložitev elektronske oblike dokumenta. 4.1.5.3.9.2. Pravni redi, ki urejajo elektronsko obliko oporoke Pred oblikovanjem UEWA so morale zvezne države, ki so želele do-voljevati elektronsko obliko oporoke, same izbrati nacin, kako jo bodo ure­dile. Za modernizacijo svojih pravnih ureditev so se odlocile štiri zvezne države. Prva, ki jo je sprejela, je bila Nevada, in sicer leta 2001. Vendar pa so bile zakonske zahteve postavljene previsoko in prakticno neizvedljive glede na stanje informacijske tehnologije v tistem casu, zato so bile dolocbe ne­uporabne. Leta 2017 je bil zakon noveliran in uvedene so bile spremembe pri elektronski overitvi oporok.538 Pozneje so elektronsko oporoko vsaka na svoj nacin sprejele še Arizona, Indiana in Florida.539 4.1.5.3.9.2.1. Nevada 4.1.5.3.9.2.1.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke Dedno pravo je v Nevadi urejeno v Nevada Revised Statutes (NRS),540 v 12. naslovu: Wills and Estates of Deceased Persons. Nevada ureja elektron­sko oporoko v sklopu dolocb, s katerimi ureja tudi druge oblike oporok. 536 Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 13. Glej 5. in 6. clen UEWA. 537 Glej 9. clen UEWA. 538 Crawford (2020), str. 764. Beyer (2020), str. 13. 539 Hirsch (2020), str. 846. 540 Glej (11. 10. 2018). Med splošnimi dolocbami je podana definicija elektronske oporoke. V na­slednjem poglavju so doloceni pogoji, ki jih je treba spoštovati pri sestavi elektronske oporoke. Pri tem je zakonodajalec ureditvi elektronske oblike oporoke namenil en sam clen, še nekaj dodatnih clenov pa obravnava po­sebnosti glede sodelovanja notarja, preklica elektronske oporoke ali vloge kvalificiranega skrbnika pri elektronski oporoki.541 Med dednopravnimi dolocbami je v NRS izrecno napisano, da pisna oblika zajema tudi elektron-ski nacin zapisa in ce predpis zahteva pisno obliko (angl. written record), ta pogoj izpolnjuje tudi elektronska oblika.542 Elektronska oporoka je instrument, s katerim posameznik razpolaga s svojim premoženjem za primer svoje smrti in pri sestavi upošteva dolocbe, zapisane v NRS 133.085.543 Slednji za elektronsko oporoko zahteva, da: 1. je sestavljena in shranjena v obliki elektronskega zapisa; 2. vsebuje datum sestave; 3. vsebuje elektronski podpis oporocitelja; 4. je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: oporocitelj nanjo odtisne svoj avtentikacijski znak, jo elektronsko podpišeta dve oporocni prici ali pa jo overi notar s svojim podpisom in žigom.544 V nadaljevanju je v posebnem clenu urejena še posebna oblika elek­tronske oporoke, tako imenovana elektronska oporoka z ucinkom javne li­stine. Ta oporoka se sestavi kot vsaka druga elektronska oporoka, ob cemer dodatno vsebuje še zaprisežene izjave pric.545 4.1.5.3.9.2.1.2. Oporociteljev podpis Nevada definira elektronski podpis546 na vec mestih: v okviru dedne­ga prava, v poglavju o ureditvi notarske službe in v poglavju o elektronskem poslovanju, pri cemer so si definicije identicne oziroma zelo podobne. Za podpis elektronske oporoke pridejo v poštev pogoji, ki dolocajo elektronski podpis v poglavju o oporokah. Elektronski podpis je definiran kot elektron-ski zvok, simbol ali postopek, ki je na dokumentu oziroma je z njim pove­zan ter ga je podpisnik napisal oziroma pripoznal za svojega z namenom 541 Glej 132. in 133. poglavje NRS. 542 Glej NRS132.380, NRS 133.088.1.d. 543 Glej NRS 132.119. 544 Glej NRS 133.085. 545 Glej NRS 133.086. 546 V 720. poglavju NRS, ki ureja elektronsko poslovanje, je definiran tudi digitalni podpis. Gre za podpis, pri katerem se uporabijo kompleksnejše tehnike kodiranja dokumen­ta. S tehniko asimetricnega šifriranja se zavaruje dokument pred posegi drugih oseb. Glej NRS 720.060. avtorizacije dokumenta.547 Definicija elektronskega podpisa je postavljena precej široko, s cimer se pušca manevrski prostor razvoju elektronskih na­prav. Ozko ustvarjena definicija bi namrec lahko povzrocila, da nacini, ki jih je predvidel zakonodajalec za podpis, kmalu niti ne bi bili vec aktualni ali uporabljivi. Elektronsko oporoko lahko podpiše le oporocitelj.548 4.1.5.3.9.2.1.3. Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti Pri sestavi elektronske oporoke morata sodelovati tudi najmanj dve prici, ki sta fizicno prisotni pri sestavi elektronske oporoke, lahko pa sta na locenih krajih in med seboj komunicirata prek elektronskih naprav v obliki videokonference. Oporocitelj mora biti v stiku s pricami na nacin, ki omo­goca hkraten prenos zvoka in slike.549 Poleg tega Nevada dodatno zahteva, da mora v primeru sodelovanja pric prek telekomunikacijskih sredstev pri sestavi oporoke sodelovati tudi notar.550 Nevada zapustniku prepušca izbiro, da lahko nadomesti price z dru­gim nacinom avtentikacije. Zapustnik ima na voljo še dve alternativi. Prva alternativa je sodelovanje notarja, ki lahko povsem nadomesti price. Notar v prisotnosti oporocitelja elektronsko podpiše in elektronsko overi predlo­ženo oporoko. Druga možnost je, da oporocitelj oporoko avtenticira s še eno svojih osebnih karakteristik. Avtentikacijski znak je znacilnost doloce­ne osebe, ki je z biološkega vidika oziroma z vidika njenega fizicnega rav­nanja lastna samo njej ter jo je mogoce izmeriti in prepoznati v elektronski obliki. Kot take znacilnosti NRS našteva prstni odtis, sken mrežnice, zvocni posnetek glasu, prepoznava obraznih potez, videoposnetek in digitaliziran podpis. Nazadnje dodaja še možnost drugega, komercialno sprejemljive­ 547 Glej NRS 132.118, ki se glasi »'Electronic signature' means an electronic sound, symbol or process attached to or logically associated with a record and executed or adopted by a person with the intent to sign the record.« Tej definiciji je identicna definicija elektronskega podpisa v poglavju o elektronskih transakcijah (NRS 719.100). Nekoliko odstopa le definicija s podrocja notariata, ki kot podpis izkljucuje elektronski zvok (NRS 240.188). Elektronski zvok se v nekaterih primerih šteje za obliko elektronskega podpisa, v drugih pa je ta možnost podpisovanja izkljucena. 548 Druge oblike oporok, razen elektronske oporoke in lastnorocne oporoke, lahko po oporociteljevih navodilih in v njegovi prisotnosti podpiše tudi tretja oseba. Glej NRS 133.040. 549 Nevada ima v NRS 133.085.1.a.3 zapisano, da morata biti prici dejansko prisotni na kraju samem, kjer je oporocitelj, vendar pa v nadaljevanju NRS 133.088.1.a ta kriterij omili tako, da ta nacin prisotnosti vkljucuje tudi primere, ko sta prici sicer na drugem kraju, vendar pa so med seboj v stiku prek videokonference, ki omogoca hkraten prenos zvoka in slike. 550 Glej NRS 133.087. ga nacina avtentikacije, ki nudi edinstveno lastnost tej osebi.551 Kaj naj bi komercialno sprejemljiv nacin avtentikacije zajemal, NRS ne pojasnjuje. Menim, da je bila omenjena dolocba dodana z namenom, da pušca priprta vrata tehnološkemu razvoju in novim tehnikam, ki bi se v prihodnje lahko izkazale za uporabne in bi omogocale pridobitev osebnih karakteristik opo­rocitelja. NRS kot avtentikacijski znak, kot je bilo že zgoraj omenjeno, šteje tudi videoposnetek. Z videoposnetkom, ki je v tem primeru del elektronske oporoke, se zajame potek podpisovanja oporoke in ima s tem lahko vecjo dokazno vrednost kot prstni odtis ali drug biometricni znak, ne more pa nastopati samostojno kot oblika elektronske oporoke.552 4.1.5.3.9.2.1.4. Elektronska oporoka z ucinkom javne listine Nevada pozna tudi elektronsko oporoko z ucinkom javne listine. Pri oporoki z ucinkom javne listine oporocitelj in price podpišejo posebno izjavo, s katero pod prisego potrdijo resnicnost tistega, kar so podpisali. Zaprisežena in notarsko overjena izjava nadomešca pricanje pric v zapu-šcinskem postopku.553 V NRS je vkljuceno že oblikovano besedilo izjave, vendar pa odstop od predlaganega besedila ni razlog za neveljavnost elektronske oporoke. Ce oporocitelj želi, lahko samo kopira zakonsko besedilo in je ta del oblikova­nja besedila zakljucen. Izjava mora biti vkljucena v oporoko, nanjo pripe­ta oziroma z njo drugace logicno povezana ter notarsko overjena. Nevada ureja zapriseženo izjavo za elektronsko oporoko loceno od zaprisežene iz­jave, ki je predvidena za pisno obliko oporoke.554 4.1.5.3.9.2.1.5. Hramba elektronske oporoke in kvalificiran skrbnik NRS ne zahteva posebne hrambe elektronske oporoke, razen v pri­meru elektronske oporoke z ucinkom javne listine. V tem primeru je treba v oporocnem zapisu imenovati kvalificiranega skrbnika, ki bo elektronsko oporoko hranil. Nevada ureja dolžnosti kvalificiranega skrbnika precej na­tancno s petimi, precej obširnimi cleni.555 Sorodniki in dedici oporocitelja 551 Glej NRS 133.085.5.a. 552 Glej NRS 133.085, NRS 133.320. 553 Hall (2019), str. 342. 554 Glej NRS 133.086. 555 Glej NRS 133.320. ne morejo hraniti elektronske oporoke v vlogi kvalificiranih skrbnikov.556 Kvalificiran skrbnik mora ob elektronski oporoki shraniti tudi sliko ali drug posnetek oporocitelja in pric, ki sodelujejo pri sestavi elektronske oporoke, kopije dokumentov, ki izražajo identiteto oporocitelja in pric ter napravi-ti zvocni videoposnetek, ki prikazuje potek nastanka oporoke. Elektronski posnetek oporoke je treba stalno vzdrževati v formatu, ki je varen pred uni­cenjem, spreminjanjem ali nepooblašcenim dostopanjem drugih oseb ter omogoca zaznavanje vsake naknadne spremembe.557 Kvalificiran skrbnik mora privoliti v hrambo elektronske oporoke. S tem je izkljucena možnost, da bi v tej vlogi nevede nastopala tretja ose­ba. Hramba oporoke na spletnih platformah, kot je na primer Dropbox, se torej ne šteje za ustrezen nacin hrambe elektronske oporoke z ucinkom javne listine, ne glede na izpolnjevanje drugih oblicnostnih zahtev.558 Zelo zahtevni pogoji hrambe ustrezajo vecjim in mocnejšim komerci­alnim ponudnikom, posamezniki pa nimajo interesa, da bi nastopali v vlogi kvalificiranih skrbnikov, saj so jim tako postavljeni pogoji financno nesprejemljivi.559 Pri hrambi elektronske oporoke mora skrbnik ravnati skrbno in za­gotavljati ustrezne zašcitne mehanizme, ki elektronsko oporoko varujejo pred unicenjem, spreminjanjem ali drugim nepooblašcenim poseganjem vanjo, vsak morebiten poseg pa mora biti zaznaven.560 Poleg tega mora na poziv sodišca predložiti dokumente, ki izkazujejo njegove kvalifikacije in prikazujejo nacin dela glede vzdrževanja, hrambe in pomoci pri sestavi ele­ktronske oporoke.561 Kvalificiran skrbnik mora hraniti oporocni zapis, do-kler oporocitelj ne zahteva, da se oporoka unici. Po smrti zapustnika mora dostop do oporoke omogociti osebi, ki jo je oporocitelj pred smrtjo imeno-val za svojega zaupnika oziroma vsaki drugi osebi, ki izkaže pravni interes. Izjemoma lahko prenese hrambo na drugo osebo, ce ta prav tako izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za kvalificiranega skrbnika.562 556 Prav tam. 557 Glej NRS 133.320. Hall (2019), str. 368. 558 Glej NRS 133.320, FS 732.524. Hall (2019), str. 369. Shaver in drugi (2020), str. 34. 559 Shaver in drugi (2020), str. 34. Varovalne dolocbe o varnem informacijskem sis-temu, videoposnetku sestave oporoke, fotokopiji ali drugi podobi osebnega dokumenta, izkljucitvi dolocenih oseb od nastopanja v vlogi kvalificiranega skrbnika ipd., katerih na-men je v zašciti zapustnika, lahko napravijo celoten postopek sestave in hrambe elektronske oporoke celo bolj rigorozen, kot to velja za klasicno, pisno oporoko. Hall (2019), str. 368. 560 Glej NRS 133.320. Hall (2019), str. 369. 561 Glej NRS 133.320. 562 Glej NRS 133.086, NRS 133.330. 4.1.5.3.9.2.1.6. Preklic elektronske oporoke Nevada ureja preklic elektronske oporoke s posebnimi dolocbami, ki se izrecno nanašajo na preklic te oblike oporoke. Elektronska oporoka se šteje za preklicano, ce oporocitelj sestavi novo oporoko, s katero preklice prejšnjo ali pa v njej razpolaga z istim premoženjem, kot je v prejšnji, elek­tronski oporoki. Za preklic se šteje tudi namerno unicenje elektronske opo­roke, njen izbris oziroma drug poseg v elektronski medij tako, da besedilo postane neberljivo. Pri tem NRS ne zahteva, da morata biti oblika oporoke in preklica skladni. Tako lahko oporocitelj preklice elektronsko oporoko s pisno oporoko in obratno, pisno oporoko lahko preklice z elektronsko.563 Elektronsko oporoko lahko unici, izbriše ali naredi neberljivo tudi tretja oseba, ce to stori v prisotnosti in po navodilih oporocitelja.564 Do preklica oporoke lahko pride tudi posredno. Nekateri življenjski dogodki, kot je na primer sklenitev zakonske zveze ali njena razveza, lahko ustvarijo domnevo o preklicu oporoke. V Nevadi sklenitev nove zakonske zveze oporocitelja pomeni domnevo o preklicu oporoke, ki jo je oporocitelj sestavil pred sklenitvijo zakonske zveze, razen ce ni doloceno drugace.565 Na drugi strani razveza ali neveljavnost sklenitve zakonske zveze pomeni preklic oporoke v delu, v katerem je razvezani zakonec dolocen za dedica ali volilojemnika, razen ce ni z razvezo oziroma odlocbo o neveljavnosti zakonske zveze dogovorjeno drugace.566 Ce oporoko hrani druga oseba, kot je na primer kvalificiran skrbnik, jo mora oporocitelj obvestiti o svoji nameri o preklicu oporoke.567 Obvesti-lo o preklicu mora izpolnjevati enake pogoje glede podpisa in pric, kot sicer veljajo za (elektronsko) oporoko.568 4.1.5.3.9.2.1.7. Izbira prava Za presojo oporoke, ki je bila sestavljena v Nevadi, nato pa se je opo­rocitelj preselil v drugo državo ali pa je oporoko sestavil v drugi zvezni državi, nato pa se preselil v Nevado in tam umrl, NRS postavlja posebne 563 Glej NRS 133.120. 564 Prav tam. 565 Domneva o preklicu oporoke ne velja, ce sta zakonca sklenila ženitno pogodbo in v njej dolocila drugace, ce je bodoci zakonec omenjen v oporoki oziroma je iz oporoke razviden oporociteljev namen, naj se oporoka ne preklice, ali ce je oporocitelj predvidel pre-nos premoženja na drug nacin kot z oporoko in je pri tem ustvaril vtis, da prenos nadomesti oporocne dolocbe (NRS 133.110). 566 Glej NRS 133.115. 567 Glej NRS 133.120. 568 Prav tam. pogoje. Ce gre za elektronski zapis oporoke, se šteje, da je oporoka sesta­vljena v Nevadi, s tem pa se uporabi tudi NRS, ce je izpolnjena vsaj ena od naveznih okolišcin: 1. ce je oporocitelj izrecno izjavil, da razume, da sestavlja dokument po pravu Nevade in ga namerava izvršiti v skladu s tem; 2. ce elektronski zapis izrecno doloca, da se njegova veljavnost in ucinkovanje presojata po pravu Nevade; 3. ce se je bodisi oporocitelj bodisi vsaj ena od pric ali notar v casu sestave oporoke fizicno nahajal v Nevadi. Navezna okolišcina je lahko tudi kvalificiran skrbnik, ki je sodeloval v primeru elektronske oporoke z ucinkom javne listine, pod pogojem, da ima kot fizicna oseba stalno prebivališce v Nevadi. Ce je kvalificiran skrbnik organiziran kot družba, za navezno okolišcino zadostuje, da je organizirana po pravilih Nevade ali pa je v njej glavni kraj poslovanja.569 4.1.5.3.9.2.1.8. Druge posebnosti ureditve Na splošno dopušca nevadska ureditev precej široke pogoje za sestavo elektronske oporoke. Raznovrstne možnosti za sestavo elektronske oporo­ke so med drugim tudi posledica mocnega vpliva komercialnih podjetij, ki so pri oblikovanju dolocb o elektronski obliki oporoke zasledovala svoje parcialne interese (dobicek, povecanje deleža na trgu).570 4.1.5.3.9.2.2. Arizona 4.1.5.3.9.2.2.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke Arizona dovoljuje elektronsko oporoko od 1. julija 2019, ko je bila sprejeta v Arizona Revised Statutes (ARS).571 Arizona glede nacina urejanja elektronske oporoke pretežno sledi Nevadi. Elektronska oporoka je definirana kot oporocni instrument, ki je sestavljen in shranjen na elektronskem mediju, pri tem pa so spoštovana pravila iz ARS 14-2518.572 Oporocitelj se mora pri tem držati naslednjih zahtev: 569 Glej NRS 133.088.1.e. 570 Horton (2019), str. 1660. Hall (2019), str. 371. 571 Glej (27. 3. 2019). 572 Glej ARS 14-1201-14. 1. elektronska oporoka mora biti sestavljena in shranjena v obliki elektronskega zapisa; 2. oporocitelj jo podpiše z elektronskim podpisom oziroma jo v nje­govi prisotnosti in po njegovem nareku podpiše tretja oseba; 3. elektronsko jo podpišeta dve oporocni prici; 4. v oporoki mora biti naveden datum, ko so jo oporocitelj in prici podpisali; 5. vsebovati mora kopijo osebnega dokumenta oporocitelja.573 4.1.5.3.9.2.2.2. Oporociteljev podpis Arizona definira elektronski podpis v razlicnih delih ARS: v okviru dednega prava, državne uprave in trgovanja.574 Drugace kot Nevada, pri kateri so si definicije med seboj precej podobne, so v primeru ARS razlike nekoliko vecje.575 Za dedno pravo je relevantna definicija, ki za elektronski podpis šteje elektronsko metodo ali postopek, ki izpolnjuje naslednji dve zahtevi: 1. da se podpis nahaja na elektronskem dokumentu oziroma je z njim logicno povezan in ga je podpisnik napisal oziroma pripo­znal za svojega z namenom avtorizacije dokumenta; 2. da nastane po posebnem, varnem postopku, ki zagotavlja, da je edinstven po pripadnosti podpisniku, je pod njegovo izkljuc­no oblastjo, omogoca verifikacijo in je povezan z dokumentom tako, da vsaka sprememba dokumenta povzroci neveljavnost podpisa.576 Arizona dovoljuje, da elektronsko oporoko – tako kot pisne oblike oporok – namesto oporocitelja po njegovih navodilih in v njegovi prisotno­ 573 Glej ARS 14-2518. 574 Elektronski podpis je urejen v ARS 14-1201, ki ureja dedno pravo, v ARS 41-351, ki ureja sistem državne uprave in v ARS 44-7002, ki ureja podrocje trgovanja. Digitalnega podpisa dedno pravo ne pozna, je pa urejen pod naslovom državna uprava in pod naslovom informacijska tehnologija. Glej na primer ARS 18-106 in ARS 41-132. 575 ARS 41-351 se pretežno ujema z ARS 14-1201. Drugacen je ARS 44-7002, ki je vsebinsko identicen nevadski definiciji elektronskega podpisa v poglavju o dednem pravu. Definicija s podrocja državne uprave se v glavnih zahtevah, ki jih mora izpolnjevati elek­tronski podpis, ujema z definicijo iz dednega prava, odstopanja pa so le jezikovna ali teh­nicna. V primerjavi s tema dvema je definicija s podrocja trgovanja postavljena veliko pre­prosteje in je pravzaprav identicna definicijam elektronskega podpisa v Nevadi. Elektronski podpis je v poglavju, ki se nanaša na trgovinsko poslovanje, opredeljen kot elektronski zvok, simbol ali postopek, ki je na dokumentu oziroma je z njim povezan in ga je podpisnik napi­sal oziroma pripoznal za svojega z namenom avtorizacije dokumenta (ARS 44-7002). 576 Glej ARS 14-1201. sti podpiše tretja oseba. Lahko pa elektronsko oporoko podpiše oporocitelj že prej, nato pa pred pricama pripozna svoj podpis.577 4.1.5.3.9.2.2.3. Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti Pri sestavi elektronske oporoke morata sodelovati dve oporocni prici. Prici morata biti hkrati ves cas podpisovanja fizicno prisotni pri oporocite­lju, ne glede na to, da gre za elektronsko podpisovanje. Uporaba telekomu­nikacijskih sredstev in oddaljenega dostopa ni dovoljena, dopušcena pa je posebna ugodnost, da prici lahko podpišeta oporoko tudi še v razumnem casu potem, ko je oporocitelj ali tretja oseba že podpisal oporoko oziro-ma je oporocitelj pred njima pripoznal že napravljen podpis na elektronski oporoki.578 4.1.5.3.9.2.2.4. Elektronska oporoka z ucinkom javne listine Arizona ureja pogoje in postopek sestave elektronske oporoke z ucin­kom javne listine precej podobno kot Nevada. Razlika je v obliki zapri­sežene izjave pric, saj ARS napotuje na uporabo dolocb o pisni oporoki z ucinkom javne listine.579 Razlika je tudi, da mora elektronsko oporoko z ucinkom javne listine podpisati tudi notar in jo potrditi s svojim elektron-skim žigom.580 4.1.5.3.9.2.2.5. Hramba elektronske oporoke in kvalificiran skrbnik Glede pristojnosti kvalificiranega skrbnika, skrbnosti ravnanja ter hrambe elektronske oporoke in elektronske oporoke z ucinkom javne li­stine veljajo v Arizoni enake zahteve kot v Nevadi.581 ARS glede hrambe elektronske oporoke postavlja dodatne omejitve. V vlogi kvalificiranega skrbnika, ki bi hranil oporoko, poleg dedicev ne morejo nastopiti druge osebe, ki so z zapustnikom v sorodstvu, v zakonski zvezi ali v razmerju posvojitve. Prav tako ne sme biti kvalificiran skrbnik v sorodstvu, zakon­ 577 Glej ARS 14-2518.a. 578 Glej ARS 14-2518. Razumevanje pojma »razumnega casa« je prepušceno sodišcu. S tem vprašanjem se je na primer ukvarjalo sodišce v zadevi Matter of Estate of Royal, 826 P.2d 1236 (Colo. 1992) z dne 27. januarja 1992. 579 Glej ARS 14-2519, ARS 14-2504. 580 Glej ARS 14-2519. 581 Glej ARS 14-2519, ARS 14-2520. ski zvezi ali razmerju posvojitve z osebo, ki ji je z oporoko namenjena dolocena korist.582 4.1.5.3.9.2.2.6. Preklic elektronske oporoke ARS nima posebnih dolocb, ki bi se nanašale na preklic elektronske oporoke. Ali veljavne dolocbe, ki se nanašajo na preklic pisne oporoke, ve­ljajo tudi za elektronsko oporoko, pokaže šele primerjava novega zakona s staro ureditvijo pred uzakonitvijo elektronske oporoke.583 S sprejemom ele­ktronske oporoke je bila v dolocbo, ki se nanaša na preklic (pisne) oporoke, dodana le besedna zveza, da je oporoko med drugim mogoce preklicati tako, da ni vec berljiva (angl. rendering unreadable). Ta lastnost je znacilna za elektronske zapise, kar kaže, da se dolocbe, ki sicer veljajo za preklic pisne oblike oporoke, uporabljajo tudi za preklic elektronske oporoke.584 Nacini preklica oporoke, obvestitve kvalificiranega skrbnika o preklicu in pogoji za veljaven preklic so v ARS enaki, kot to ureja NRS. Prav tako je ari­zonska ureditev enaka nevadski glede posledic sestave nove oporoke, ce je oporocitelj že imel sestavljeno oporoko, glede poznejše sklenitve zakonske zveze in razveze zakonske zveze ali ugotovitve njene neveljavnosti potem, ko je oporocitelj že sestavil elektronsko oporoko.585 Umor oporocitelja pov­zroci preklic oporocnih dolocil, ki jih je oporocitelj sestavil v korist osebe, ki je zagrešila to kaznivo dejanje.586 4.1.5.3.9.2.2.7. Izbira prava ARS doloca, da je oporoka veljavna, ce je sestavljena v skladu z njeni-mi pravili, ki veljajo za elektronsko obliko oporoke. Ne glede na te dolocbe je oporoka veljavna tudi, ce je sestavljena v skladu s pravili druge države, v kateri je bil zapustnik fizicno v casu, ko je sestavil oporoko. Dovoljena je tudi oporoka, ce je sestavljena po pravu druge države, v kateri je imel oporocitelj v casu sestave ali ko je umrl stalno prebivališce, dejansko prebi­vališce oziroma je bil njen državljan.587 582 Glej ARS 14-2520. 583 Primerjaj HB 2471 – Introduced by Representative Leach, str. 1 in HB 2656 – Introduced by Representative Leach (with permission of Committee on Rules), str. 7. Glej (28. 8. 2018), (28. 8. 2018). 584 Glej ARS 14-2507. 585 Glej ARS 14-2507, ARS 14-2522, ARS 14-2804. 586 Glej ARS 14-2803. 587 Glej ARS 14-2506. 4.1.5.3.9.2.3. Indiana 4.1.5.3.9.2.3.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke Drugacen pristop od Nevade in Arizone je sprejela Indiana, ki se je ureditve elektronske oporoke lotila zelo podrobno in do potankosti ureja celoten postopek v zvezi z elektronsko oporoko: od njene sestave do pre­klica, natisa kopije vsebine in njene uporabnosti, vzdrževanja in hrambe elektronske oblike, prenehanja obstoja skrbnika in s tem prenosa hrambe elektronske oporoke na drugo entiteto, ravnanja z oporoko po smrti opo­rocitelja, predložitve zapisa sodišcu in njegovega ravnanja z njo. Dolocbe spominjajo na navodila, ki bi jih oporocitelju predložil odvetnik, ki mu sve­tujejo, kako naj ravna pri sestavi elektronske oblike oporoke. Ureditvi elek­tronske oblike oporoke, ki velja od 1. julija 2019, je v Indiana Code (IC)588 v okviru dednega prava namenjeno celotno samostojno poglavje. IC definira elektronsko oporoko kot oporoko, ki: 1. je sestavljena in shranjena v elektronski obliki; 2. vsebuje oporociteljev elektronski podpis; 3. vsebuje elektronska podpisa dveh oporocnih pric; 4. vsebuje datum in cas, ko so oporocitelj in prici podpisali oporo­ko.589 4.1.5.3.9.2.3.2. Oporociteljev podpis V celotnem IC je mogoce najti le eno definicijo elektronskega pod­pisa.590 Ceprav se pojem elektronskega podpisa pojavi na razlicnih me-stih, je elektronski podpis opredeljen le v clenu, v katerem se prvic pojavi. V vseh naslednjih primerih je uporabljen sklic na clen, v katerem je po­jem definiran prvic.591 Definicija elektronskega podpisa v IC je – razen ene besede – identicna nevadski definiciji elektronskega podpisa pri ele­ktronski oporoki.592 588 Glej (2. 10. 2018). 589 Glej IC 29-1-21-3. 590 Digitalnega podpisa IC ne definira, saj je bil del (tj. IC 5-24-2-1), v katerem je bila opredelitev digitalnega podpisa, razveljavljen. 591 Glej IC 29-1-21-3, IC 26-2-8-102. 592 V obeh državah je elektronski podpis definiran kot elektronski zvok, simbol ali postopek, ki je na dokumentu oziroma je z njim povezan in ga je podpisnik napisal oziroma pripoznal za svojega z namenom avtorizacije dokumenta. Razlika med njima je le v besedici »elektronski«, in sicer je v Indiani napisano elektronski dokument (angl. electronic record), v Nevadi pa le dokument (record). Glej IC 26-2-8-102. Elektronsko oporoko mora podpisati oporocitelj, lahko pa jo po nje­govih navodilih in v njegovi prisotnosti podpiše tretja oseba. Ali bi opo­rocitelj lahko elektronsko oporoko podpisal že prej, nato pa pred pricama le še pripoznal svoj podpis, kot je to dovoljeno v Arizoni, se IC v okviru dolocb o elektronski oporoki ne opredeli. Menim, da tako ravnanje ni dovoljeno. Tak sklep sem oblikovala na podlagi tega, da so pri podpisu pisne oporoke po IC našteti trije nacini podpisa oporocitelja, med njimi tudi možnost, da se oporocitelj lahko podpiše že prej in nato pred prica-ma pripozna svoj podpis. Drugace pa je podpis oporocitelja urejen pri elektronski oporoki, kjer IC našteva le dve možnosti: da elektronsko opo­roko podpiše oporocitelj ali da jo v prisotnosti oporocitelja podpiše tretja oseba. Oporociteljeve pripoznave podpisa IC v tem delu ne omenja.593 Pri podpisu mora oporocitelj izjaviti, da je dokument, ki ga podpisuje, njegova oporoka.594 4.1.5.3.9.2.3.3. Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti Pri sestavi elektronske oporoke morata sodelovati dve oporocni prici. Indiana zahteva, da sta prici fizicno prisotni pri oporocitelju v casu podpi­sovanja dokumenta. Uporaba telekomunikacijskih sredstev in oddaljenega dostopa ni dovoljena, ampak morajo biti vse udeležene osebe fizicno na istem kraju in ob istem casu.595 Izjemoma lahko oporocitelj in price med seboj komunicirajo prek videokonference, ce postopek sestave elektronske oporoke spremlja odvetnik ali pomocnik odvetnika.596 Del elektronskega zapisa elektronske oporoke je tudi potrdilo o verodostojnosti dokumenta (angl. document integrity evidence). Slednje je ustvarjeno v elektronski obli­ki in dokazuje, da elektronska oporoka ni bila spremenjena potem, ko so jo podpisali oporocitelj in price. Ce pa bi bilo v oporoko kakorkoli poseženo, bi bilo iz potrdila razvidno sporocilo o posegu oziroma bi potrdilo uspelo povzrociti neveljavnost elektronskega podpisa, naredilo besedilo neberljivo ali kako drugace izkazovalo poseg v elektronsko oporoko.597 Potrdilo mora vkljucevati tudi informacije o casu in kraju sestave oziroma podpisa elek­tronske oporoke, imena sodelujocih oseb, besedilo zaprisežene izjave, ce je oporoka sestavljena na tak nacin, kopijo elektronskih podpisov sodelujo­ 593 Primerjaj IC 29-1-21-4.a in IC 29-1-5-3. 594 Glej IC 29-1-21-4. 595 Glej IC 29-1-21-4.a. 596 Glej IC 29-1-21-4.b. 597 Glej IC 29-1-21-3.a.6. cih, nacin identifikacije sodelujocih in podatek o izbiri nacina varnostnega kodiranja dokumenta.598 Oporocitelj ali druga oseba po podpisih vseh sodelujocih da ukaz programski aplikaciji ali uporabniškemu vmesniku, da dokoncno oblikuje elektronsko podpisano oporoko in jo zapecati v obliki elektronskega zapisa. Opisani postopek sestave oporoke lahko vkljucuje tudi dokaz o identiteti zapustnika ali dokaz o nespremenjenosti elektronskega zapisa oporoke.599 4.1.5.3.9.2.3.4. Elektronska oporoka z ucinkom javne listine Indiana ureja elektronsko oporoko z ucinkom javne listine na enak nacin, kot jo ureja Nevada. Razlika v primerjavi z ureditvijo v Nevadi je le v hrambi elektronske oporoke z ucinkom javne listine, saj ta v Indiani ni obligatorna.600 4.1.5.3.9.2.3.5. Hramba elektronske oporoke in skrbnik IC ne predpisuje nobenih posebnih zahtev glede vprašanja, kdo lahko oziroma mora hraniti elektronsko oporoko. Ce jo hrani skrbnik (brez pri­devnika »kvalificiran«), niso zanj predpisani nobeni posebni pogoji, ampak lahko v tej vlogi nastopi vsaka odrasla oseba. Ravnati mora skrbno in si pri­zadevati za varno hrambo, ni pa za to predpisana uporaba kakšne posebne tehnike ali racunalniškega programa.601 4.1.5.3.9.2.3.6. Preklic elektronske oporoke Indiana, tako kot Nevada, ureja preklic elektronske oporoke s poseb­nimi dolocbami, ki veljajo le za elektronsko oporoko. Namerno unicenje, izbris oziroma poseg v medij na nacin, da besedilo postane neberljivo, IC šteje za preklic oporoke. Ce elektronsko oporoko hrani skrbnik ali odve­tnik, mora slednji po obvestilu oporocitelja ravnati po dolocenem postop­ku: podpisati izjavo, da je oporocitelj preklical oporoko, pretvoriti elek­tronsko oporoko v posebno kopijo, ji priložiti podpisano izjavo, da je bila elektronska oporoka preklicana, in kopijo vrniti oporocitelju. Hkrati mora 598 Glej IC 29-1-21-4 v zvezi z IC 29-1-21-3.6. 599 Glej IC 29-1-21-4.a. 600 Glej IC 29-1-21-4.c. 601 Glej IC 29-1-21-10. Shaver in drugi (2020), str. 36. trajno izbrisati elektronski zapis oporoke oziroma ga napraviti za nepovrat-no neberljivega.602 Ce se oporocitelj odloci, da bo elektronsko oporoko preklical s po­sebno izjavo, tako imenovanim dokumentom o preklicu (angl. revocation document), mora izjava izpolnjevati oblicnostne zahteve, ki sicer veljajo za podpisovanje elektronske oblike oporoke.603 4.1.5.3.9.2.3.7. Izbira prava Elektronsko oporoko, ki je bila sestavljena v drugi zvezni državi, In­diana presoja po svojih predpisih glede veljavnosti, ce je izpolnjena ena od naslednjih naveznih okolišcin: 1. ce je oporoka sestavljena v skladu s pravili Indiane; 2. ce je oporoka sestavljena v skladu s pravili druge države, v kateri je oporocitelj dejansko bil v casu sestave oporoke; 3. ce je bila oporoka sestavljena v skladu pravili, kjer je imel oporo-citelj stalno prebivališce v casu sestave ali v trenutku smrti.604 4.1.5.3.9.2.3.8. Druge posebnosti ureditve Videoposnetek ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za elektronsko oporoko, ima pa doloceno vlogo, saj se lahko uporabi kot dokaz v zapu-šcinskem postopku. Videoposnetek, ki beleži posnetek sestave elektronske oporoke ali oporocitelja pred sestavo elektronske oporoke oziroma po njej, dokazuje pravilnost izvedbe in spoštovanje oblicnostnih zahtev, oporocno sposobnost oporocitelja, odsotnost nedovoljenega vpliva ali sile, pomaga pri identifikaciji oporocitelja, izpolnjevanju pogojev za pisno oporoko in o dru­gih okolišcinah, relevantnih za sodno presojo obravnavanega primera.605 4.1.5.3.9.2.4. Florida 4.1.5.3.9.2.4.1. Pristop k ureditvi elektronske oporoke in opredelitev elektronske oporoke Povsem drugacen pristop od prej predstavljenih zveznih držav ima Florida, ki se je s pravno ureditvijo elektronske oporoke ukvarjala že leta 602 Glej IC 29-1-21-8. 603 Glej IC 29-1-21-8.d. 604 Glej IC 29-1-21-7. 605 Glej IC 29-1-21-5. Shaver in drugi (2020), str. 36. 2017, ko je sledila Nevadi z željo po legalizaciji elektronske oporoke. Slednja je uspešno prestala zakonodajni postopek, vendar pa je štiri dni, preden bi zacela veljati, guverner nanjo dal veto z utemeljitvijo, da zadeva ni dovolj pre­mišljena, saj številna vprašanja pušca odprta. Navedel je, da je treba iskati ravnovesje med varstvom zapustnika in postopno informatizacijo pravnih panog, ki prebivalcem omogoca boljši dostop do storitev, ter da je predlaga­ni predpis lahko koristen za državljane in je inovativna rešitev za dostop do oporoke širši množici ljudi, vendar pa v danem trenutku ni zrel za uporabo. Zato je predlagal, da zakonodajalec obravnavanemu zakonu vnovic nameni pozornost in najde ustrezne rešitve, ki bodo uspešno zadovoljevale potre-be ljudi ter hkrati ustrezno rešile vprašanja, ki so bila preložena na poznejši cas. Prevladalo je prepricanje, da ni dobro hiteti s sprejemom nepopolnega zakona. Bolje ga je odložiti in ustrezno odgovoriti na izzive, ki so ostali ne­pojasnjeni.606 Elektronska oporoka je na Floridi veljavna od 1. julija 2020.607 Elektronska oporoka je v Florida Statutes (FS)608 urejena na poseben nacin, saj zakon le definira elektronsko obliko oporoke, pri njenem na­daljnjem urejanju pa se sklicuje na uporabo dolocb o pisni obliki oporoke. Tako elektronski oporoki ni v celoti namenjen niti en sam clen, ampak je treba analogno uporabiti že veljavne dolocbe, ki veljajo za pisno oporo­ko. Posebne pozornosti v obliki izrecne zakonske ureditve sta deležna le dva instituta, vezana na elektronsko obliko oporoke: elektronska oporoka z ucinkom javne listine in kvalificiran skrbnik. Delo in pristojnosti slednjega zakon ureja zelo podrobno.609 Elektronska oporoka je opredeljena kot dokument, podpisan z elek­tronskim podpisom in sestavljen v skladu s predpisi FS, s katerim zapustnik razdeli svoje premoženje za primer smrti, doloci zastopnika ali skrbnika, preklice ali spremeni drugo oporoko.610 Glede pogojev, ki jih mora izpol­njevati elektronska oporoka, pa je treba upoštevati dolocbe, ki urejajo pisno oporoko.611 Za veljavno pisno oporoko FS predpisuje, da: 1. je sestavljena v pisni obliki; 2. jo v prisotnosti pric podpiše oporocitelj oziroma v njegovi priso­tnosti in po njegovih navodilih tretja oseba; 3. jo podpišeta dve oporocni prici.612 606 Glej (19. 3. 2018). 607 Committee Substitute for House Bill No. 409 (2017), str. 36. Glej (10. 11. 2020). 608 Glej (12. 10. 2020). 609 Glej 5. sklop 732. poglavja FS. 610 Glej FS 731.201.40. 611 Glej FS 732.522. 612 Glej FS 732.502. Te dolocbe se smiselno uporabljajo tudi za elektronsko obliko oporo­ke, upoštevaje specifike elektronske tehnologije. Za elektronski podpis FS izrecno doloca, da je enakovreden pisnemu podpisu.613 4.1.5.3.9.2.4.2. Oporociteljev podpis FS opredeljuje elektronski podpis v okviru dolocb o elektronskem po­slovanju in v okviru oporocnega dednega prava. Za oporoko je relevantna definicija iz sklopa oporok, ki elektronski podpis definira kot elektronski znak, ki je navzven viden kot podpis in ga je podpisnik napisal oziroma pri­poznal za svojega z namenom avtorizacije dokumenta.614 Tako oblikovana definicija odstopa od doslej predstavljenih definicij drugih ameriških dr­žav. Izkljucena je možnost zvocnega podpisa ali drugega postopka, s kate-rim bi bilo mogoce podpisati dokument, saj mora imeti podpis kvalifikacijo znaka (angl. mark). Poleg tega je izrecno zapisano, da mora biti podpis vi-den. Take zahteve ni v nobeni od preostalih treh ameriških ureditev. Poleg tega se elektronski podpis v poglavju dednega prava precej razlikuje tudi od ureditve podpisa na podrocju elektronskega poslovanja.615 Oporoko mora podpisati oporocitelj, lahko pa jo po oporociteljevih navodilih in v njegovi prisotnosti podpiše tretja oseba.616 4.1.5.3.9.2.4.3. Price in drugi nacini zavarovanja avtenticnosti Elektronsko oporoko morata podpisati dve oporocni prici. Prici mo-rata spremljati oporocitelja, ko podpiše oporoko. Florida sodelovanje pric ureja enako kot Nevada in v dolocenih primerih ne zahteva njihove fizicne prisotnosti. Bistveno je, da prici in oporocitelj lahko med seboj komuni­cirajo. Ima pa FS drugace kot Nevada vkljucenih še nekaj dodatnih zah­tev oziroma pogojev glede sodelovanja pric. Prici morata biti med sestave 613 Glej FS 732.522. 614 Glej FS 732.521. 615 Tu je mogoce najti kar dve definiciji elektronskega podpisa, ki se med seboj neko­liko razlikujeta. V FS 668.003 se za elektronski podpis šteje vsaka crka, znak ali simbol, ki je napravljen z elektronsko ali podobno napravo in ga je oseba napravila z namenom avtenti­cirati dokument. Druga definicija elektronskega podpisa je povzeta po UETA in se ujema z ureditvijo elektronskega podpisa v Nevadi in Indiani. Po tej definiciji je elektronski podpis definiran kot elektronski zvok, simbol ali postopek, ki je na dokumentu oziroma je z njim povezan in ga je podpisnik napisal oziroma pripoznal za svojega z namenom avtorizacije dokumenta (FS 668.50). Digitalni podpis v sklopu oporok ni definiran. Je pa mogoce najti njegovo definicijo v poglavju o elektronskem poslovanju. Glej FS 668.003. 616 Glej FS 732.502.1. oporoke, ce sodelujeta prek oddaljenega dostopa, na ozemlju ZDA.617 Pri tem mora pri sestavi in podpisu oporoke sodelovati notar, ki najprej pre­veri identiteto zapustnika. Poleg tega oporocitelju postavi nekaj kratkih vprašanj, s katerimi preveri njegovo duševno stanje in s tem povezano oporocno sposobnost oporocitelja.618 Ce oporocitelj daje vtis, da ne ra­zume pomena in posledic svojega dejanja, lahko notar odkloni overitev podpisov na oporoki.619 Sodelovanje pric prek oddaljenega dostopa je po FS omejeno le na dolocene primere. Ce oporocitelj spada med ranljive osebe, kot to definira FS, za prici ne velja privilegij sodelovanja prek oddaljenega dostopa, ampak morata biti fizicno prisotni pri sestavi oporoke. Kdaj oporocitelj izpolnju­je pogoje za tako kategorizacijo, je mogoce ugotoviti na podlagi kratkih vprašanj,620 napisanih v zakonskem besedilu FS, na katera mora oporoci­telj odgovoriti pred zacetkom sestave elektronske oporoke. Ce na katerega od njih odgovori pritrdilno, pomeni, da spada v skupino tako imenovanih ranljivih oporociteljev, za katere je zakonodajalec predvidel, da potrebujejo posebno varstvo, in je sestava elektronske oporoke mogoca le, ce so price prisotne fizicno. Smisel take ureditve je v tem, da se varuje oporocitelje, ki so sicer starejši od 18 let, vendar zaradi mentalne, custvene, fizicne ali ra­zvojne invalidnosti trpijo doloceno prikrajšanje. Ker niso zmožni normal-no opravljati svojih vsakodnevnih potreb, se jim lahko zagotovi ustrezno varstvo le, ce so price prisotne neposredno.621 Cilj zakonodajalca je bil s predmetnimi dolocbami zašcititi tiste ranljive posameznike, ki bi potrebovali posebno skrb in pozornost pri sestavi opo­roke. Vendar pa sama postavitev teh vprašanj ne dosega želenega cilja, saj predpis ne predvideva nacina, kako mora zapustnik odgovoriti. Dovoljena je tudi pisna korespondenca, zaradi cesar notar ne more sam presoditi psihofi­zicnega stanja zapustnika, ampak je odvisen od pisnega zapisa. Poleg tega se zapustnik morda ne zaveda, da pravzaprav spada med ranljive zapustnike, se sramuje tega, da potrebuje pomoc, ali pa svojo invalidnost zamolci iz prak­ 617 Glej FS 117.285.4. 618 Vprašanja so napisana v FS 117.285.5: »Ali ste poroceni? Imenujte svojo soprogo/ soproga? Navedite imena oseb, ki so vam pomagale pri vzpostavitvi te videokonference? Navedite imena oseb, ki so vam pomagale pri oblikovanju dokumenta, ki ga želite podpisati? Kje ste trenutno? Ali je z vami v sobi še kdo?« 619 Glej FS 117.107.5. 620 Vprašanja so navedena v FS 117.285: »Ali ste pod vplivom drog ali alkohola, kar lahko vpliva na vašo presojo? Ali ste gibalno ali mentalno ovirani oziroma imate drugo motnjo, ki lahko vpliva na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti? Ali potrebujete pomoc pri vsakodnevni negi?« 621 Butters, Rubin (2019), spletni vir (10. 3. 2021). ticnih razlogov, ker mu je precej preprosteje izvesti postopek s pricami na daljavo, kot da se morajo zbrati vsi skupaj. Namen zakonodajalca je bil dober, vendar bi se zakonske dolocbe lahko še bolj dodelale v smislu, da bi se k opo­roki priložil posnetek, kako oporocitelj ustno odgovarja na ta vprašanja.622 4.1.5.3.9.2.4.4. Elektronska oporoka z ucinkom javne listine Za hrambo in soglasje kvalificiranega skrbnika k hrambi veljajo glede elektronske oporoke z ucinkom javne listine zelo podobna pravila, kot to ureja NRS.623 Kvalificiran skrbnik je lahko le oseba, ki tam prebiva ali pa ima na Floridi registriran sedež oziroma tam izvaja prevladujoc del dejav­nosti.624 Glede oblike in vsebine zaprisežene izjave FS napotuje na dolocbo, ki ureja zapriseženo izjavo pri pisni oporoki.625 Pri tem FS postavlja kvali­ficiranemu skrbniku še dodatno nalogo, da v casu zapušcinskega postopka poda zapriseženo izjavo, v kateri potrdi, da je bila oporoka ves cas obstoja v njegovi hrambi in od trenutka sestave vanjo ni bilo nic poseženo.626 Flo­rida od kvalificiranega skrbnika dodatno zahteva, da mora za zavarovanje svoje odgovornosti dati poroštvo v višini 250.000 dolarjev in skleniti polico za zavarovanje odgovornosti za škodo v višini najmanj 250.000 dolarjev.627 Tako visok znesek je za vecino posameznikov nedosegljiv, kar povzroca, da na trgu nastopajo predvsem mocnejša komercialna podjetja. 4.1.5.3.9.2.4.5. Hramba elektronske oporoke in kvalificiran skrbnik Hramba pri kvalificiranem skrbniku je obvezna samo za elektronsko oporoko z ucinkom javne listine. V drugih primerih hramba ni obvezna.628 4.1.5.3.9.2.4.6. Preklic elektronske oporoke Florida glede preklica elektronske oporoke napotuje na uporabo dolocb o preklicu pisne oblike oporoke. Glede vprašanj, kdaj je oporoka preklicana in kdo lahko preklice oporoko oziroma jo unici ali naredi ne­ 622 Butters, Rubin (2019), spletni vir. 623 Glej FS 732.523 v zvezi s FS 732.503. FS 732.524. 624 Glej FS 732.524. 625 Glej FS 732.523. 626 Glej FS 732.523.4. 627 Glej FS 732.525. Shaver in drugi (2020), str. 37. 628 Glej FS 732.523 v zvezi s 732.503. FS 732.524. berljivo, ima Florida enako ureditev kot Nevada. Enaka je ureditev tudi v primeru, ko elektronsko oporoko hrani kvalificiran skrbnik.629 4.1.5.3.9.2.4.7. Izbira prava Ce je oporocitelj sestavil oporoko v drugi državi in se nato preselil na Florido ali ravno obratno (da je sestavil oporoko na Floridi, nato pa se preselil v drugo zvezno državo), FS doloca, da je oporoka veljavna po FS, ce je oporocitelj želel sestaviti oporoko in se je zavedal, da jo sestavlja po predpisih te države.630 4.2. Slovenija 4.2.1. Splošne znacilnosti dedovanja Pravico do dedovanja v Sloveniji zagotavlja že Ustava RS v 33. clenu, podrobneje pa je dedovanje urejeno v ZD. Slovenski pravni red pozna de­dovanje na podlagi zakona in na podlagi oporoke.631 V primeru zakonitega dedovanja ZD dedice razvršca v tri dedne rede. V prvem dednem redu so zapustnikovi potomci, zapustnikov posvojenec in njegovi potomci, zakonec in zunajzakonski partner. V drugem dednem redu so zapustnikovi starši in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner. Tretji dedni red sestavljajo zapustnikovi stari starši in njihovi potomci.632 Za zakonce oziroma zunajzakonske partnerje se šte­jejo tudi istospolni partner, ki deduje enako kot zakonec ali zunajzakonski partner, odvisno od tega, ali sta osebi sklenili zakonsko zvezo ali živita v zunajzakonski skupnosti. Do dedovanja so enako kot zakonci oziroma zu­najzakonski partnerji upraviceni tudi istospolni partnerji, ki so sklenili par-tnersko zvezo ali živijo v nesklenjeni partnerski zvezi.633 Bližnji sorodnik izkljucuje iz dedovanja bolj oddaljenega.634 Ce ni zakonitih ali oporocnih dedicev, premoženje postane lastnina države.635 629 Glej FS 732.505, FS 732.506. 630 Glej FS 732.522.4. 631 Glej 7. clen ZD. 632 Glej 4.a in 11.–20. clen ZD. 633 Glej 4.a clen ZD. Glej 3.–4. clen Družinskega zakonika (DZ), Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US in 5/23. Glej 2. in 3. clen Zakona o partnerski zvezi (ZPZ), Uradni list RS, št. 33/16 in 94/22 – odl. US. 634 Glej drugi odstavek 3. clena ZD. 635 Glej 9. clen ZD. Šinkovec in Tratar (2005), str. 63. Eno od temeljnih nacel slovenskega dednega prava je svoboda opo­rocnega razpolaganja.636 Zapustnik, ki želi sam vplivati na to, kdo bo prejel njegovo premoženje za primer smrti, lahko sestavi oporoko po svojih željah in zamislih. Premoženje lahko razdeli med svoje sorodnike oziroma le del sorodnikov, lahko pa z njim obdari tretje osebe. Vendar oporocna svoboda ni povsem absolutna, saj mora zapustnik upoštevati nekatera zavezujoca pravila, kot je na primer institut njunega deleža.637 Zapustnikovo premoženje je sestavljeno iz dveh delov: razpoložljivega dela, s katerim lahko zapustnik prosto razpolaga, in dela, ki je prihranjen za dolocene osebe iz kroga zakonitih dedicev.638 Kompromis med oporocno svobodo in nacelom dedovanja v družini, ki je tudi eno od temeljnih nacel, je nujni delež.639 Zakoniti dedici, ki jih je zapustnik v oporoki prezrl, kot nujni dedici ohranijo pravico do prihranjenega dela zapušcine. Omejitev oporocne svobode zapustniku preprecuje popoln spregled sorodstveno najbližjih oseb. Pri tem pa ni omejen samo pri sestavi oporoke, ampak tudi pri pogodbenem razpolaganju s svojim premoženjem inter vivos. Prikraj­šani dedici imajo pravico zahtevati nujni delež tudi od premoženja, s kate-rim je zapustnik neodplacno razpolagal za casa svojega življenja.640 Namen omejitve razpolaganja je distribucija premoženja med vse dedice in kre­pitev vezanosti zapušcine na družino. Clani družine prispevajo k varnosti družine in krepitvi tako materialnega kot tudi nematerialnega premoženja. Z udeležbo na tem premoženju se tudi nujnim dedicem zagotovi uživanje ekonomskih koristi, h katerim so praviloma prispevali tudi sami.641 Dedic, ki je dedno nevreden ali razdedinjen, po zapustniku ne more dedovati. Oporocitelj lahko dedica razdedini, ce je dedic huje pregrešil mo-ralne ali zakonite dolžnosti nad zapustnikom, ce je storil kakšno kaznivo dejanje zoper zapustnika, njegovega zakonca ali bližnje sorodnike ali ce se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Dedno nevreden je, kdor je sto­ril ali poskusil storiti kaznivo dejanje umora ali uboja zapustnika, kdor je z zvijaco, s silo ali z grožnjo prisilil zapustnika, da je sestavil ali preklical opo­roko, kdor je namenoma unicil, skril ali ponaredil zapustnikovo oporoko ali kdor ni preživljal zapustnika, ki ga je bil dolžan, ali mu ni nudil potrebne pomoci.642 636 Zupancic (2008), str. 75. 637 Žnidaršic Skubic (2008), str. 335. 638 Finžgar (1956), str. 5. 639 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 93. 640 Prav tam, str. 92–93. Zupancic (2008), str. 75. 641 Schöpflin (2012), str. 4 in 8–9. 642 Glej 42. in 126. clen ZD. Šinkovec in Tratar (2005), str. 180–181 in 344–345. Dedna pogodba, ki jo umešcamo med dednopravne pogodbe v ožjem pomenu, po ZD ni veljavna. Poleg dednih pogodb so neveljavne tudi sku­pna oporoka, fidejkomisaricna substitucija, pogodba o vsebini oporoke in pogodba o pricakovani dedišcini ali volilu. Sporazum oziroma pogodba o odpovedi neuvedenemu dedovanju je edina dednopravna pogodba, ki jo je v Sloveniji dovoljeno skleniti.643 4.2.2. Oporocna sposobnost Oporocna sposobnost je sposobnost vsakega posameznika sestaviti izjavo poslednje volje in v njej razpolagati s svojim premoženjem. Pri tem mora oporocitelj izpolnjevati dva pogoja: starostni pogoj in pogoj razso­dnosti. Ce kateri od njiju ni izpolnjen, je oporoka neveljavna oziroma iz­podbojna.644 4.2.2.1. Objektivni kriterij ZD predpisuje minimalno starost oporocitelja 15 let.645 Predpisana starost predpostavlja, da so od tega trenutka mladoletniki dovolj zreli, da razumejo pomen in posledice svojega dejanja. Mladoletniki, mlajši od 15 let, ne morejo sestaviti veljavne oporoke. Ce mladoletnik sestavi oporoko pred predpisano starostjo, oporoka ne postane veljavna, ko oporocitelj do-seže predpisano starost, ampak mora sestaviti novo oporoko.646 4.2.2.2. Subjektivni kriterij Poleg predpisane starosti mora biti oporocitelj sposoben za razsoja­nje.647 Oporocna sposobnost se domneva, saj se šteje, da je zapustnik ra­zumel pomen svojega dejanja in ga je imel tudi namen opraviti. Stranka, ki zatrjuje nasprotno, mora v sodnem postopku dokazati oporociteljevo oporocno nesposobnost. Pri presoji oporocne sposobnosti veljajo ohla­pnejša merila ugotavljanja stanja razsodnosti, kot to sicer velja za poslovno sposobnost. Bistveno je stanje razuma in tudi ce je oporocitelju odvzeta poslovna sposobnost, lahko v stanju prisebnosti glede na zmožnosti razu­ 643 Glej 103.–105. clen ZD. Žnidaršic Skubic (2008), str. 86. Scortegagna Kavcnik (2013a), str. 903. 644 Glej 59. clen ZD. 645 Prav tam. 646 Šinkovec in Tratar (2005), str. 243. 647 Glej 59. clen ZD. ma in volje v tistem trenutku napiše veljavno oporoko.648 Bistvena je torej prisebnost v casu, ko sestavi oporoko.649 Pri presoji oporocne sposobnosti hudega alkoholika je Vrhovno sodišce RS650 menilo, da bi bolezenska sta­nja, mentalna bolezen ali motnja morali pomembneje okrniti avtonomnost presoje, odlocanja in obvladovanja zapustnika, da bi bila okrnjena tudi oporocna sposobnost in bi bila zato oporoka neveljavna. Ker pa omejenost trezne presoje, razumevanja in odzivanja oporocitelja ni bila dokazana, je sodišce štelo oporoko za veljavno. Taka odlocitev sodišca je smiselna, saj samo dejstvo, da oseba uživa alkohol ali trpi za drugo bolezensko motnjo, še ni zadosten argument, da je njena sposobnost presoje tako okrnjena, da ni sposobna samostojno razmišljati in sprejemati življenjskih odlocitev ter razumeti njihovih posledic. Tudi telesne hibe in gibalna oviranost ne vplivajo na oporocno spo­sobnost, saj obstoj telesne deformacije ne vpliva nujno na sposobnost razu­mevanja oporocitelja. To je potrdilo tudi Višje sodišce v Ljubljani651 v za­devi, v kateri je bila zapustnica prizadeta zaradi kapi. Bolezen je povzrocila le prizadetost govora, pri cemer je njen razum ostal neokrnjen, saj je vedela in razumela, kaj želi sporociti, prav tako ni imela psihicnih težav. Fizicne la-stnosti osebe ali njene fizicne motnje niso pomembne. Stanje duha in zmo­žnost zdrave presoje je namrec treba presojati za vsak konkretni primer posebej. Le tako je mogoce ugotoviti, ali so pri zapustniku resnicno podani razlogi, ki omejujejo njegovo sposobnost razumevanja in razpolaganja, ter ni zmožen izjaviti svoje prave volje. Pri oporocitelju, ki pozneje ni vec zmožen napisati oporoke, ostane v veljavi tista, ki jo je napisal v casu prisebnosti. Obratna situacija, da bi prišlo do konvalidacije oporoke, ki jo oporocitelj sestavil v stanju nerazsodnosti, ni mogoca. Oporoka, ki jo je oporocitelj napisal v casu svoje nesposobnosti, pozneje ni veljavna.652 4.2.3. Oblike oporok V civilnem pravu prevladuje nacelo konsenzualnosti, ki ne zahteva, da je volja izražena v doloceni vnaprej predpisani obliki. Dedno pravo je pri tem ena od izjem, saj so za izjave volje naceloma vedno predpisani natanc­ 648 Šinkovec in Tratar (2005), str. 243. 649 Sklep Višjega sodišca v Celju Cp 806/2010 z dne 24. januarja 2011. 650 Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 8/2004 z dne 30. septembra 2004. 651 Sodba in sklep Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 2803/2012 z dne 29. maja 2013. 652 Glej drugi in tretji odstavek 59. clena ZD. Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 115. ni pogoji.653 Glede oblike oporok je ZD strog, saj doloca, da so veljavne le tiste oporoke, ki so napravljene v eni od oblik, ki jih doloca zakon, in ce so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji.654 Predpisana oblika zagotavlja, da zapustnik ob zapisu poslednje volje dobro premisli o pomenu in posledicah svojega dejanja. Oblika je urejena kot forma ad valorem, kar pomeni, da je oblika konstitutivni element oporoke in je pogoj za njeno veljavnost.655 Ima pa oblika tudi velik dokazni pomen, saj je dokazovanje vsebine oporoke veliko lažje z listino kot pa z ustno izjavo oporocitelja. Koristi, ki jih prinašajo predpisani oblicnostni pogoji, blažijo napeto­sti, ki se ustvarjajo v konfliktu med oporocno svobodo in strogimi oblic­nostnimi zahtevami.656 Oporocna svoboda zapustniku naceloma omogo-ca, da po lastni presoji in željah razpolaga s svojim premoženjem. Pri tem je pomembno, da upošteva zahteve, ki so predpisane v ZD za posamezno obliko oporoke. Ker se pomen poslednje volje ugotavlja šele po smrti zapu­stnika, ko ga ni vec mogoce vprašati, kaj je mislil s posameznimi izjavami, je bistveno, da dokument nastane po predpisanem postopku in v predpisani obliki ter je njegova vsebina jasna in nedvoumna. Poznejše rekonstrukcije in interpretacije pomenijo približek pravi volji oporocitelja, saj vsak sodnik razlaga dolocbe po svojem prepricanju in v skladu s svojim razumevanjem spornega dejanskega stanja. Ker ni nezmotljiv, se pri tem lahko zgodi, da zgreši oporociteljev namen oziroma ga razume narobe. Zato je vedno opti­malno, ce so dolocbe dovolj jasne, da ne postavljajo pretiranih dvomov, kaj je oporocitelj z oporoko želel doseci. Podpis oporocitelja in pisna oblika sta temeljni zahtevi, ki se najpogo­steje najdeta v zakonodajah po svetu. Z njima se zagotavljajo definiranost, tocnost in avtenticnost. V ureditvah, v katerih poznajo tudi lastnorocno opo­roko, so price in druge oblicnostne zahteve drugotnega pomena. Vloga pric pa je nepogrešljiva v primerih, v katerih je to nujno potrebno zaradi oblike oporoke, kot je na primer ustna oporoka, ali zaradi drugih okolišcin.657 Postavljena pravila in doloceni postopki v zvezi z zagotavljanjem oblicnosti oporok omogocajo vecjo predvidljivost in pravno varnost. Naj­osnovnejši namen je doseci veljavnost oporoke in s tem spoštovanje volje zapustnika, vendar pa v primeru strogih oblicnostnih pravil ni mogoce do-sledno slediti temu nacelu, saj lahko že manjša pomanjkljivost povzroci ne­veljavnost oporoke, kljub jasnemu zapisu zapustnikovega namena.658 V tem 653 Juhart in drugi (2011), str. 168. 654 Glej 62. clen ZD. 655 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 122. 656 Boddery (2012), str. 208. 657 Langbein (1975), str. 498. 658 Simmons (2016), str. 347. primeru pride do tehtanja, ali in v kakšnem obsegu sprostiti oblicnostna pravila dednega prava ter kako na drugi strani zagotoviti pravno varnost in gotovost. Nedvomno je v interesu vsake pravne ureditve, da ne prihaja do zlorab in ponarejanja oporok, kar vecinoma onemogocajo natancna in stroga pravila, vendar pa je treba pri tem ohranjati doloceno mero. Smi­selno je, da so dolocbe oblikovane tako, da je razviden njihov pomen in ne povzrocajo vec škode kot koristi. 4.2.3.1. Lastnorocna oporoka Lastnorocno oporoko sestavi in podpiše zapustnik z lastno roko.659 Rocni zapis omogoca poznejšo presojo, ali je vsebino res napisal oporo-citelj.660 Pri sestavi oporoke lahko oporocitelju pomaga tudi druga oseba tako, da mu podpira roko. Pojem lastnorocnosti sicer pomeni, da besedilo in podpis napiše oporocitelj sam s svojo roko, vendar se tega ne sme razla­gati tako ozko, da ne bi bila dovoljena nikakršna pomoc druge osebe. Kot je poudarilo Vrhovno sodišce RS,661 je treba tako pomoc obravnavati celovito glede na okolišcine, v katerih je bila nudena, in ali je bil oporocitelj zmožen napraviti pretežni del podpisa sam. Nenavzocnost pric zapustniku omogoca, da z obstojem oporoke in njeno vsebino niso seznanjene tretje osebe, ampak ohranja svojo voljo v tajnosti vse do trenutka smrti. Iz listine mora biti nedvomno razvidna opo­rociteljeva volja. Dedici so lahko poimenovani poimensko, dopusten pa je tudi kakršenkoli drug nacin, iz katerega je mogoce z gotovostjo razbrati, koga je oporocitelj dolocil za dedica in katero premoženje mu zapušca.662 Mesto podpisa je praviloma na koncu oporoke, ni pa to nujno. Opo­rocitelj se lahko podpiše tudi na kakšno drugo mesto in bo oporoka kljub temu lahko veljavna.663 V slovenski ureditvi datum in kraj zapisa nista obligatorni sestavini, sta pa koristni v primeru ugotavljanja kronološkega zaporedja oporok, ce se sodišcu predloži vec slednjih. Ce so si vsebinska dolocila v nasprotju, bo 659 Prav tam, str. 357. 660 Zadostno stopnjo varnosti dajejo šele polni podpisi, zgolj parafiranje pa ne omo­goca, da izvedenec grafolog z gotovostjo potrdi, da podpis, v tem primeru samo parafa, pripada konkretnemu oporocitelju. Pogacnik (2002), str. 12–13. 661 Sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 410/2001 z dne 22. novembra 2001. V citirani odlocbi je sodišce obravnavalo pisno oporoko pred pricami, vendar je treba pojem lastno-rocnosti obravnavati enako ne glede na to, ali gre za lastnorocno oporoko ali za katero drugo obliko oporoke, v kateri je lastnorocen le podpis. 662 Sodba Višjega sodišca v Mariboru I Cp 1628/2011 z dne 24. aprila 2012. 663 Reid, de Waal in Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 441. veljaven zadnji oporocni zapis, zato je bistveno, da se ugotovi, katero opo­roko je oporocitelj sestavil nazadnje.664 Material, na katerega je napravljen zapis oporoke, in vrsta pisala nista pomembna, bistveno je le, da gre za trajen zapis v materializirani obliki. Najpogosteje se kot medij uporablja papir, veljavna pa je tudi oporoka, ki bi bila zapisana na druge nacine, na primer na pisemsko ovojnico, namizni prt, tablo, podstavek za pivo. Bistveno je, da material omogoca fizicni zapis, ki neposredno razkriva karakteristike oporociteljeve lastnorocne pisave.665 V zapušcinskem postopku je treba predložiti izvirno oporoko. Foto­kopirana ali skenirana oporoka ni veljavna, mogoce pa je s fotokopijo do-kazovati njen obstoj in rekonstruirati vsebino oporoke, ce je bila nehote unicena.666 Ce je oporoko unicil sam oporocitelj, gre za preklic oporoke s konkludentnim ravnanjem in fotokopija ne pride v poštev pri dokazovanju njenega obstoja ali za rekonstrukcijo. Oporocitelj lahko oporoko izrecno preklice z zapisom v listini, vendar se za tak preklic zahteva izpolnjevanje enakih oblicnostnih pogojev, kot veljajo za sestavo oporoke.667 4.2.3.2. Pisna oporoka pred pricami Pisna oporoka pred pricami je redna oblika oporoke, ki jo sestavi in podpiše oporocitelj, pri tem pa sodelujejo tudi druge osebe. Pri tem ni po­membno, ali je oporoka napisana na roko ali natipkana na racunalnik in nato natisnjena, niti kdo je oporoko pisal. Dokument je veljaven tudi, ce ga sestavi tretja oseba po navodilih oporocitelja.668 Oporocitelj mora znati brati in pisati v jeziku, v katerem je oporoka sestavljena, ni pa bistveno, ali oporoko na koncu res tudi prebere ali ne. Ko sestavi oporoko, se nanjo lastnorocno podpiše z imenom in priimkom ali na drug, primerljiv nacin. Podpis je obligatorna sestavina oporoke. Ce je oporocitelj zaradi bolezni preslaboten, da bi se lahko podpisal, se sesta­vljeni dokument ne more šteti za pisno oporoko pred pricami, lahko pa se šteje za kakšno drugo obliko oporoke, ce izpolnjuje pogoje zanje (na primer ustno oporoko pred pricami).669 Pri podpisu mora oporocitelj izjaviti, da je to njegova oporoka. Ce te izjave ni, ce bo sodišce presojalo njeno veljavnost, je ne bo priznalo za ve­ 664 Šinkovec in Tratar (2005), str. 261. 665 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 203. 666 Prav tam, str. 200. Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 129. 667 Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 786/2010 z dne 16. junija 2010. 668 Šinkovec in Tratar (2005), str. 265. 669 Prav tam, str. 267. ljavno. Pri pravni presoji veljavnosti pisne oporoke pred pricami je Vrhov-no sodišce RS670 navedlo, da je oporociteljeva izjava pred pricami, da je to njegova oporoka, pogoj za veljavnost oporoke. Šele z dejanjem nunkupaci­je671 zapis poslednje volje pridobi kvaliteto pisne oporoke pred pricami. Ni pomembno, ali je oporocitelj res prebral oporoko, ampak da pred pricama izjavi, da je to njegova oporoka in jo pred njima podpiše. Za opisano izjavo niso predpisane posebne zahteve v smislu natancno predpisane izjave ozi­roma dejanja. Bistveno je le, da iz nje nedvoumno izhaja, da je oporocitelj z njo izpovedal svoj namen, da šteje listino za svojo oporoko. Ker pri pisni oporoki pred pricami od oporocitelja izvira le podpis, ZD predpisuje dodatno varovalko v obliki dveh oporocnih pric. Vloga opo­rocnih pric je dvojna: s pricama se potrjuje avtenticnost oporociteljevega podpisa, hkrati pa prici delujeta kot ocividca, ki lahko pozneje izpovedujeta o tem, kar sta neposredno zaznavali prek svojih cutil.672 Prica ne more biti kdorkoli, ampak mora izpolnjevati predpisane po­goje. Starostna omejitev za price je postavljena višje, kot to velja za opo­rocitelja, in sicer se zahteva, da so polnoletne.673 Ne sme jim biti odvzeta poslovna sposobnost in morajo biti pismene. ZD pri tem razlikuje med re-lativno in absolutno nesposobnostjo biti prica. Relativno nesposobne price so tiste, ki so z oporociteljem v doloce­nem razmerju, zaradi cesar ne morejo nastopiti kot price, ce tak oporoci­telj sestavlja oporoko, lahko pa so price pri oporokah drugih oporociteljev. ZD v 67. clenu izrecno prepoveduje biti prica oporociteljevim potomcem, njegovim posvojencem in njihovim potomcem, zapustnikovim prednikom in posvojiteljem, sorodnikom v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakoncem navedenih oseb in zakoncu oporocitelja. Sorodstveno razmerje bi metalo senco dvoma na samostojnost in neodvisnost oporociteljevega ravnanja, zato navedene osebe, z namenom odpravljenja njihovih interesov na usodi zapušcine, ne morejo nastopiti v vlogi pric.674 Nesposobni biti pri-ca so tudi posvojiteljevi predniki in druge osebe, ki so na podlagi popolne posvojitve z oporociteljem v zvezi do tretje stopnje v stranski crti ter za­konci navedenih oseb. Smiselno bi bilo poleg zakonca urediti tudi položaj zunajzakonskega partnerja in istospolnega partnerja, vendar pa ZD tega 670 Sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 49/2011 z dne 3. aprila 2014. 671 Nunkupacija je dejanje, v katerem oporocitelj pred pricami izjavi, da je dokument, ki ga podpisuje, njegova oporoka, za njim pa se podpišeta še obe oporocni prici. Glej Sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 49/2011 z dne 3. aprila 2014. 672 Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 30/2018 z dne 29. marca 2018. 673 Glej 67. clen ZD. 674 Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 6/2015 z dne 11. junija 2015. ne ureja.675 Prica prav tako ne more biti oseba, ki ji je oporocitelj s konkre­tno oporoko naklonil neko korist ali je njen prednik, potomec, brat, sestra, posvojitelj, potomec ali prednik posvojitelja, brat ali sestra posvojitelja ali zakonec navedenih oseb.676 Absolutno nesposobne price so price, ki ne morejo nastopati kot price pri nobeni pisni oporoki, v kateri sodelujejo price, ker niso poslovno spo­sobne ali pa ne znajo brati in pisati.677 V zvezi s tem je zanimiva odlocitev Višjega sodišca v Mariboru,678 da kot prica ne more nastopiti župan obcine, ki ji oporocitelj podarja vse svoje premoženje. Po mnenju Višjega sodišca v Mariboru župan ni nastopal kot fizicna oseba, ampak je šlo v navedenem primeru za tako tesno prepletenost interesov, da ni mogoce lociti interesne sfere, kjer župan nastopa kot funkcionar in organ obcine ter si prizadeva za njeno dobrobit, od sfere, kjer župan nastopa kot fizicna oseba. Župan tako ne bi smel sodelovati pri sestavi oporoke kot oporocna prica, zato je bila oporoka ob ugovarjanju zapustnikove hcerke uspešno izpodbita. Oporoko podpiše najprej zapustnik, nato pa se podpišeta tudi prici, ceprav vrstni red podpisovanja ni pogoj za veljavnost oporoke. Prici mo-rata biti ves cas socasno navzoci. Odsotnost katere od pric, ko oporocitelj podpiše oporoko in izjavi, da je to njegova poslednja volja, povzroci izpod­bojnost oporoke. Višje sodišce v Ljubljani679 je pri presoji konkretne pisne oporoke pred pricami slednjo štelo za neveljavno, saj ni bilo dokazano, da je oporociteljica pred prico podala izjavo, da je to njena poslednja volja in ob tem podpisala oporoko. Izpolnjenost zahteve, da sta prici navzoci pri dejanju podpisa in v casu izjave, da listini ustrezno težo in temeljno znacil­nost oporoke. 4.2.3.3. Sodna oporoka Sodno oporoko sestavi sodnik stvarno pristojnega sodišca po volji oporocitelja, ki jo ta izrazi pred njim.680 Sodnik mora najprej ugotoviti istovetnost oporocitelja na podlagi osebne izkaznice ali na drug zane­sljiv nacin, na primer s pricami ali listinami, zadostuje pa tudi, da sodnik oporocitelja osebno pozna.681 Po ugotovljeni istovetnosti sodnik posluša 675 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 132. 676 Prav tam, str. 132. Šinkovec in Tratar (2005), str. 283. 677 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 131. 678 Sklep Višjega sodišca v Mariboru I Cp 298/2010 z dne 20. aprila 2010. 679 Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 4483/2008 z dne 1. aprila 2009. 680 Glej prvi odstavek 65. clena ZD. 681 Glej prvi odstavek 151. clena in 152. clen ZD. izjavo oporocitelja in jo natancno po njegovih besedah zapiše v zapisnik. Pri tem je pomembno, da je oporociteljeva volja izražena jasno in da v oporoki ni morebitnih nejasnosti.682 Ce sodnik presodi, da je to potreb-no, oporocitelju pojasni omejitve razpolaganja z oporoko, kot to dolocajo predpisi.683 Sodno oporoko lahko sestavi tudi oseba, ki ne zna brati in pisati, je pa pri tem postavljena dodatna varovalka, to je, da morata poleg sodnika sodelovati še dve oporocni prici.684 Za prico veljajo enaki pogoji, kot veljajo za prico pri pisni oporoki pred pricami. Poleg tega morata biti v primeru sodne oporoke izpolnjena še dva pogoja: prici morata razumeti jezik, v ka­terem je oporoka sestavljena, in sodnik, ki sestavlja oporociteljevo oporoko, z oporociteljem ne sme biti v krvni ali osebni povezanosti, kot ne smejo biti oporocne price.685 Sodnik, ki sestavlja oporoko, ne sme biti z isto oporoko dolocen za dedica ali volilojemnika niti ne sme biti v krvni ali osebni pove­zanosti z dedici ali volilojemniki.686 Sodnik na zacetku, poleg zapustnikove identitete, preveri tudi isto­vetnost pric in njuno prisotnost zabeleži v zapisniku. Ko sestavi doku­ment, glasno prebere zapisnik oporocitelju, ki potrdi, da je to njegova poslednja volja. Nato se podpiše oziroma odtisne rocno znamenje. Nacin podpisovanja zabeleži sodnik z zaznamkom ter se na koncu podpiše tudi on in prici. Pri tem ni odlocilno, ali zapustnik in prici najprej podpišejo oporoko in šele nato zapustnik izjavi, da je to njegova volja, ali pa je zapo­redje dogodkov ravno obratno. Kot se je izreklo Vrhovno sodišce RS v za­devi II Ips 146/2015,687 gre za enotno pravno dejanje, zamenjava vrstnega reda izjave in podpisa pa ne vpliva na veljavnost oporoke. Prici sta ves cas navzoci, ko zapustnik izjavi, da je to njegova poslednja volja, le njuna podpisa sta že na listini. Spoštovanje oblicnostnih zahtev je po mnenju sodišca pomembno, vendar pa je treba pri tem kljub temu ohranjati nekaj prožnosti, upoštevaje namen predpisa. Tudi v primeru obrnjenega poteka podpisovanja zapustnikovo razpolaganje še vedno ostaja enotno dejanje in zamenjava vrstnega reda dejanj ne iznici namena dolocb. Oporoka po­stane veljavna, ko so izpolnjene vse oblicnostne zahteve in so na njej vsi zahtevani podpisi ter je izrecena izjava oporocitelja, zato zaporedje ne vpliva na veljavnost oporoke. 682 Glej 65. in 66. clen ZD. 683 Pavlin (2012), str. 79. 684 Glej 66. clen ZD. 685 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 134. 686 Glej 68. clen ZD. 687 Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 146/2015 z dne 22. oktobra 2015. Ce oporocitelj zaradi gibalne oviranosti ne more napraviti podpisa, ampak odtisne svoj prstni odtis, price niso potrebne.688 Price niso posta­vljene zato, da bi zagotavljale, da je oporoko res podpisal oporocitelj, saj se to lahko preveri tudi naknadno s pomocjo izvedenca za pisave, ampak predvsem zato, da se njena vsebina ujema s tem, kar je bilo oporocitelju predoceno kot oporoka. Ce oporocitelj lahko bere, potem je zmožen sam preveriti, ali se vsebina oporoke ujema s tem, kar je ustno izpovedal pred sodnikom. Oporocitelj, ki ne zna brati, je glede vsebine oporoke odvisen od zaupanja tretji osebi (sodniku), ki mu je oporoko sestavila in nato glasno prebrala. Price so postavljene prav s tem namenom, da varujejo zapustnika, da oporoka odraža njegovo pravo in resnicno voljo ter pri zapisu ni prišlo do sprememb. Zato je njihova prisotnost smiselna le takrat, ko zapustnik ne more sam preveriti vsebine oporoke.689 Nepoznavanje uradnega jezika ni ovira za sestavo sodne oporoke. V tem primeru je potrebna navzocnost sodnega tolmaca in dveh pric, ki znata tako uradni kot tudi oporociteljev jezik. Zapisnik se sestavi v prisotnosti vseh zahtevanih oseb v natancnem prevodu, nato ga poleg oporocitelja podpišejo tudi tolmac in prici. Ce je oporocitelj nem, morajo tolmac in prici znati znakovni jezik oziroma se znati sporazumeti z opo­rociteljem.690 Ce je oporoka daljša in zajema vec listov, je treba vse liste speti z vrvico, oba konca vrvice pa zapecatiti s sodnim pecatom. Iz zapisnika mora biti jasno, koliko listov sestavlja oporoko, oporocitelj pa mora pose-bej podpisati vsak list, ki sestavlja zapisnik, oziroma nanj odtisniti svoje rocno znamenje.691 Sodna oporoka je varen in cenovno ugoden nacin sestave oporoke z zagotovilom, da bodo spoštovane vse oblicnostne zahteve. Oporocitelju se ni treba ukvarjati z razlaganjem zakonskih dolocb, kako pravilno sestaviti oporoko, ni treba iskati pric in skrbeti, ali bo po njegovi smrti oporoka ve­ljavna. Vse delo je preloženo na strokovno usposobljeno institucijo – sodi-šce. Oporocitelj mora le razmisliti, kolikšen je obseg njegovega premoženja in komu vse ga želi zapustiti. Poleg tega sodišce omogoca varno hrambo oporoke in zapustniku ni treba skrbeti, da bi morebitna zainteresirana ose­ba lahko kakorkoli vplivala na oporoko ali jo celo unicila.692 V primerjavi 688 Šinkovec in Tratar (2005), str. 278. 689 Prav tam, str. 280 690 Glej 154. clen ZD. 691 Glej 153. clen ZD. 692 Pri tem bi omenila zaplet, ki se je zgodil v zvezi z oporokami, hranjenimi pri sodi-šcih. Nekatere oporoke, ki so jih hranila sodišca, so sodišca založila. Od leta 1991 do 2016, ko se je pojavil prvi primer založene oporoke, so sodišca založila 945 oporok. V vseh teh z oporoko, sestavljeno s pomocjo odvetnika ali notarja, je sodna oporoka financno dostopna širšemu krogu ljudi. Zakon o sodnih taksah (ZST-1)693 za sestavo oporoke pod tarifno številko 9301 postavlja ceno 30 evrov in še nadaljnjih 10 evrov za hrambo oporoke. Sodišce vpiše oporoko tudi v cen­tralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Za prvi vpis v ta register je treba placati dodatnih 41 evrov, za vse poznejše vpise pa se placa nadomestilo v višini 23 evrov.694 4.2.3.4. Oporoke, ki so iz sodne oporoke izpeljane Sodna oporoka se lahko sestavi le pred sodišcem. Vendar pa se lahko dolocbe, ki veljajo zanjo, analogno uporabljajo tudi pri nekaterih drugih oblikah oporok, ce ZD tako doloca. 4.2.3.4.1. Oporoka, sestavljena v tujini Oporocitelju, ki je v tujini, lahko uradna oseba sestavi veljavno opo­roko po dolocbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke. Ker v tujini ni mogoce zahtevati od tujega sodišca, da bo poznalo slovensko pravno ure­ditev in nudilo slovenskim državljanom pomoc pri sestavi oporoke, je vlo­ga uradne osebe, ki sestavlja oporoko, prenesena na uradno institucijo, ki predstavlja Republiko Slovenijo v tujini. Na zahtevo slovenskega državljana lahko v tujini sestavita sodno obliko oporoke konzularni predstavnik ali di­plomatski predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzularne posle.695 Pri tem morata glede sestave, podpisovanja in pric upoštevati pravila, kot veljajo za sodno oporoko po 65. in 66. clenu ZD. 4.2.3.4.2. Oporoka, sestavljena na slovenski ladji Za oporoko, ki se sestavlja na slovenski ladji, se upoštevajo dolocbe o sodni oporoki, sestavi pa jo poveljnik ladje. Oporoka ima omejen cas tra­janja veljavnosti in preneha veljati po poteku 30 dni od vrnitve oporoci­ primerih je bil zapušcinski postopek izveden in pravnomocno koncan na podlagi zakonite­ga dedovanja ali oporoke, ki jo je imel oporocitelj shranjeno drugje, ce je sestavil vec oporok. Ker je prišlo do neskrbnega ravnanja s strani sodišc, so imeli oporocni dedici, ki niso de­dovali, ceprav so bili do tega upraviceni, možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti države. Ravnikar Šurk (2020), str. 34. 693 Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US, 30/16, 10/17 – ZPP-E, 11/18 – ZIZ-L, 35/18 – odl. US in 204/21. Navedeni ceni sta bili nazadnje preverjeni oktobra 2023. 694 Glej (22. 10. 2023). 695 Glej 69. clen ZD. telja v Slovenijo.696 Dolocbe ne kažejo na to, da bi lahko z njo razpolagal le omejen krog oseb. Pricakovali bi lahko, da je namenjena pomoršcakom oziroma osebam, ki so na ladji v zvezi z delom, zaradi cesar so na morju daljša obdobja izpostavljeni nepredvidljivim situacijam. Na to nakazujejo tudi primerjalnopravne dolocbe, ki privilegirano obliko oporoke dovolju­jejo le mornarjem in pomoršcakom v casu, ko so na morju.697 Ker pa ZD ne omenja tega pogoja, ostaja oporoka dostopna vsakomur, ki je na ladji in želi sestaviti to obliko oporoke. Tako široka upravicenost sestave izredne oporoke na slovenski ladji je vprašljiva. Zgolj okolišcina, da zapustnik potuje s slovensko ladjo, ne izka­zuje obstoja izrednih razmer oziroma take stopnje nevarnosti, ki bi dopu-šcala izredno oporoko. Izredna oblika oporoke je, kot pove že njeno ime, namenjena izrednim, nevsakdanjim situacijam, ki pomenijo povecano tve­ganje. Upoštevaje vecje število pomorskih nesrec, plavalno (ne)sposobnost ljudi in strahove pred morjem so bile te dolocbe v preteklosti bolj smiselne. Danes pa so se te nevarnosti tako zmanjšale, da je njihova posebna obrav­nava vprašljiva. Razumljivo je, da gre pri plutju za doloceno tveganje, da se vremenske razmere lahko hitro poslabšajo, pride do poslabšanja zdravstve­nega stanja posameznega potnika in je nemogoce hitro priti do kopnega. Vendar pa bi bilo treba vnovic premisliti, ali zadošcajo zapustnikovi potrebi po oporocnem razpolaganju že obstojece redne oblike oporok, kot sta la­stnorocna oporoka in pisna oporoka pred pricami, ali je kljub temu smisel-no ohraniti predmetne dolocbe v veljavi. Ce bi ugotovili, da je potreba po teh dolocbah še vedno izkazana, bi bil smiseln nadaljnji premislek o tem, da bi v to kategorijo uvrstili še druge dejavnosti. Nekatere nevarne dejavnosti, kot je na primer letenje, zaradi zgodovinskega ozadja in arhaicnosti dolocb, ostajajo spregledane.698 Letenje je nepredvidljivo in podobno kot plutje po morju izpostavljeno nenadnim spremembam in nevarnostim. Drugace kot nekatere tuje ureditve bi se slovenske dolocbe, ki veljajo za sestavo oporoke na slovenski ladji, lahko smiselno uporabljale tudi za sestavo oporoke na slovenskem letalu, le da bi jo namesto poveljnika ladje sestavil poveljnik letala (pilot).699 696 Glej 70. clen ZD. 697 Critchley (1999), str. 49. 698 Med nevarne dejavnosti bi lahko uvrstili tudi gasilstvo, policijo, rudarjenje (v glo­bini), delo na naftnih plošcadih ipd. Prav tam, str. 56. 699 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 135. Critchley (1999), str. 56. 4.2.3.4.3. Oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem Izredne okolišcine ali vojno stanje omogocajo sestavo posebne, vojaške oporoke.700 Sestavijo jo lahko le vojaške osebe, ki se znajdejo v izrednem ali vojnem stanju. Razlog za posebni privilegij vojaških oseb je v vecjem tve­ganju, ki so mu izpostavljene pri svojem delu. Zaradi narave dela jih lahko doleti nenadna, zgodnja smrt, zato je tudi vecja verjetnost, da ne bodo imele sestavljene oporoke oziroma jim je tik pred smrtjo ne bo uspelo sestaviti. Vsakokratna sestava oporoke pred odhodom na bojišce je morda težko izve­dljiva, posebej glede na vse okolišcine, ki se lahko hitro spreminjajo.701 Vojaško oporoko lahko sestavi poveljnik cete, njej enake ali višje enote ali druga oseba ob navzocnosti takega poveljnika.702 Podobno kot pri opo­roki na ladji ali letalu ima omejen cas veljave, ki je odvisen od stanja razmer na nekem obmocju (objektivni rok) ali od statusa zapustnika (subjektivni rok). V skladu z objektivnim pogojem je oporoka veljavna še 60 dni od prenehanja izrednega ali vojnega stanja. Subjektivni rok pa znaša 30 dni od prenehanja vojaške službe.703 4.2.3.5. Notarska oporoka Notarska oporoka je redna oblika oporoke, ki pa jo, drugace kot dru­ge oporoke, ureja Zakon o notariatu (ZN)704 Njeni ucinki so enaki sodni oporoki. Notar deluje v okviru javne službe in kot oseba javnega zaupanja pri sestavi notarske oporoke sodeluje na dva možna nacina: lahko jo zapiše po ustni izjavi oporocitelja ali pa potrdi že napisano izjavo volje, ki mu jo predloži oporocitelj.705 Ne glede na obliko notarske oporoke mora notar, ki sestavi ali prejme oporoko v hrambo, pri Notarski zbornici Slovenije vložiti zahtevo za vpis v centralni register oporok.706 700 Glej 71. clen ZD. 701 Critchley (1999), str. 53–54. 702 Glej prvi odstavek 71. clena ZD. 703 Glej drugi odstavek 71. clena ZD. 704 Uradni list RS, št. 2/07 – uradno precišceno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13, 189/20 – FRO in 130/22. 705 Glej 46. clen ZN. 706 V register so poleg notarskih oporok vpisane tudi sodne oporoke, oporoke, izro-cene sodišcu v hrambo, in oporoke, ki so jih sestavili odvetniki ali so jim izrocene v hrambo. V centralni register je bilo do 31. decembra 2021 vpisanih 46.533 oporok. Glej Notarska zbornica Slovenije: Centralni register oporok, spletni vir (3. 3. 2021). Na ravni Evropske uni-je se je leta 2005 oblikovala Evropska mreža registrov oporok (European Network of Registers of Wills – ENRW) z namenom olajšati delo dedicem pri iskanju oporok, ki jih zapustniki sestavijo in shranijo v tujini. Glej Notaries of Europe, spletni vir (4. 3. 2021), The European Network of Registers of Wills Association, spletni vir (4. 3. 2021). V prvem primeru lahko notar na podlagi ustne izjave oporocitelja se­stavi oporoko v obliki notarskega zapisa. Zunanjo obliko in postopek se-stave natancno doloca ZN. Notarski zapis je v splošnem lahko v tiskani ali elektronski obliki, vendar pa je za oporoke izrecno predpisano, da ne mo-rejo biti sestavljene v elektronski obliki.707 Fizicni zapis mora biti napisan na papir s trajno obstojnim crnilom ali z drugimi napravami, ki omogocajo trajno obstojen zapis.708 Pri sestavi notarskega zapisa ima notar dolžnost, da oporocitelju ra­zumljivo opiše vsebino, ga opozori na pravne posledice njegovega dejanja in morebitna tveganja ter na druge okolišcine, ce so mu znane.709 Pomen pravnega pouka strank je Vrhovno sodišce RS poudarilo v zadevi II Ips 677/2007.710 V konkretnem primeru notarska namestnica udeležencev ni poucila o vsebini in posledicah preklica oporoke ter jim ni prebrala zapisa. Vrhovno sodišce RS je pritrdilo nižjima sodišcema, da je notarska name-stnica le overila oporociteljev podpis na listini, njenega dejanja pa ni mo­goce šteti za potrjevanje vsebine same listine v obliki notarskega zapisa. Ker preklic oporoke ni izpolnjeval oblicnostnih zahtev, kakršne veljajo za njeno sestavo, je sodišce ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za veljaven preklic oporoke. Kaj je pripeljalo do nesporazuma, iz odlocbe ni razvidno. Skle­pam lahko, da je najverjetneje prišlo do šuma v komunikaciji med stranka-mi postopka. Zapustnik je morda res želel preklicati oporoko, vendar se ni izrazil dovolj jasno ali pa si je notarska namestnica njegove besede narobe razlagala. Ker je zato podpis le overila, je oporoka ostala v veljavi, zaradi cesar so namesto zakonitih dedicev dedovali oporocni. Zapustnik je sicer imel na voljo tudi možnost fizicnega unicenja oporoke, vendar mislec, da jo je veljavno preklical, tega ni storil. Ceprav je na podlagi vseh okolišcin mo­goce sklepati, da oporoka dejansko ni odražala prave zapustnikove volje, je sodišce dalo prednost obliki pred vsebino in na njeni podlagi razdelilo premoženje. Pri sestavi notarske oporoke morata biti navzoci tudi dve oporocni prici.711 Pogoji glede zahteve o tem, kdo lahko nastopa v vlogi price, se malenkostno razlikujejo od pogojev, ki jih mora izpolnjevati prica pri pisni oporoki pred pricami.712 Prica pri notarski oporoki je lahko oseba, ki je 707 Glej prvi odstavek 31. clena in tretji odstavek 46. clena ZN. 708 Glej 31. clen ZN. 709 Glej 42. clen ZN. 710 Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 677/2007 z dne 17. decembra 2008. 711 Glej prvo alinejo prvega odstavka 51. clena ZN. 712 Prica pri pisni oporoki pred pricami mora biti polnoletna, poslovno sposobna ter znati brati in pisati (67. clen ZD). Oporocna prica pri notarski oporoki mora biti polnoletna, pismena in mora obvladati uradni jezik RS (52. clen ZN). polnoletna, pismena in obvlada uradni jezik. Kot prica ne more nastopiti oseba, ki je odvezana dolžnosti pricevanja, ki je zaposlena pri notarju, ki ima iz oporoke dolocene koristi ali ki je z oporociteljem, notarjem ali ose­bo, ki na podlagi oporoke prejema koristi, v zakonski zavezi, zunajzakonski skupnosti, v sorodstvu v ravni crti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu do drugega kolena, v razmerju posvojitve, skrbništva ali rej­ništva. Notar in prici tudi ne smejo biti zakoniti zastopniki ali pooblašcenci oporocitelja.713 Namesto pric lahko v postopku sodeluje še en notar, tako da so ob sestavi oporoke navzoci oporocitelj in dva notarja: eden v funkciji javne osebe, ki sestavi listino, in drugi v funkciji price.714 Prici oziroma notar v vlogi price morajo biti navzoci ves cas, ko notar bere zapis in ko ga oporo-citelj podpiše. Novela ZN-H715 je sledila trendu širjenja elektronskega poslovanja na daljavo in omogocila uporabo digitalnih tehnologij tudi v notarskih po­stopkih. V zvezi s tem je bil dopolnjen 13. clen ZN tako, da se za sestavo notarskih listin ne zahteva vec fizicna prisotnost strank in drugih udeležen­cev, ampak lahko slednji sestavijo in podpišejo notarsko listino tudi prek neposredne varne videopovezave z notarjem. Za veljavno notarsko listino v elektronski obliki morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: stranke se identificirajo na daljavo, treba je vzpostaviti varno video povezavo, treba je zagotoviti pravno varnost notarske listine v elektronski obliki, stranke in notar podpišejo listino s kvalificiranim elektronskim podpisom, pri ce-mer notar odtisne še svoj kvalificiran elektronski žig ter listina se hrani v elektronski obliki. Ker notarske oporoke ni dovoljeno sestaviti v elektron-ski obliki,716 ni mogoce zadostiti navedenim zahtevam, ki se zahtevajo za veljavnost listine z udeležbo oseb prek videokonference. Zato je za sestavo notarske listine, tako kot za druge oblike oporok, zahtevana fizicna priso­tnost oporocitelja in drugih udeležencev. Ce kateri od udeležencev ne obvlada uradnega jezika ali pa na izrecno zahtevo stranke, se v postopek vkljuci še sodni tolmac.717 Ce je oporoci­telj gluh ali nem, mora notar na ustrezen nacin zagotoviti, da se seznani z vsebino oporoke. Preveriti mora tudi, ali oporocitelj razume pomen in po­sledice svojega ravnanja. Ce taka oseba ne zna brati, se v postopek sestave 713 Glej 53. clen ZN. Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 140. 714 Glej tretji odstavek 51. clena ZN. 715 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), Uradni list RS, št. 130/22. 716 Glej tretji odstavek 46. clena ZN. 717 Glej 51. in 55. clen ZN. poleg pric vkljuci še ena oseba, ki ji oporocitelj zaupa in mu zna sporociti vsebino zapisa. Okolišcine, v katerih se sestavlja oporoka, in nacin predo-cenja vsebine oporocitelju, mora notar zabeležiti v listini.718 Notar mora pri sestavi oporoke upoštevati pravila o obliki notarske listine. Oporoka mora biti zapisana na papirju ter mora glede formata in kakovosti ustrezati standardom, ki jih predpisuje Notarska zbornica Slo­venije. Vmesna prazna mesta morajo biti zapolnjena s crticami, prav tako morajo biti upoštevana preostala oblikovna pravila in pravila o zapisu šte­vil, datuma ter oštevilcenja strani.719 Ko je oporoka sestavljena, mora opo­rocitelj izjaviti, da je to njegova poslednja volja in jo podpisati. Za njim se podpišejo še notar in prici. Notar mora poleg podpisa odtisniti še svoj pecat ali žig.720 Ce ima oporoka vec strani, morajo podpisati ali vsaj parafirati vsako stran posebej.721 Notar je pristojen tudi za hrambo oporoke. V tem primeru oporocite­lju ob sestavi izda potrdilo o hrambi in odpravek notarskega zapisa.722 Druga razlicica notarske oporoke pa je, da oporocitelj sam sestavi oporoko, nato pa jo predloži notarju v potrditev. Notar mora listino pod-pisati in nanjo odtisniti svoj žig. Tako potrjena listina dobi lastnost javne oporoke in je pod dolocenimi pogoji neposredno izvršljiva.723 Taka oporo­ka ima enake pravne ucinke kot sodna oporoka.724 Zasebna listina, ki jo oporocitelj izroci notarju, mora izpolnjevati po­goje notarske listine, kot je zanjo predpisano v ZN. Ce dokument ne iz­polnjuje pogojev glede oblike in vsebine notarskega zapisa, notar sestavi poseben notarski zapis in ga pripne oporoki.725 Zapustnik lahko da notarju že sestavljeno oporoko samo za potrebe hrambe. V tem primeru gre za hrambo oporoke kot zasebne listine in za izroceni dokument ne veljajo dolocbe, ki opisujejo pisno oporoko, ki jo oporocitelj izroci notarju. Notar ob prevzemu listine oznaci listino, ki je predmet hrambe, in sestavi notarski zapisnik. Stranki ob tem izda potrdilo o prevzemu listine.726 718 Glej 40. clen ZN. 719 Glej 31. clen ZN. 720 Glej 41. clen ZN. 721 Glej 36.–37. clen ZN. 722 Glej drugi odstavek 46. clena ZN. 723 Glej 49. clen ZN. 724 Glej prvi in drugi odstavek 46. clena ZN. 725 Glej 49.–50. clen ZN. 726 Glej 87. clen ZN. 4.2.3.6. Mednarodna oporoka Mednarodna oporoka je novejša oblika oporoke, ustvarjena z name-nom prepoznavanja veljavnosti oporoke v državah, ki so ratificirale Kon­vencijo o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke.727 Pisno oporoko sestavi oporocitelj sam, lahko mu jo sestavi tretja oseba ali pa mu jo po njegovi izjavi zapiše sodnik pristojnega sodišca ali diplo­matski oziroma konzularni predstavnik Republike Slovenije. ZD vse te ose-be imenuje pooblašcene osebe. Oporoka je lahko natipkana na racunalnik in natisnjena ali pa lastnorocno napisana.728 Oporoka je lahko napisana v kateremkoli jeziku, od izbire jezika pa je odvisno, kdo je lahko prica in ali je potreben tolmac.729 Price morajo biti pismene, ni pa jim treba poznati jezika, v katerem je oporoka sestavljena.730 Pomembno je le, da razumejo, za katero dejanje gre, in da razumejo jezik oporocitelja ter njegovo izjavo, da je to njegova oporoka. Za price veljajo enake zahteve glede starosti, sposobnosti in pismenosti, kakor to velja za price pri pisni oporoki pred pricami ali pri sodni oporoki. Kot prica lahko nastopi tudi tujec, ce izpolnjuje zgoraj navedene pogoje. Kraj sestave opo­roke, državljanstvo, stalno ali zacasno prebivališce oporocitelja ne vpliva­jo na veljavnost oporoke. Ce je mednarodna oporoka pomanjkljiva in ne ustreza zahtevam mednarodne oporoke, vendar izpolnjuje pogoje katere druge oblike oporoke, velja v tej drugi obliki.731 Oporocitelj mora v navzocnosti pric in pooblašcene osebe izjaviti, da je to njegova oporoka ter jo podpisati. Ce jo je podpisal že prej, jo mora ob navzocnosti pric in pooblašcene osebe še enkrat pripoznati in potrdi-ti, da je podpis njegov. Oporocitelj ima tudi možnost, da ga na njegovo zahtevo na oporoki v njegovem imenu podpiše druga oseba. Ce oporoke ne podpiše oporocitelj sam, pooblašcena oseba na oporoki zapiše razlog za nezmožnost. Na listino se morajo poleg zapustnika podpisati tudi prici in pooblašcenec, pri cemer se ne zahteva, da so seznanjeni z vsebino do-kumenta. Podpisov oporocitelja, pooblašcene osebe in pric ni treba ove­riti.732 727 Konvencija je bila sestavljena v Washingtonu in 3. junija 1977 sprejeta v Jugo­slaviji ter objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/77. Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 136. 728 Glej 71.a clen ZD. Šinkovec in Tratar (2005), str. 287. 729 Glej 71.b clen ZD, kjer se zakonodajalec sklicuje na 67. clen, ki doloca pogoje za price pri pisni oporoki. 730 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 137. 731 Glej 71.g clen ZD. 732 Glej 71.a clen ZD. Ce oporoka vsebuje vec listov, morajo biti vsi listi oštevilceni, oporoci­telj oziroma od njega pooblašcena oseba mora podpisati vsak list. Oporoka mora vsebovati še datum, ko je bila podpisana. Kot druge oblike oporok je tudi mednarodno oporoko mogoce preklicati po splošnih pravilih o pre­klicu.733 Pooblašcena oseba ob podpisu oporoki priloži potrdilo,734 v katerem ugotovi, ali so bile upoštevane zahteve, ki jih ZD doloca za sestavo medna­rodne oporoke. Na izrecno zahtevo se v potrdilo zapiše tudi kraj hrambe oporoke. Potrdilo ustvarja domnevo veljavnosti mednarodne oporoke, do-kler se ne dokaže nasprotno. Njegove morebitne nepravilnosti pa ne vpliva­jo na veljavnost oporoke, ce je ta sestavljena v skladu z dolocbami 71.a do 71.c clena ZD.735 En izvod potrdila se izroci oporocitelju, drugega pa hrani pooblašcena oseba. 4.2.3.7. Ustna oporoka Ustna oporoka pomeni odstop od nacelne zahteve po pisni obliki opo­rok. Dovoljujejo jo le redke države, saj nudi najmanjšo pravno varnost gle­de izvora in resnicnosti oporocnih razpolaganj. Zaradi specifik ustne izpovedi in varstva zapustnika je dovoljena le v izrednih razmerah, ce zapustnik zaradi ekstremnih okolišcin ne more napraviti katere od rednih oblik oporoke.736 Oporocitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo ob navzocnosti dveh pric, ki izpolnjujeta pogoje iz 67. clena ZD.737 ZD pri ustni oporoki dovoljuje, da pricama ni treba znati brati in 733 Glej 71.c clen ZD. Šinkovec in Tratar (2005), str. 288. 734 Vsebino potrdila doloca drugi odstavek 71.e clena ZD. Potrdilo vsebuje: ime, funkcijo in naslov osebe, pooblašcene za sestavitev mednarodne oporoke, osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva oporocitelja, osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva pric, datum in kraj sestave oporoke, potrditev, da je priložena oporoka oporociteljeva in da je seznanjen z njeno vsebino, potrditev, da je oporocitelj ob navzocnosti pooblašcene osebe in pric podpisal oporoko ali priznal in potrdil, da je podpis na njej njegov oziroma navedbo, zakaj oporocitelj ni mogel podpisati oporoke sam, potrditev, da so price in pooblašcena ose­ba oporoko podpisale, potrditev, da je vsak list oporoke podpisan in oštevilcen, potrditev o ugotovitvi istovetnosti oporocitelja in pric, potrditev, da so price izpolnjevale pogoje po tem zakonu, navedbo oporociteljeve izjave o hrambi oporoke ter kraj, datum, podpis in pecat. 735 Glej drugi odstavek 71.f clena ZD. 736 Gavella, str. 174–175. 737 Tako kot pri pisni oporoki pred pricami ali sodni oporoki se za prici zahteva, da sta polnoletni, poslovno sposobni in nista v sorodstvenem razmerju z oporociteljem ter nista prejemnika naklonil v oporoki. Prav tako so v skladu s 75. clenom ZD neveljavna razpolaganja v ustni oporoki, ce oporocitelj kaj zapusti oporocnim pricam, njihovim zakon­cem, prednikom ali potomcem ter sorodnikom v stranski liniji do vkljucno tretjega kolena ali njihovim zakoncem. pisati. Glede prisotnosti pric obstajata v pravni teoriji diametralni stališci: v prvi skupini pravni teoretiki Zupancic, Žnidaršic Skubic, Gavella, deloma tudi Blagojevic zagovarjajo stališce, da se ob izjavi poslednje volje oporoci­telja zahteva socasna navzocnost pric, nekateri drugi, na primer Krec, Pavic in Crnic pa menijo, da je mogoce izjavo zapustnikove volje podati pred vsako prico posebej.738 V sodni praksi je mogoce najti sodne odlocbe, ki sledijo tako enemu kot tudi drugemu stališcu.739 Kot opravicljiv razlog za odstop od zahteve po socasni navzocnosti oporocnih pric je Višje sodišce v Ljubljani740 navedlo, da je že sama ustna oporoka izjema in pomeni odstop od ustaljenih zahtev ZD po pisnosti, zato se lahko naredi izjema tudi glede casovne navzocnosti pric. Tako stališce sodišca je lahko nevarno, saj veca domet izjem in dopušca vse širšo razlago ZD. ZD sicer izrecno ne omenja obvezne socasne prisotnosti pric, vendar n ato lahko sklepamo na podlagi namena zakonske dolocbe in prevladujoce podpore tej razlagi v sodni pra­ksi in pravni teoriji. Menim, da bi lahko izjemoma, upoštevaje vse konkretne okolišcine, dolocbe razlagali tako, da socasna navzocnost dveh pric ne bi bila potreb­na, ce bi šlo za izjemno zadevo, kjer bi bil oporocitelj v smrtni nevarnosti in bi bila pomembna vsaka minuta. Zlasti ce so dostopne druge osebe in je casovni presledek daljši, pa menim, da navzocnost le posamezne price ni utemeljen razlog za dopustitev odstopa od zahteve po socasni navzocnosti pric. Vse širša in ohlapnejša razlaga dolocb bi lahko hitro izgubila svoj smi­sel in namen, zaradi katerega je bila dolocba izvorno sprejeta. Po oporociteljevi izjavi morajo price brez odlašanja zapisati oporoci­teljevo voljo in napisano izrociti sodišcu ali pa izjavo zapustnika ustno po­noviti pred sodišcem. Pri tem morajo poleg kraja in casa nastanka navesti tudi okolišcine, v katerih je ustna oporoka nastala. Na podlagi tega se lahko pozneje preveri, ali so v trenutku izjave obstajale utemeljene okolišcine, ki so dopušcale ustno izjavo. Izredne razmere so lahko tako objektivne kot tudi subjektivne. Med subjektivne razmere na strani oporocitelja lahko na prvo mesto umestimo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja in nje­ 738 Zupancic, Žnidaršic Skubic in Gavella zagovarjajo socasno navzocnost pric. Temu stališcu pritrjuje tudi Blagojevic, ki pa vendarle dopušca možnost, da izjemoma, ce je šlo za kratek casovni presledek in izreden položaj, oporocitelj svojo voljo izrazi postopoma naj­prej eni in nato drugi prici, tako da prici nista navzoci socasno, a je oporoka veljavna. Kot primer navaja rudarsko nesreco. Krec, Pavic in Crnic pa zagovarjajo stališce, da ni potrebna navzocnost obeh pric hkrati. Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 141; Gavella (1990), str. 175; Blagojevic (1982), str. 277–278; Crnic (1996), str. 128; Krec in Pavic (1964), str. 224. 739 Socasno prisotnost pric je zagovarjalo Višje sodišce v Ljubljani v zadevi II Cp 1088/2012 z dne 21. novembra 2012. 740 Sklep Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 1434/2014 z dne 10. septembra 2014. govo nezmožnost za kakršnokoli telesno opravilo. Vrhovno sodišce RS741 je zavzelo stališce, da sklicevanje na dejstvo, da bi zapustnica lahko sestavila oporoko že prej ali poklicala notarja, ni pravilno. Smisel ustne oporoke je namrec prav v tem, da se sestavi, ko želi oporocitelj sicer sestaviti (pisno) oporoko, pa je zaradi okolišcin ne more. Ce izrednih razmer ni, pogoji za sestavo ustne oporoke niso izpolnjeni, zato ni veljavna. Ustna oporoka je veljavna le omejen cas zaradi okolišcin, v katerih je nastala. Ko izredne razmere prenehajo, po poteku predpisanega casa pre­neha tudi oporoka, saj ima tedaj oporocitelj možnost, da v miru in brez hi-tenja premisli in sestavi redno, pisno oporoko v obliki, kakršno predpisuje ZD. Ustna oporoka preneha veljati 30 dni po prenehanju izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.742 4.2.3.8. Skupna oporoka Za skupno oporoko šteje zapis medsebojno povezanih ali soodvisnih izjav poslednje volje dveh ali vec oseb v enem dokumentu, ki se vsebinsko prekrivajo oziroma dopolnjujejo.743 Skupna oporoka ni omenjena niti v ZD niti v ZN, je pa slednja obrav­navana v slovenski sodni praksi. Pravna teorija744 zavraca obstoj skupne oporoke s sklicevanjem na ZD, ki doloca numerus clausus oblik oporok.745 Drugace je v sodni praksi, kjer se odnos sodišc do nje spreminja od zace­tnega zavracanja do novejšega pristopa, po katerem se, ce je le mogoce, oporoka poskuša obdržati v veljavi.746 Sodna praksa je sprva sprejemala skupno oporoko le, ce sta zakonca skupaj razpolagala v korist tretje ose­be.747 Do vecjega premika je prišlo v zadevi I Cp 424/2000, v kateri je Viš­je sodišce v Ljubljani748 zavzelo stališce, da ceprav ZD ne omenja skupne oporoke, to ne pomeni, da ji odreka sleherno veljavo. Ce skupna oporoka izpolnjuje pogoje za katero od drugih oblik, dolocenih v zakonu, se presoja po teh pravilih. Zato se sodišce pri presojanju oporoke ne sme opirati le 741 Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 70/2005 z dne 29. marca 2006. 742 Glej 72. clen ZD. 743 Žnidaršic Skubic (2008), str. 96. 744 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009). Žnidaršic Skubic (2008). Scortegagna Kavc­nik (2013b). Jeromen (2018). 745 V Nemciji in Avstriji je dovoljena skupna oporoka, namenjena zakoncema, ki lahko razpolagata s premoženjem za primer smrti. Zavezujoca postane s trenutkom smrti enega izmed njiju. Žnidaršic Skubic (2008), str. 96. 746 Jeromen (2018), str. 66. 747 Prav tam, str. 66. 748 Sklep Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 424/2000 z dne 7. februarja 2001. na opredelitev oporoke za skupno oporoko, ampak mora preveriti tudi, ali zapis izpolnjuje pogoje katere druge oblike oporoke. 4.3. Analiza posameznih znacilnosti primerjalnopravnih ureditev Minimalni starostni pogoj za oporocno sposobnost poznajo vse dr­žave, ki sem jih analizirala v primerjalnopravnem delu.749 Teorija izraža nekatere pomisleke v zvezi s fiksno doloceno starostjo za dosego oporocne sposobnosti.750 Pri omejevanju oporocne svobode s predpisano minimal-no starostjo se namrec ne postavlja v ospredje konkretni zapustnik, ampak omejitev temelji na domnevi, da je oseba pred predpisano starostjo premla­da, da bi lahko ucinkovito varovala svoje interese. Namen starostne ome­jitve je v varovanju premoženjskih interesov mladoletnih oseb do starosti, za katero je zakonodajalec predvidel, da je oseba dovolj zrela, da razume pomen in posledice svojega dejanja.751 V nekaterih pravnih panogah v Sloveniji so izrecno doloceno staro­stno mejo že odpravili in so oblikovali nove kriterije. Tako na primer na podrocju družinskega prava velja, da lahko ocetovstvo prizna vsak mo-ški, ki je sposoben razumeti pomen in posledice takega ravnanja.752 Po-dobne zahteve veljajo za mater, ki da soglasje k priznanju ocetovstva.753 Fiksna starostna meja je presežena tudi na podrocju medicinskega prava, kjer Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)754 v devetnajsti tocki 2. clena doloca, da je sposoben odlocati o sebi vsakdo, ki je sposoben razumeti pomen in posledice svojih dejanj. Starost ni pomembna, kar pomeni, da lahko po 26. clenu ZPacP veljavno privolitev v poseg poda tudi otrok. V 35. clenu ZPacP je sicer postavljena domneva otrokove nesposobnosti pred dopolnjenim 15. letom, vendar pa lahko zdravnik, ce presodi, da je otrok razsoden in razume pomen in posledice svojih dejanj ter po posve­tovanju s starši, to domnevo ovrže.755 Po 15. letu velja domneva otrokove sposobnosti, zdravnik pa lahko v tem primeru ugotovi, da oseba ni spo­ 749 Schoeman-Malan (2015), str. 609. 750 Glover (2014b), str. 80. 751 Ker pa lahko nekatere osebe zaradi duševnih motenj ali drugih razlogov v razvoju dosežejo sposobnost razumevanja pozneje, je postavljen še drugi pogoj oporocne sposob­nosti, ki izrecno zahteva, da mora biti oseba tudi mentalno sposobna. 752 Glej 116. clen DZ. 753 Glej 117. clen DZ. 754 Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS. 755 Balažic in drugi (2009), str. 179–180. sobna razumeti pomena in posledic svojih dejanj.756 Nekatere ameriške zvezne države, podobno kot slovenski ZPacP, dovoljujejo mladoletnikom, da sami sprejemajo nekatere odlocitve glede svojega zdravja ali umetne prekinitve nosecnosti, ce izkazujejo zadostno zrelost.757 Za spoštovanje volje mladoletnika se zavzema tudi Konvencija ZN o otrokovih pravicah, ki poudarja, naj se spoštuje volja otrok, ki so že dovolj zreli, da znajo jav-no in svobodno izraziti svojo voljo.758 Podobno rešitev bi lahko sprejeli tudi v našem dednem pravu. Glavni argument starostne omejitve pri oporocni sposobnosti je varstvo mladole­tnega oporocitelja pred nepremišljenimi odlocitvami, ki bi izhajale iz ob-dobja, ko je bil še neizkušen in so bile njegove mentalne sposobnosti lahko okrnjene.759 Zapustnik je tako varovan pred nespametnimi odlocitvami, ki bi bile posledica mladostniške nezrelosti. Vendar pa se je treba zavedati, da ima oporoka drugacne ucinke kot pogodbeno razmerje.760 Oporoka je, drugace kot pogodba, preklicljiva. Oporoka ne zavezuje oporocitelja vse do njegove smrti in jo lahko kadarkoli preklice. Ce bi torej mladoletnik sestavil oporoko, pozneje pa bi dozorel v svoji odlocitvi in želel ravnati drugace, to ne bi bil problem, saj bi jo lahko brez kakršnihkoli omejitev preklical ali spremenil.761 V korist odprave starostne meje govorijo tudi spremembe glede starostne strukture oseb, ki ustvarjajo premoženje. Oblikovanje sple­tnih racunov in s tem povezano digitalno premoženje ni (nujno) vezano na starostno mejo, ampak so clani razlicnih družbenih omrežij tudi otroci. Poleg tega so lahko nekateri mladoletniki, navdušeni nad kriptovalutami ali pa uspešni igralci spletnih iger, kljub svoji starosti ustvarili digitalno premoženje, s katerim bi želeli razpolagati.762 Argumenti, ki govorijo v korist odpravi pogoja starostne omejitve pri oporocnem razpolaganju, me prepricajo, vendar bi ob tem predlagala sprejem dodatne kavtele. Starostno omejitev pri oporocnem razpolaganju bi spremenila tako, da bi imele osebe, mlajše od 15 let in ki bi želele opo-rocno razpolagati, na voljo tocno doloceno obliko oporoke. V tem primeru otrokom ne bi omogocila, da bi lahko sestavili katerokoli oporoko, ampak 756 Prav tam, str. 180. 757 Banta (2019b), str. 1726. 758 Banta (2019b), str. 1723. 759 Glover (2014b), str. 71. Pri analizi ucinkov starostne omejitve za oporocno razpo­laganje Glover ugotavlja, da so ti minimalni. Prav tam, str. 88. 760 Prav tam, str. 81. V slovenski ureditvi je nacelo otrokove koristi v družinskih za­devah eno temeljnih nacel v DZ. 761 Pri analizi ucinkov starostne omejitve za oporocno razpolaganje Glover ugotavlja, da so ti minimalni. Prav tam, str. 71 in 88. 762 Banta (2019b), str. 1701–1702. bi jim dala na voljo samo notarsko oporoko, sestavljeno v obliki notarske­ga zapisa. Notar bi mladoletniku v postopku sestave oporoke lahko sveto-val, pojasnil posledice njegovega ravnanja in mu pomagal pri razumevanju dednopravnih institutov. Tako bi se uresnicilo spoštovanje poslednje volje dovolj zrelih mladoletnih oseb, hkrati pa bi poskrbeli za ustrezno varstvo njihovih interesov. Pri sestavi oporoke se mora oporocitelj držati ene od oblik, ki jih po­nujajo predpisi. Slovenski oporocitelji imajo s primerjalnopravnega vidika na voljo razmeroma veliko oblik oporok, posebej problematicne pri tem so izredne oblike oporok. Tuji pravni redi so glede števila možnih oblik opo­rok praviloma bolj zadržani. S problematiko obstoja izrednih oblik oporok, med katere spadajo ustna oporoka ali druge oporoke, namenjene le ozkemu segmentu ljudi, so se ukvarjali v vec tujih državah. Ustna oblika oporoke je relikt zgodo­vinskega instituta, ko so oporocitelji sprva ustno izpovedovali svojo voljo pred pricami. Pozneje so se te izjave materializirale in zacele vse pogosteje pojavljati v pisni obliki, še vedno pa so v nekaterih ureditvah ostale v velja-vi tudi ustne oporoke. Oporoke, pri katerih ne obstaja pisni zapis, ampak celoten dogodek temelji zgolj na pricevanju pric, so lahko izpostavljene zlo­rabam ali napacnemu razumevanju. Zaradi omejitve njihovega števila in s tem zmanjšane možnosti zlorab ali napak so bili zanje predpisani posebni pogoji, kot je na primer obstoj smrtne nevarnosti. Kot ugotavlja Summers, se je tako le zmanjšalo število ustnih oporok, ne pa tudi možnost za zlo­rabe ali napake.763 Posebne oblike oporok so v nekaterih državah name-njene tudi posameznim skupinam ljudi, predvsem vojakom, pomoršcakom in drugim skupinam ljudi, povezanim z vojsko.764 V preteklosti so bile te oblike oporok glede na družbene razmere smiselne, danes pa po so mnenju Rhodesa in Rudnickega te dolocbe izgubile pomen.765 Nekatere države, kot so Avstrija, nekatere kanadske province in Avstralija, so iz svojih zakonov že crtale nekatere oblike oporok, ki dolocenim osebam podeljujejo posebne ugodnosti.766 Državam, ki vztrajajo pri ohranitvi teh oblik oporok, pa so nekateri teoretiki predlagali, naj svojo ureditev prilagodijo sodobnim raz­meram.767 Predvsem bi bilo treba na novo opredeliti obseg poklicev, ki bi bili upraviceni do posebnega varstva in s tem povezane upravicenosti do 763 Summers (1918), str. 26. 764 Rhodes (2014), str. 422. 765 Prav tam, str. 423. Rudnicki (2015), str. 7. 766 Rudnicki (2015), str. 5. 767 To so na primer Francija, Nizozemska in Velika Britanija.Prav tam, str. 5. Tsen-Ta (1994), str. 188. privilegirane oblike oporoke. Ena od možnosti pa bi bila, da se v takih pri­merih doda pogoj življenjske ogroženosti oporocitelja.768 Strinjam se z argumenti, da bi bilo treba nekatere dolocbe zaradi druž­benega in tehnološkega razvoja posodobiti. Smisel zakonskih predpisov vi-dim v odzivu zakonodajalca na dolocene življenjske okolišcine. Ce se te okolišcine tako spremenijo, da dolocbe ne dosegajo namena, s katerim so bile ustvarjene, je to jasen znak, da je prišel cas za vnovicen premislek o njihovem obstoju oziroma za njihovo posodobitev. Menim, da je ustna oporoka, kot jo pozna slovensko pravo, kljub ne­katerim nevarnostim, ki jim je izpostavljena, ustrezna, saj je omejena na obstoj izrednih razmer, hkrati pa ni diskriminatorna in je dostopna vsem ljudem, ki se v nekem trenutku znajdejo v izredni situaciji. Ustna oporoka sicer res lahko ustvari vec sporov med dedici, vec negotovosti in povzro-ca zahtevnejši zapušcinski postopek,769 vendar pa ima tudi nekatere pred­nosti, za katere menim, da pretehtajo nad njenimi slabostmi. V ZD bi de lege ferenda dodatno vkljucila še dolocbo glede obstoja videoposnetka, ki bi prikazoval nastanek oporoke. Videoposnetek ne bi bil pogoj za veljav­nost ustne oporoke, saj gre pri ustni oporoki za izredno obliko oporoke. Ceprav je danes mobilni telefon nepogrešljiv pripomocek, ki ga v vecini primerov nosimo ves cas seboj in praviloma ne bi smelo biti težko posneti ustne izjave oporocitelja, videoposnetka ne bi štela za obvezen pogoj pri ustni oporoki, ampak kot verodostojen dokaz, ki bi pomagal sodišcu pri presoji veljavnosti oporoke in na katerega bi lahko sodišce posledicno oprlo svojo odlocitev. S tem bi se zagotovil zanesljiv dokaz o obstoju in vsebini oporoke, hkrati pa bi se sodišce lahko neposredno prepricalo o tem, da je oporoka res izraz oporociteljeve volje. Do oporok v ZD, ki so izpeljane iz sodne oporoke (oporoka, sesta­vljena v tujini, oporoka, sestavljena na slovenski ladji, oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem), sem nekoliko bolj kriticna. Te oblike oporok so nekoc imele dolocen smisel, saj so potovanja z ladjo trajala dlje casa, možnost komunikacije v casu plovbe oziroma v casu izrednih raz-mer je bila mocno omejena ali nemogoca, prav tako je prava neuka oseba 768 Prav tam. Lang (1985), str. 178. 769 Atkinson (1942), str. 757. Za ustno oporoko velja strožja presoja, kot velja za druge oblike. Ker izredne okolišcine pomenijo stresen dogodek, se lahko zgodi, da zaradi hitenja, panike, custvene prizadetosti ali pretresenosti pride do napak pri sestavi ali razu­mevanju (razlagi) ustne oporoke. Ce zapustnik nima casa, da bi pojasnil svoje želje, lahko poda dvoumno ali nejasno izjavo, ki lahko pripelje do dolgotrajnih sodnih postopkov. Zato je navadno ustreznejša pot v sestavi pisne oporoke, ko lahko oporocitelj v miru premisli, kaj želi zapustiti kateri osebi, ter to tudi jasno in razumljivo zapiše. težje dobila pravni nasvet, kako sestaviti veljavno oporoko.770 Vendar pa te posebnosti (tj. oporoke) danes brez posebno utemeljenih razlogov ši­rijo nabor oporok. Nekatere od njih so omejene le na ozek krog oseb, ki ne ustreza današnjim razmeram. Namesto oporoke, sestavljene v tujini, ima oporocitelj na voljo alternativi v obliki lastnorocne oporoke ali pisne oporoke pred pricami. Prav tako bi odpravila preostali dve izpeljanki iz sodne oporoke, ki sta izredni obliki oporoke. Menim, da je oporocitelju v primeru, ko je na ladji ali v casu izrednih razmer oziroma v vojnem stanju dovolj zagotovljena možnost oporocno razpolagati že s preostalimi pisni-mi oblikami oporok, ki jih pozna ZD. Vsakokratno nahajanje oporocitelja na ladji še ne pomeni tako povecanega tveganja oziroma takih okolišcin, ki bi se mi zdele dovolj tehtne, da bi lahko opravicile obstoj posebnih oporocnih dolocb. Prav tako vsako izredno ali vojno stanje ne pomeni vedno tako oteženih okolišcin, ki bi omejevale zapustnika, da bi sestavil katero od rednih oblik oporok. Ce pa bi okolišcine to opravicevale in bi šlo za res izredne razmere, bi imel zapustnik v skrajnem primeru še vedno na voljo ustno oporoko. Slednjo je sicer treba razlagi zelo ozko, vendar pa je prav to njen namen: da se uporabi kot skrajna pot v primerih, ko so druge možnosti izcrpane oziroma onemogocene. Ustna oblika oporoke je namrec lahko problematicna z vidika njene vsebine, saj pomeni vecje tveganje, da price ne bodo natancno ponovile oporociteljevih besed ali da bodo namenoma zlorabile njegovo zaupanje ter izpovedale drugace, kot je povedal oporocitelj. Ustna oporoka bi tako bila subsidiarno nado­mestitev teh izpeljank iz sodne oporoke. Za prednostni nadomestitvi pri opustitvi teh oblik oporok še vedno štejem lastnorocno oporoko in pisno oporoko pred pricami. 4.4. Vloga oblicnostnih zahtev 4.4.1. Uvodno Postopek sestave oporoke temelji na natancnih, vnaprej dolocenih oblicnostnih pravilih. Pri zahtevah glede izbire predpisane oblike in spo­štovanja drugih zahtev glede sestave oporoke prihaja lahko do kolizije z nacelom oporocne svobode.771 Oporocitelj je glede oblike oporoke toliko svoboden, da se lahko prosto odloci, kako bo sestavil oporoko, ne more pa se izogniti zakonsko predpisanim zahtevam, ki veljajo za vsako posamezno obliko oporoke. 770 Tsen-Ta (1994), str. 176. 771 Boddery (2012), str. 208. Langbein (1975), str. 491–492. Pri oporoki je bila že od nekdaj bolj kot vsebina za njeno veljavnost pomembna oblika.772 Za konkretnega dedica pa je, razumljivo, bistvena vsebina oporoke, to je, kaj mu zapustnik zapušca oziroma koga vse je dolo-cil za dednega upravicenca. Vsebina oporoke se tako razlikuje od posame­znika do posameznika, odvisno od sestave premoženja, zapustnikovih želja in drugih okolišcin. Pri obliki pa takih odstopanj ni, saj ima zapustnik na voljo numerus clausus oblik oporok, med katerimi lahko izbira.773 Pri izbiri je vezan z bolj ali manj natancnimi pravili, kako mora oporoko sestaviti ozi­roma v kakšni obliki mora ta biti. Oblicnostne zahteve so oblikovane pred­vsem zaradi varstva zapustnika, saj družbe, v kateri bi vsi ravnali pošteno, ni. Varnostni mehanizmi v obliki oblicnostnih zahtev pomagajo zagotoviti, da oporoka predstavlja pravo in resnicno voljo oporocitelja, zato da njena interpretacija ne bi vzbujala dvomov ali negotovosti.774 Toge oblicnostne zahteve zmanjšujejo tveganje, da se v zapušcinskih postopkih razbohotijo spori o veljavnosti oporoke, saj so postavljena pra­vila jasna in dovoljujejo le malo interpretacije. Oblicnostne zahteve na neki nacin tudi omogocajo ohranjanje velikosti zapušcine, ki bi se sicer lahko zmanjševala na racun zapletenih sporov in dolgotrajnosti postopka.775 Vendar se na drugi strani poraja vprašanje, ali ni obravnavana togost pretirana in v nasprotju z duhom oporocnega dedovanja, ki želi uresniciti zapustnikovo poslednjo voljo. Morda bi bilo smiselno opustiti togo držo ter dati vecjo težo oporociteljevi volji in konkretnim okolišcinam primera. V tem primeru bi zakonodajalec, ce bi presodil, da je tako ravnanje varno in zanesljivo, lahko opustil nekatere oblicnostne zahteve in omogocil sodi-šcem, da preprecijo neveljavnost oporoke zaradi nenatancnosti ali tehnic­nih napak oporocitelja.776 Gulliver in Tilson sta oblicnostne zahteve glede na njihovo funkcijo razdelila v tri skupine.777 Poimenovala sta jih kot dokazno, svecanostno in varovalno funkcijo. Poseben poudarek sta namenila oblicnostnim zahte­vam, ki imajo dokazno in svecanostno vlogo, pomen varovalne funkcije pa sta nekoliko zapostavila.778 772 Grant (2008), str. 122. Vsebina oporoke je pomembna v smislu, da oporocitelj upošteva nujne dedice, razpolaga le s premoženjem, katerega lastnik je on, ne vkljuci nemo­gocih ali nemoralnih pogojev. 773 Zalucki (2020), str. 22. 774 Ker je oporocitelj v trenutku, ko se oporoka presoja, mrtev in posledicno ne more pojasniti, ali je predloženi dokument res njegova oporoka in kaj je želel z njo povedati, se lahko ta pomanjkljivost odpravi z uvedbo zahtev, kako mora biti zapis sestavljen, da bo ucinkoval. Langbein (1975), str. 492. 775 McEniery (2014), str. 3. 776 Hirsch (1996), str. 1068. Purser in Cockburn (2019), str. 777 Gulliver in Tilson (1941), str. 5–10. 778 Prav tam, str. 5–10. Drugace kot Gulliver in Tilson Fuller kot tretjo funkcijo oblicnosti doloca usmerjevalno funkcijo, varovalne funkcije pa ne omenja.779 Od Langbeina dalje pa se kot bistvene štejejo štiri oblicnostne funkcije, ceprav poleg njih nekateri avtorji naštevajo še nekatere druge.780 Funkcije, ki jih imajo oblicnostne zahteve, so medsebojno tesno po­vezane in se dopolnjujejo.781 Vsaka predpisana oblicnost ima doloceno vlogo, vendar nimajo vse enake teže.782 Z razvojem prava se spreminjajo tudi medsebojna razmerja med funkcijami. Ce je ena od funkcij nekoc bila temelj sestave oporoke, je lahko zaradi sprememb, ki jih s seboj prinaša razvoj družbe in tehnologije, njen pomen danes bistveno manjši. 783 4.4.2. Usmerjevalna funkcija Usmerjevalna funkcija (angl. channeling function) se osredotoca na vlogo jezika in pomen komunikacije. Predpisana oblika je kot neke vrste okvir, ki je v pomoc oporocitelju, kako naj ravna pri sestavi oporoke. Kljuc­ni pomen usmerjevalne funkcije je, da oblicnostne zahteve usmerijo za­pustnika tako, da svojo poslednjo voljo izrazi na nacin, ki je predpisan z zakonom in je posledicno pravno priznan tudi v zapušcinskem postopku, pred sodišcem ter je poznan sodnikom, odvetnikom in drugim osebam, vpetim v zapušcinski postopek.784 Oporocitelju se morda zdi, da razume zakonska dolocila in ve, kaj se od njega pricakuje pri sestavi oporoke, toda tako prepricanje lahko pripelje do zmotnih sklepov, zaradi cesar ne sestavi pravilne oporoke, kot to zah­tevajo predpisi, ali pa napacno uporabi posamezne dednopravne institute. V pogovornem jeziku ima lahko neka beseda drugacen pomen, kot ga ima v pravnem. Ce oporocitelj zgolj zamenja pojme, kot sta na primer dedic in volilojemnik, to ne povzroci neveljavnosti oporoke. Lahko pa napaka pov­zroci dvom glede oporociteljeve prave volje in ustvari negotovost pri njeni 779 Fuller (1941), str. 800–801. 780 Langbein je združil ugotovitve vseh avtorjev in upošteval vse štiri oblicnostne funkcije. Njegovemu zgledu so sledili tudi številni drugi avtorji. Langbein (1975), str. 492– 496. Caldwell (2002), str. 479. 781 Langbein (1975), str. 497. 782 Prav tam, str. 492. Gulliver in Tilson sta najbolj poudarila dokazno in svarilno funkcijo. Tudi Fuller je najpomembnejšo vlogo oblicnosti videl v dokazni funkciji. Fuller (1941), str. 800. Hall je za dokazno funkcijo, ki je najpomembnejša, uvrstila usmerjevalno in svarilno, na konec pa je postavila varovalno funkcijo oblicnostnih zahtev. Hall (2019), str. 359. 783 Hall (2019), str. 359. 784 Horton (2015), str. 1112. Fuller (1941), str. 801. Banks (2015), str. 296. Hall (2019), str. 359. razlagi.785 Pravilna uporaba izrazja in razumevanje pravnih terminov pri­pomore k jasnosti in razumevanju oporoke. Zato je v okviru usmerjevalne funkcije priporocljivo, da oporocitelj pri sestavi oporoke poišce strokovno pomoc. Skladnost oporoke s predpisi se odraža v znatni podobnosti oporok glede oblicnosti, jezika in deloma tudi vsebine. Koristi, ki jih prinašata stan­dardizacija in strokovna pravna pomoc, imata oporocitelj in sodišce.786 Od oporocitelja se ne zahteva inovativnost pri oblikovanju oporoke, saj to delo opravi že zakon, oporocitelj mora le izbrati eno od ponujenih oblik opo­rok. Strokovna sestava oporoke olajša delo sodišca, ki lahko ravna nekoliko bolj rutinsko in ne dvomi o obstoju prave oporociteljeve volje. Hkrati tudi nima dvomov o vsebini oporoke, saj so pravni izrazi uporabljeni pravilno in nedvoumno.787 Poleg tega hitrejše delo sodišc skrajšuje postopke, nedvo­umnost predpisov pa zmanjšuje število sporov, kar vse ugodno vpliva na razplet in financni položaj dedicev.788 Usmerjevalna funkcija se pokaže predvsem pri oporoki, pri sestavi ka­tere aktivno sodeluje pravno usposobljena oseba.789 Drugace je pri lastno­rocni oporoki, pri kateri je uresnicitev usmerjevalne funkcije odvisna od pravne usposobljenosti zapustnika, saj je zapustnik pri lastnorocni oporoki prepušcen samemu sebi.790 Oporoko lahko napiše zelo uradno in natancno, lahko pa njen vizualni videz spominja na nakupovalni seznam za trgovino, konfuzna lahko ostaja tudi vsebina.791 Sodišca imajo v teh primerih težko 785 Fuller (1941), str. 802. Langbein (1975), str. 494. Uporaba jezika ni predpisana, vendar odvetniki in spletni ponudniki oporok (ki ponujajo pomoc pri sestavi ene od klasic­nih oblik oporok) radi uporabljajo strokovni jezik. Ceprav je tako dokument oporocitelju bolj tuj, je pomembno, da ga sodišce takoj prepozna kot oporoko. Hall (2019), str. 360. 786 Standardizacija je mogoca le v omejenem obsegu. Jedra oporoke, v katerem se razdeli premoženje, upoštevajoc tudi nacelo svobodne volje, ni mogoce poenotiti. Lahko pa oseba, ki svetuje oporocitelju pri sestavi oporoke, poskrbi, da so upoštevana pravila glede nujnih dedicev, da je razdeljeno vse premoženje, da sta morebitno razdedinjenje ali dedna nevrednost natancno pojasnjena. 787 Boddery (2012), str. 210. Caldwell (2002), str. 479. Fuller na tem mestu navaja Iheringovo primerjavo med obliko in kovancem. Kovanec, ki je skovan v predpisani obliki, je vreden toliko, kot je na njem napisano. Oznaka na kovancu omogoca preprosto prepozna­vo vrednosti in nadomešca vsakokratni postopek, ki bi ga bilo sicer treba vsakokrat izvesti, da bi lahko glede na težo in vrsto kovine ugotovili, kakšna je vrednost predmetnega kosa kovine. Podobno je tudi pri sodni presoji, kjer oporoka, ce je sestavljena v skladu s predpisa­nimi oblicnostnimi zahtevami, omogoca sodišcu, da jo takoj prepozna in sodniku ni treba razmišljati, za katero pravno dejanje bi sicer lahko šlo. Fuller (1941), str. 801. 788 Langbein (1975), str. 494. 789 Gre za notarsko oporoko, ki jo sestavi notar, sodno oporoko, pisno oporoko pred pricami, ki jo sestavi odvetnik. 790 Hall (2019), str. 361. 791 Langbein (1975), str. 494. Hall (2019), str. 360. nalogo, ko je iz nekega dokumenta sicer mogoce razbrati oporocni namen, zapis pa ne spominja na oporoko, ampak na custveno sporocilo družinskim clanom.792 Problematicen je tudi obstoj usmerjevalne funkcije pri ustnih oporo­kah.793 Pri ustni oporoki oporocitelj nima možnosti, da bi vnovic prebral in popravil zapisano besedilo, ampak sledi toku misli. Ker gre za izredno obliko oporoke, sestavljeno v smrtno nevarnih situacijah, je zapustnik lah­ko pod mocnim custvenim vplivom, je negotov, prestrašen in se težje zbe-re. Takšno ravnanje nedvomno vpliva na uporabo nepravilnih pojmov ali nastop drugih nejasnosti, ki lahko enako vplivajo na veljavnost oporocnih razpolaganj. Podobno kot pri klasicnih oblikah oporok je tudi pri elektronski obli­ki oporoke pomembno, ali je pri sestavi sodelovala pravno usposobljena oseba. Ce je zapustnik sam sestavil oporoko, bodisi na racunalnik bodisi z uporabo spleta, uporabljeno izrazje zajema izkljucno njegovo znanje in la-icno razumevanje strokovnih pravniških izrazov. Drugace je pri elektronski oporoki, pri kateri je sodeloval odvetnik ali druga strokovno usposobljena oseba. V tem primeru je za usmerjevalno funkcijo dobro poskrbljeno, saj izražanje zapustnikovih želja usmerja strokovna oseba in skrbi za pretvor­bo besedila v strokovni jezik.794 4.4.3. Dokazna funkcija Oporoka ne more biti sestavljena tako, kot bi se v danem trenutku spo­mnil zapustnik. Poljubna sestava bi namrec pomenila tveganje, da v postop­ku sodne presoje ne bi prestala testa avtenticnosti in resnosti, sledenje pa predpisanim smernicam pri njeni izbiri in sestavi take skrbi vecinoma odpra­vlja.795 Zagotovitev zanesljivega dokaza o obstoju oporociteljevega namena je namrec najpomembnejši namen zakonskih zahtev za posamezno obliko oporoke.796 Poleg dokazovanja avtorstva oporocitelja se z oblicnostnimi zah­tevami dokazujeta oporociteljev namen in dokoncnost zapisa. Sodišce mora biti prepricano, da je oporocitelj napisano želel pojmovati kot oporoko in ne kot kakšnega od drugih zapisov ali morda osnutek oporoke.797 792 Fuller (1941), str. 804. 793 Langbein (1975), str. 494. 794 Rangan (2018), str. 1798, 1805 in 1807. Hall (2019), str. 361. 795 Gulliver in Tilson (1941), str. 6. 796 Langbein (1975), str. 492. Fuller (1941), str. 800. Caldwell (2002), str. 479. Grant (2008), str. 121. Banks (2015), str. 296. 797 Gulliver in Tilson (1941), str. 3. Kako razlikovati med osnutkom in koncnim zapisom, je odvisno od okolišcin, ki so spremljale sestavo oporoke, in od njene vsebine, saj oporo-citelja ni vec mogoce zaslišati.798 Osnutek se od oporoke razlikuje po tem, da mu manjka dokoncnost, saj ne gre za koncni zapis, ampak neko vmesno idejo, ki jo želi zapustnik še premisliti in po potrebi spremeniti. Posledicno manjka tudi oporociteljev namen, da bi zapis ucinkoval.799 Zapustnik pri osnutku še ni strnil svojih misli v koncno idejo, kako naj se deli premo­ženje, in še premleva razlicne možnosti oziroma premišljuje o pravilnosti obstojece. Osnutka tako ne smemo enaciti s koncnim zapisom oporoke in tudi ni veljaven. V upanju, da bodo prejeli (del) zapušcine, dedici sodi-šcu pogosto kot zapustnikovo poslednjo voljo izrocijo raznovrstna pisanja, dnevnike ali druge zapise, ki jih je zapustnik lastnorocno napisal v svojem življenju. Ce je listino napisal oporocitelj na roko in bi bilo iz njene vse­bine mogoce sklepati na obstoj oporociteljevega namena, kaj želi storiti s premoženjem, to opogumi dedice oziroma naslovnike pisanja, da zacnejo verjeti, da so upraviceni do dedišcine. Od sodišca zahetvajo, da predloženi dokument analizira in ugotovi morebitno njihovo dedno pravico.800 Zahtevam po oblicnosti in zagotavljanju sprejemljivega dokaza lahko zadostijo pisna oblika zapisa, lastnorocen podpis, prisotne price ali sode­lovanje notarja v postopku sestave.801 Ko se oporoka sestavlja, je treba biti pozoren na vse predpisane zahteve, saj po smrti oporocitelja dodatna poja­snila ali naknadni popravki niso vec mogoci.802 Pisna oblika omogoca stalnost, zanesljivost in ima kot dokaz vecjo ve­ljavo, kot to velja za casovno oddaljeno ustno ubeseditev poslednje volje. Spomini lahko zbledijo, pisni dokument pa omogoca trajen zapis in ima kljucno vlogo pri dokazovanju.803 Poleg tega je govorjenje bolj obicajen in vsakodneven pojav kot pisanje. Ljudje izrecejo marsikaj, ce pa je treba nekaj preliti na papir oziroma izreceno zapisati, zadeva dobi drugacen pomen. Pisec bo k zapisu pristopil previdneje in preudarneje.804 Zato je pomemb-no, da je oporoka, ce je le mogoce, v pisni obliki, s cimer sta zagotovljeni varnost in predvidljivost glede tega, kar je oporocitelj res želel doseci.805 798 Simmons (2016), str. 352. 799 Horton (2015), str. 1133. 800 Prav tam, str. 1134. Glover (2014a), str. 614. 801 Fuller (1941), str. 800. Po mnenju Gulliverja in Tilson imata najmocnejšo doka­zno težo pisna oblika in oporociteljev podpis, kar je bilo pozneje veckrat poudarjeno (na primer Langbein (1975), str. 525). Boddery (2012), str. 209. 802 Glover (2014a), str. 614. 803 Simmons (2016), str. 349. 804 Langbein (1975), str. 495. Grant (2008), str. 122. 805 Gulliver in Tilson (1941), str. 6. Langbein (1975), str. 492. Pisni zapis je lahko napisan in podpisan lastnorocno, lahko pa je be-sedilo že natipkano. Za oporoko, razen lastnorocno, praviloma ni posebnih zahtev o tem, kako mora biti napisana in kdo mora biti pisec. Dokazna funkcija lastnorocne oporoke se razlikuje od pisne oporoke pred pricami. Lastnorocno zapisane besede, ki jih napiše zapustnik na roko, razkrivajo grafološke in nekatere karakterne lastnosti oporocitelja. Lastnorocna opo­roka ne potrjuje avtenticnosti samo s podpisom, ampak v njeno korist go-vori celotno besedilo oporoke, saj je napisano na roko.806 Analiza jezikov­nega sloga pomaga pri razjasnitvi oporociteljevega namena,807 lahko pa je tudi v pomoc pri identifikaciji podpisnika. Ker posameznik ne spreminja sloga pisanja, ampak je ta lasten vsakemu cloveku v posebni obliki, bi bilo mogoce na podlagi nacina pisanja, pogostejše uporabe dolocenih besed in oblike zapisa, ob primerjavi z drugimi oporociteljevimi zapisi, z relativno gotovostjo ugotoviti avtorja. Avtenticnost oporoke, ki jo je po nareku opo­rocitelja napisala tretja oseba, je mogoce ugotavljati na podlagi analize pod-pisa, vendar je dokazna vrednost takega dokumenta manjša kot v primeru, ko je bila lastnorocno napisana celotna oporoka. Zato imajo v tem primeru pomembno dokazno vlogo oporociteljev podpis in price.808 Oporociteljev lastnorocni podpis dokazuje vec stvari. S podpisom za­pustnik potrdi, da gre za koncno obliko oporoke in ne le njen osnutek.809 Poleg tega je podpis pomemben dokaz o pristnosti zapisa in omogoca sodi-šcu, da se preprica o izvoru oporoke. Podpis praviloma na koncu dokumen­ta, da se onemogoci naknadno dopolnjevanje besedila brez oporociteljeve vednosti. Zapustnik se mora podpisati s svojim imenom in priimkom, izje­moma pa nekatere ureditve kot veljaven podpis upoštevajo tudi, ce se pod-piše z vzdevkom oziroma kakšnim drugim nazivom ali ce ga podpiše tretja oseba. Ceprav je (izjemoma) lahko veljavna tudi tako sestavljena oporoka, gre za odmik od njene dokazne funkcije.810 Ce v zapušcinskem postopku nastane potreba po vkljucitvi strokovnjaka za pisave, lahko ta na podlagi podpisa, ki je sestavljen iz polnega imena in priimka, z visoko stopnjo go-tovosti potrdi, ali podpis na oporoki izvira od oporocitelja.811 Price s svojimi cutili sprejemajo dražljaje iz okolja in si oblikujejo su­bjektivno predstavo o dogodku, ki so mu prisostvovale. Po smrti oporoci­ 806 Simmons (2016), str. 360. Ceprav pri lastnorocni oporoki niso potrebne price, to ne zmanjšuje njene dokazne vloge, saj ima pomembno dokazno vrednost zapis vsebine, ki ga je oporocitelj v celoti napisal na roko. Boddery (2012), str. 209. 807 Gulliver in Tilson (1941), str. 6. 808 Simmons (2016), str. 360. 809 Horton (2015), str. 1112. 810 Gulliver in Tilson (1941), str. 7. Glover (2014a), str. 615. 811 Pogacnik (2002), str. 12–13. telja se lahko v zapušcinskem postopku pojavijo številna vprašanja ali ne­jasnosti glede postopka sestave oporoke. Ker je iz oporoke mogoce razbrati le tisto, kar piše, zapustnika pa ni vec med živimi, so price tiste, ki lahko pomagajo pri razjasnitvi dejanskega stanja. Slednje lahko opišejo dogajanje, kot so ga zaznavale, kakšno je bilo zaporedje dogodkov ter pojasnijo tudi morebitne druge okolišcine, ki so relevantne za priznanje oporoke. Poleg bolj tehnicnega opisa zaporedja dogodkov lahko pomembno pripomorejo k objektivnejši presoji dogajanja z orisom psihofizicnega stanja oporoci­telja.812 Seveda je njihovo pricanje vedno pogojeno tudi z njihovo osebno sposobnostjo pomnjenja dogodkov, ki se s casovno oddaljenostjo v povpre-cju poslabšuje. Poleg tega je zaznavanje pric lahko tudi nehote pristransko. Ne glede na vse pa je vendarle mogoce iz izpovedi pric izlušciti bistvene podatke, ki so potrebni za presojo veljavnosti oporoke. V oporoki oporoci­telj namrec praviloma ne pojasnjuje svojih obcutkov in kako se pocuti. Tudi ce napiše, da oporoko podpisuje na primer pri polni zavesti ali da se zaveda posledic svojega ravnanja, to še ne pomeni, da je res tako. Zgodi se lahko, da zapustnik sam sebe šteje za povsem razumno osebo, dejansko stanje pa ni takšno.813 Zaradi dokazne vloge je pomembno, da so price prisotne ves cas sesta­vljanja oporoke. Ce niso, je njihova funkcija okrnjena, saj ne morejo podati celovitega opisa dogodka, hkrati pa se lahko zgodi, da je njihovo dojemanje vzeto iz konteksta in lahko zato pripelje do nepravilnih sklepov.814 Lastnorocna oporoka kot celota deluje kot dokaz o avtorju zapisa in ima lahko mocno dokazno funkcijo, vendar po drugi strani njena pri­stnost še vedno ni garancija za iskrenost in pravo oporociteljevo voljo. Vsakdo lahko z nekaj spodbude lastnorocno napiše oporoko. Pozitivna spodbuda oporocitelju, da se odloci sestaviti oporoko, je zaželena in kori­stna, vendar pod pogojem, da vpliv tretjih oseb ni tako velik, da bi prese-gal stopnjo dopustnosti. Ce pa gre za negativno spodbudo in oporocitelj napiše oporoko samo zato, ker nekdo na primer vanj meri s pištolo, taka oporoka, ceprav je z oblicnostnega vidika sestavljena povsem pravilno, ne odraža prave volje oporocitelja in je sodišce ne sme upoštevati kot pravni naslov za dedovanje.815 Z vidika dokazne funkcije pa je posebej problematicna ustna oporo­ka. Edini oblicnostni pogoj pri slednji so namrec price, ki so v primerjavi s pisno obliko in podpisom oporocitelja manj zanesljiv dokazni vir. Price 812 Simmons (2016), str. 360. 813 Prav tam, str. 357–358. 814 Prav tam. 815 Martin (1986), str. 148. so sicer dolžne cim prej zapisati oporociteljeve besede, vendar pa je zapis le povzetek oporociteljevih besed, odvisen od natancnosti in spomina pric. Poleg tega lahko price opustijo svojo dolžnost zapisa ustne izjave volje. S tem oporoka sicer ni neveljavna, je pa znatno otežkoceno njeno dokazo­vanje.816 Vec casa, ko vmes potece, zahtevnejše je dokazovanje in manjša je dokazna vrednost take oporoke.817 Elektronski nacin zapisa oporoke nima zadovoljive dokazne vredno­sti. Zaradi uporabe digitalnega medija vsebine oporoke ni mogoce prebrati brez uporabe ustreznega programa in informacijske opreme. Dokazno vre­dnost pridobi šele, ko je zapis mogoce prebrati. Ker je v celoti digitalizirana, tudi z nicimer ne nakazuje na osebnost zapustnika, ampak ostaja njegova identiteta dvomljiva. Varnost elektronskega podpisa je odvisna od komple­ksnosti izvedbe podpisa. Elektronski podpis, ki je generiran na podlagi po­sebnih varnostnih postopkov, je naceloma varen in zanesljiv nacin podpisa. Težava nastane, ce se s podatki o varnem elektronskem podpisu seznani nepooblašcena oseba, ki jih zlorabi za podpis elektronske oporoke. Ker gre dejansko samo za tipkanje, lahko podpis izvede kdorkoli, ki ima dostop do oporociteljeve elektronske naprave.818 4.4.4. Varovalna funkcija Oporoka mora biti odraz oporociteljeve prave volje. Oblicnostne zah­teve imajo tudi varovalno naravo, v okviru katere varujejo zapustnika, da lahko svobodno, brez vpliva tretjih oseb, izrazi svojo poslednjo voljo. Tem vplivom naj bi bile izpostavljene predvsem ranljivejše skupine ljudi, ki so dovzetnejše za zunanje vplive okolja, v katerem bivajo.819 Ali je res tako in je oporocitelj res tako nemocen, da potrebuje posebno skrb in pomoc pri uveljavljanju svoje volje, pa mnenja niso enotna.820 Gulliver in Tilson menita, da je bila potreba po varovalnih doloc­bah bolj smiselna nekoc, ko so se oporoke vecinoma sestavljale na smrtni postelji.821 V obdobju pred 19. stoletjem je imela tako varovalna funkcija 816 Glover (2014a), str. 615. Simmons (2016), str. 350. 817 Glover (2014a), str. 614. 818 Hall (2019), str. 361. Gürer (2016), str. 1983. 819 Gulliver in Tilson (1941), str. 9. Banks (2015), str. 296. Grant (2008), str. 122. Bod-dery (2012), str. 210. Z varovalnimi dolocbami se resda poskuša varovati zapustnika, vendar se hkrati gleda na cloveka in cloveško naravo najbolj pesimisticno, kot da so zapustniki osamljeni, nemocni imetniki premoženja, ravnanje potencialnih dedicev pa je usmerjeno le v smer koristoljubja. Gulliver in Tilson (1941), str. 10–12. 820 Primerjaj Gulliver in Tilson (1941). Hirsch (2016). Horton (2020). 821 Gulliver in Tilson (1941), str. 9–10. Hirsch (2021), str. 610. pomembno vlogo pri zašciti oporociteljeve poslednje volje. Psihofizicne sposobnosti oporocitelja so bile v zadnjih trenutkih pod izrednim udarom mocnih custev, zaradi cesar sta bili lahko okrnjeni sposobnosti presojanja in razumevanja.822 Ce je bil zapustnik v trenutkih nemoci in pešanja obkro­žen z grabežljivimi posamezniki, ki so želeli izrabiti njegovo zdravstveno stanje, so ti s svojim vedenjem in govorjenjem lahko vplivali, da je sestavil oporoko, ki pravzaprav ni ustrezala njegovi volji, ampak željam navzocih oseb. S tem so si lahko na nepošten nacin pridobili premoženjsko korist, do cesar ob ustreznih varovalkah ne bi smelo priti.823 Horton in Hirsch ugo­tavljata, da danes vse vec oporociteljev sestavi oporoko na vrhuncu svojih življenjskih moci in ob pomoci pravno usposobljene osebe. Zato posebno varstvo, ki bi jih varovalo pred vplivi tretjih oseb, ki bi želele vplivati na izid vsebine oporoke, ni vec potrebno.824 Osebe, ki imajo v lasti vecje premo­ženje, so pogosto bolj sposobni in dominantni clani družbe, zdrav, vitalen oporocitelj pa je praviloma zmožen braniti in zagovarjati svoje interese.825 Še vedno pa številni oporocitelji odlašajo z oporocnim razpolaganjem in oporoko sestavijo šele tik pred smrtjo. Dejstvo, da je bila oporoka sesta­vljena na smrtni postelji, ne vpliva na veljavnost oporoke. Vendar pa vec avtorjev826 opozarja, da je treba biti v takem primeru še posebej pozoren glede oporociteljeve oporocne sposobnosti. Lahko se namrec zgodi, da je oporocitelj sestavil oporoko na pobudo tretjih oseb, pri cemer je bil ta vpliv prekoracen ali pa je bil oporocitelj v deliriju in je bila njegova zavest tako okrnjena, da ni mogel razumeti svojih ravnanj.827 Zato pravo ponuja števil­ne ukrepe, s katerimi je mogoce sankcionirati razlicne oblike nedovoljenih vplivov na zapustnikovo voljo, od tega, da lahko oporocitelj vsak trenutek preklice neželena oporocna dolocila, do uveljavljanja napak volje in neraz­sodnosti v zapušcinskem postopku.828 Price so ena od oblicnostnih zahtev, ki imajo tudi pomembno varo­valno vlogo.829 Prisotnost pric je opravicena s tem, da varujejo ranljivega oporocitelja pred grabežljivostjo in vplivom morebitnih prisotnih oseb, ki 822 Gulliver in Tilson (1941), str. 10. Hirsch (2016), str. 129. 823 Boddery (2012), str. 210. 824 Horton (2020), str. 2367. Hirsch (2021), str. 611. 825 Gulliver in Tilson (1941), str. 9. Horton (2020), str. 2367. 826 To so Peisah, Luxenberg, Liptzin, Wand, Shulman in Finkel. Peisah in drugi (2014), str. 210–211. 827 Peisah in drugi (2014), str. 210–211. 828 To je odvisno tudi od zdravstvenega stanja, v katerem je zapustnik. Bližje ko je smrti, težje in manj verjetno bo posegel po preklicu oporoke. Simmons (2016), str. 351. Horton (2020), str. 2367. 829 Simmons (2016), str. 353. bi sebi ali komu drugemu želele zagotoviti financno korist iz naslova zapu-šcine. Njihova prisotnost je pomembna tudi zato, da ne pride do zamenjave izvirne oporoke z drugo listino.830 Zato za price veljajo posebne zahteve, to je da ne smejo biti hkrati tudi dedici ali volilojemniki, saj lahko najvecje varstvo nudijo le nezainteresirane osebe, ki nimajo motiva, da bi silile za­pustnika v doloceno ravnanje.831 Zahteva je sicer predpisana z namenom prepreciti nevarnost prevare ali prisile, vendar pa je predpise kljub temu mogoce izigrati. Dobro poucen dedic ne bo nastopil kot prica, saj sicer ne bo užival koristi, ki bi mu pripadla na podlagi oporoke. Lahko pa s tem namenom vkljuci drugo osebo. Ce prica sicer nima neposrednih koristi iz oporoke, torej ni dedic niti volilojemnik, je pa dogovorjena z njim, da za svojo aktivno vlogo pri sestavi oporoke prejme doloceno korist, je upravi-ceno pricakovati, da bo ravnala v naroceni smeri ali pa bo pozneje v so-dnem sporu krivo pricala, to je v njeno lastno korist in ne tako, kot so se dogodki dejansko odvili.832 Pomen varovalne funkcije je tudi v onemogocanju tretjih oseb, da bi pri podpisovanju zamenjale oporoko, ki je sestavljena po volji oporocitelja, z drugim, njim všecnim dokumentom. Prisotne price pozorno in nepreki­njeno spremljajo postopek od sestave oporoke oziroma njene prepoznave s strani oporocitelja do sklepnega dejanja, ko jo oporocitelj opremi s svo­jim podpisom. Price se tudi podpišejo na oporoko in s svojim podpisom potrjujejo, da gre za izvirni dokument in je bil celoten postopek izveden v skladu s predpisi.833 Zapustnika varuje tudi število pric, saj njihovo vecje število pomeni, da bodo pozorne tudi na ravnanje druga druge. Ce oporo­ko sestavi odvetnik, bo prica težko uporabila svoj vpliv, saj bo le sodelovala pri že predpripravljeni oporoki. V primeru spora so price klicane pred sodišce, da pojasnijo okolišci­ne, ki so botrovale sestavi oporoke.834 V nekaterih tujih pravnih redih je mogoce v oporoko vkljuciti tudi posebno klavzulo o potrditvi, ki je bila predstavljena na primeru ameriške pravne ureditve in z vsebino katere so­dišce potem primerja pricanje price. Ce price na sodišcu pricajo drugace, kot izhaja iz klavzule, se pojavi dvom v njihovo verodostojnost. Sodišce mora zato v primeru razlikujocih se izjav ravnati še posebej skrbno in na­meniti dodatno pozornost dokaznemu postopku ter skrbno pretehtati vse okolišcine, da se ugotovi dejansko stanje in kaj je botrovalo spremembi izja­ 830 Hirsch (2016), str. 129. Gulliver in Tilson (1941), str. 11. 831 Simmons (2016), str. 353. Grant (2008), str. 122. 832 Gulliver in Tilson (1941), str. 11–12. Simmons (2016), str. 353. 833 Grant (2008), str. 122. 834 Simmons (2016), str. 358. ve oporocne price. Drugace je pri zapriseženi izjavi pric, ki je v ameriškem pravnem redu enako kot klavzula o potrditvi del oporoke, vendar z moc­nejšim ucinkom, saj nadomešca zaslišanje price na sodišcu.835 Oporoko, ki vsebuje zapriseženo izjavo price, sodišce sámo preizkusi, ne da bi zahteva-lo pricanje price. Z zapriseženo izjavo se, po mnenju Simmonsa, izgublja izvirni namen zahteve po prisotnosti pric. Ker ucinkuje tako, da sodišcu ni treba zaslišati pric, ki bi pojasnile postopek in nacin sestave oporoke, se izgublja pomen, ki ga ima prica pri sestavi oporoke, s tem tudi vloga funkcije, ki ji služi zahteva po njeni prisotnosti.836 Ceprav zaprisežena izja­va nadomešca sodelovanje pric v zapušcinskem postopku, pa je izkljucitev slednjih iz zapušcinskega postopka lahko prenagljena. Z zapriseženo izjavo prica resda potrdi, da je bila oporoka sestavljena v skladu s predpisanimi zahtevami, vendar se lahko vcasih nekatere relevantne okolišcine razkrijejo šele med pricanjem v dokaznem postopku. Zato menim, da je smiselno, da ima sodišce na voljo mehanizem, da lahko kljub zapriseženi izjavi zasliši price in s tem razjasni vse okolišcine glede sestave oporoke. V primerjavi z oporoko, pri kateri sodelujejo price ali druga uradna oseba, je vloga varovalnih dolocb pri lastnorocni oporoki majhna. Ker opo­roko sestavlja laik, se lahko hitro zgodijo napake, prav tako pa pri dogodku ne sodeluje nihce, ki bi lahko karkoli izpovedal o okolišcinah pri sestavi oporoke. Prednost lastnorocne oporoke je zato prav v njeni lastnorocno­sti. Pri oporocitelju, ki piše oporoko sam, na roko, je razviden tok misli, pisava neprekinjeno tece in bralec iz sprošcenosti zapisa lahko prepozna, ali so bili stavki na silo zlepljeni skupaj ali pa je zapustnik ravnal svobodno in premišljeno, ne da bi kdo vplival nanj. Ker oporocitelj ni natancno se­znanjen, kaj naj bi oporoka vsebovala, lahko besedilo zastavi širše in poleg oporocnega razpolaganja pojasni, kaj ga je vodilo pri delitvi premoženja in zakaj je na primer dedicem dolocil neenake deleže. Vkljuci lahko tudi šale, pokomentira svoje življenje ali življenja drugih, vkljuci ljubezensko besedilo. Tak nacin pisanja in vkljucitev dogodkov iz osebnega življenja naredita zapis zelo oseben, zato nekateri avtorji že samo besedilo štejejo za neke vrste podpis zapustnika.837 Razumljivo je, da ima tak zapis tudi slabosti,838 pa vendarle jasen in nemoten tok misli pomaga pri oblikovanju 835 V nekaterih državah, kot je Idaho (ZDA), je vsebina zaprisežene izjave del za­konske ureditve (Idaho Statutes 15-2-504). Zapriseženo izjavo poznajo naslednje ameriške zvezne države: Kalifornija, Illinois, Indiana, Maryland in Nevada (8. 9. 2020). 836 Simmons (2016), str. 358. 837 Horton (2015), str. 1137. 838 Zaradi laicnega izrazja slabo služi usmerjevalni funkciji, nacin zapisa je manj do­mac sodišcu, odsotnost pric je vecja nevarnost, da je bil oporocitelj pri sestavi zaveden ali pod vplivom sile, lahko pride do pomešanja pojmov, kako se kakšen institut razlaga. sklepa, da je zapustnik ravnal svobodno in da zapis ni nastal pod vplivom prevare ali drugega nedovoljenega vpliva. Poljuden in neformalen jezik pa, ob primerjavi z drugimi oporociteljevimi zapisi, pripomoreta tudi k sklepu o avtenticnosti zapisa.839 V ureditvah, v katerih je dovoljena digitalizacija oporocnih razpola­ganj, imajo dokazno vrednost tudi metapodatki (podatki o podatkih)840 in videoposnetek sestave oporoke. V nekaterih ameriških zveznih državah lahko sodišca tak videoposnetek uporabijo kot dokazno sredstvo, kar je še dodatno varstvo oporocitelja. Na posnetku je mogoce neposredno opazo­vati potek dogajanja in vsakokratnemu opazovalcu (na primer sodniku) je dana možnost, da sam presodi okolišcine, ki so botrovale sestavi oporoke. S tem videoposnetek pripomore k oblikovanju sklepov o svobodi oporoci­teljevega izražanja.841 4.4.5. Svecanostna funkcija Svecanostna funkcija (angl. ritual function, imenovana tudi cautiona­ry function) zagotavlja, da je sestava oporoke svecano dejanje, za katero se predvideva, da poteka po predpisanem postopku, pri cemer se zapustnikovo ravnanje razlikuje od njegovih drugih dejanj. Pri sestavi oporoke ne gre za enega od vsakdanjih opravil ali neuradnih pisanj, pri katerih se ne zahtevajo posebne oblicnosti, ampak mora ravnanje izkljucevati možnost, da je šlo za priložnostno ali nakljucno delo oporocitelja.842 Predpisane zahteve zagota­vljajo, da oporocitelj ravna drugace, kot ravna v drugih življenjskih situacijah, kar omogoca vzpostavitev jasne locnice med dejanjem, ko se sestavi oporoka, in drugimi pisanji.843 Ceremonialne zahteve spodbujajo zapustnika k skrbne-mu premisleku, ali je sestava oporoke v obliki in na nacin, kot jo ima v mislih, res tisto, kar želi narediti.844 Vendar pa lahko v nekaterih primerih zahteve po ceremonialnosti tudi negativno ucinkujejo na odlocitev oporocitelja glede oporocnega razpolaganja. Oporocitelj lahko dvomi v svoje sposobnosti pra­vilno sestaviti oporoko, zato si lahko premisli in je ne sestavi.845 839 Horton (2015), str. 1134 in 1136–1137. Na obcutek pristnosti zapisa vpliva tudi mesto, kamor je oporocitelj zapisal svojo poslednjo voljo. Ce je zapustnik napisal oporoko v svojo beležko, v kateri so tudi prejšnje in naslednje strani popisane z njegovo pisavo, je le malo dvoma, da oporoka ne bi pripadala imetniku beležke. Prav tam, str. 1136. 840 Glej poglavje 6.4 841 Rangan (2018), str. 1798, 1805 in 1807. 842 Simmons (2016), str. 350. 843 Gulliver in Tilson (1941), str. 3. 844 Fuller (1941), str. 800. Banks (2015), str. 296. Grant (2008), str. 121. 845 Simmons (2016), str. 350. Najpogostejši zahtevi, ki imata svecanostno vlogo, sta podpis oporo-citelja in prisotnost pric.846 Ce mora oporocitelj nekaj podpisati, bo dobro premislil, ali si podpisano res želi. Prisotnost pric ga še toliko bolj nagovarja k tehtnemu premisleku. Pisnim oblikam oporok je skupno, da vsebujejo lastnorocni podpis oporocitelja. Ceprav ima podpis pomembno dokazno vrednost, je njego­va vloga pravzaprav zlasti svecanostna. Podpis zagotavlja, da je oporocitelj svojo koncno odlocitev sprejel zavestno in po predhodnem premisleku. S podpisom potrdi svoje predhodno pisanje in izkaže, da ne gre le za hipen zapis misli, ampak ima zapis pomembnejšo vlogo. Podobno svecanostno funkcijo kot lastnorocni podpis ima tudi pisna oblika, ki pa ni vedno nujni pogoj za veljavnost oporoke.847 Drugace je, ko se v postopek sestave oporoke vkljucijo tudi price. Opo­rocitelj mora aktivno ravnati in poiskati osebe, ki bi hotele nastopiti v vlogi pric. Njihovo sodelovanje spodbuja oporocitelja, da se zave resnosti dejanja ter s tem navzven razkriva resnost svojega namena in prepricanje, da sesta­vlja koncno obliko oporoke, saj pri sestavi osnutka ni potrebno in tudi ne bi bilo smiselno sodelovanje pric.848 Ce so pri sestavi oporoke prisotne price, se postopek vodi po dolocenem protokolu, njihovi podpisi na listini pa raz­krivajo, da grekljub morebitni uporabi pogovornega jezika za nekaj drugega kot nepomemben zapis zapustnikovih misli.849 Price s svojo prisotnostjo dajo sestavi oporoke pridih pomembnosti in pri zapustniku vzbudijo morebitne obcutke, da se ga mora lotiti z vso resnostjo. Koliko to dejansko deluje in ali je zapustnik zaradi prisotnosti pric res bolj skrben, pa je težko oceniti oziroma izmeriti.850 Pri tem je pomembna verodostojnost pric, nepristranskost, zane­sljivost in njihova izpoved pa ne sme biti prirejena koristi dolocenih oseb.851 Svecanostna funkcija ima zanemarljivo vlogo pri lastnorocnih opo­rokah. Za lastnorocno oporoko ne veljajo nobena posebna procesna pra­vila, ki bi od zapustnika zahtevala doloceno ravnanje, ampak se naceloma šteje za oporoko vsak lastnorocno zapisan in podpisan sestav oporocitelja, s katerim razdeli svoje premoženje.852 Lastnorocna oporoka namesto sve­ 846 Caldwell (2002), str. 479. 847 Grant (2008), str. 121–122. 848 Horton (2015), str. 1133. 849 To je mogoce izraziti s pomocjo uporabljenega izrazja, ko se uporabijo strokovni izrazi, redkeje uporabljene besede, sama formulacija besedila je drugacna. Uporabi se lahko tudi dražji papir. Simmons (2016), str. 352. Hall (2019), str. 361. 850 Simmons (2016), str. 357. 851 Prav tam, str. 350. 852 Hall (2019), str. 360–361. Tudi Simmons poudarja, da je v nekaterih primerih težko izlušciti oporociteljev namen in odlociti, ali se pisni zapis lahko šteje za oporoko ali pa gre le za njen osnutek. Simmons (2016), str. 360. canostne vloge bolj poudarja možnost, da zapustniku omogoci izvrševanje pravice do oporocne svobode in razpolagati s premoženjem.853 Podobno kot pri lastnorocni oporoki je oporocitelj tudi pri sestavi ele­ktronske oporoke prepušcen samemu sebi. Spremeni se le medij, na kate­rega se zapiše besedilo. Oporoka je, namesto da bi bila sestavljena svecano, napisana v sprošcenem ozracju, zaradi katerega se lahko tudi pojavi dvom o oporociteljevem namenu, saj na prvi pogled ne vzbuja vtisa, da gre za opo­roko. Lažjo presojo predstavlja elektronska oblika, pri kateri sodeluje prav­nik ali druga kvalificirana oseba. V tem primeru je oporocitelj opozorjen, da dobro premisli in se zave, kakšne posledice bo imelo to dejanje.854 Ce so v postopek vkljucene tudi price, je svecanostna vloga elektronske oporoke lahko primerljiva s pisnimi oporokami. 4.4.6. Sklep Oblicnostne zahteve imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju veljavne oporoke, pripomorejo k njeni prepricljivosti ter zmanjšujejo število zlorab in potencialnih sporov. Namenjene so predvsem varovanju oporocitelja in s tem povezane njegove prave volje. Jedro oblicnostnih zahtev je v zagota­vljanju avtenticnosti dokumenta, ki ga je oporocitelj sestavil z namenom razdeliti svoje premoženje za primer smrti. Oporociteljeva prava volja je drugotnega pomena, saj je v ospredju dokument, ki mora izpolnjevati vse predpisane oblicnostne zahteve.855 V nekaterih primerih se zdijo oblicnostne zahteve prestroge in so zato deležne kritik razlicnih avtorjev, ki menijo, da bi bilo pravila treba sprostiti, saj ne opravljajo predhodno predstavljenih funkcij.856 V tuji sodni praksi je mogoce najti primere, v katerih je bila oporoka neveljavna zaradi malenko­stnih odstopanj.857 853 Zapustnik ne potrebuje pomoci odvetnika, zato kljub skromnejšemu premoženj­skemu stanju ni omejen v pravnih sredstvih in ima na voljo preprost nacin razpolaganja s premoženjem. Hirsch (1996), str. 1074. 854 Rangan (2018), str. 1798, 1805 in 1807. Hall (2019), str. 362. Dolocena prednost je že, ce je elektronska oporoka sestavljena v obliki standardizirane predloge. S tem je korak bližje, da je uporabljeno primerno izrazje in je zato oporociteljevo izražanje bolj jasno. Hall (2019), str. 362. 855 Simmons (2016), str. 348. Glover (2014a), str. 638 in 651. 856 To so Crawford Bridget J., Martin W. Chris., Horton David, Glover Mark. Thomas E. Crawford (2019), str. 291. Martin (1986), str. 151–152. Horton (2015), str. 1140 in 1154. Glover (2014a), str. 650–651. 857 Horton (2018), str. 2034–2035. V zadevi Estate of Thorn858 je oporocitelj napisal lastnorocno oporoko in jo podpisal, vendar pa je v besedilu pri opredelitvi nepremicnine upora­bil štampiljko z imenom kraja, kjer se je nepremicnina nahajala. Sodišce je v sodbi zapisalo, da je oporociteljeva volja jasna in nedvoumna, vendar je to drugotnega pomena. Ker oporoka ni bila v celoti napisana na roko, pa ceprav je šlo za nepomemben odstop od pravila lastnorocnosti, saj bi bilo mogoce ugotoviti tudi brez štampiljke, za katero nepremicnino gre, sodišce oporoke ni štelo za veljavno. Tudi v zadevi Groffman v. Groffman859 je so­dišce izrecno povedalo, da verjame, da oporoka izraža pravo oporociteljevo voljo in da jo je oporocitelj sestavil z namenom razdeliti premoženje za primer smrti, ker pa je bila v casu podpisovanja ena prica v dnevni sobi, druga pa v jedilnici, je sodišce štelo, da oporocitelj oporoke ni podpisal v prisotnosti dveh pric hkrati. Sodišce je zaradi neizpolnjevanja oblicnostnih zahtev zakljucilo, da je oporoka neveljavna.860 Podobno je bilo v zadeviE-state of Lynch.861 Oporocitelj je sestavil pisno oporoko in jo dal v podpis eni prici. Njegova sodelavka je v tem casu delala na drugi strani sobe in ni namenjala pretirane pozornosti preostalemu dogajanju ali oporocitelju. Ko je prva prica odšla, je oporocitelj prosil za podpis še to sodelavko. Prav tako ji je šele potem, ko je že podpisala, povedal, da se je podpisala na njegovo oporoko. Sodišce predložene oporoke ni štelo za veljavno. Zapisalo je, da podpisovanje v prisotnosti pric ne pomeni, da morata biti prici skupaj pri podpisovanju, vendar pa morata vedeti oziroma razumeti, kaj se podpisuje, ceprav nista na to izrecno opozorjeni. Tudi v slovenski sodni praksi je mogoce najti primere, v katerih je sodišce precej strogo razlagalo oblicnostne zahteve, zaradi cesar je bila opo­roka neveljavna. V zadevi, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišce RS,862 je oporociteljica pri odvetniku sestavila pisno oporoko pred pricami. Oporo-citeljica je oporoko podpisala v sobi, v kateri sta bila sama z odvetnikom. Nato je odvetnik nesel oporoko v podpis tudi pricama, ki sta bili v sosednji sobi. Sodišce je tako sestavljeno oporoko štelo za neveljavno. Ceprav sta prici lahko slišali pogovor med oporociteljico in odvetnikom tudi v drug prostor, oporociteljica ni pred njima izrecno izjavila, da je to njena oporo­ka, prav tako se ni pred pricama podpisala. Po ZD mora biti podpisovanje oporocitelja in oporocnih pric ter oporociteljeva izjava, da je to njegova 858 Estate of Thorn 192 P. 19, 19 (Cal. 1920) z dne 12. avgusta 1920. 859 Groffman v. Groffman [1969] 1 WLR 733 [1969] 2 AII ER 108. 860 Langbein (1987), str. 3–4. 861 Estate of Lynch 70 Cal. App. 2d 392 26 (Cal. Dist. Ct. App. 1945) z dne 31. julija 1945. 862 Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 30/2018 z dne 29. marca 2018. oporoka, enotno in socasno izvršeno dejanje. Ker zakonske zahteve gle­de prisotnosti pric pri podpisovanju oporocitelja in njegove izjave, da je to njegova oporoka, niso bile izpolnjene, je sodišce ugotovilo, da oporoci­teljica v konkretnem primeru ni sestavila veljavne oporoke. Pomen izjave oporocitelja, da je to njegova oporoka, je poudarilo Vrhovno sodišce RS tudi v zadevi II Ips 338/2015.863 Sodišce je opozorilo, da mora oporocitelj izrecno izjaviti, da je listina njegova oporoka. Konkludentna dejanja ne za­došcajo. Tako ne zadostuje, da oporocitelj pred pricama prebere oporoko, nato pa vzame pisalo in se podpiše, ampak mora svojo voljo jasno izraziti z besedami. V drugi zadevi864 je bila oporoka neveljavna zaradi vrstnega reda pod-pisovanja oporoke. Oporoka je po obliki ustrezala pisni oporoki pred pri-cami, vendar pa je v konkretnem primeru oporocitelj oporoko podpisal za pricama. Sodišce je poudarilo, da je pomen sodelovanja pric v tem, da s podpisom potrdita avtenticnost oporociteljevega podpisa in obstoj njegove izjave. Poleg tega listina pred podpisom oporocitelja sploh še ni oporoka, ampak to postane šele z dejanjem oporocitelja, ko jo podpiše. Zato se za prici ne more šteti, da sta podpisali oporoko, saj takrat še ni imela opo­rociteljevega podpisa. Ker pa drugostopenjsko sodišce ni preizkusilo vseh pritožbenih navedb, jo je Vrhovno sodišce RS vrnilo v novo sojenje. Ce oblicnostne zahteve postanejo same sebi namen, se njihov smisel izgubi. Že Gulliver in Tilson nista zagovarjala strogega formalizma, ampak sta šla v smeri argumentacije funkcionalnosti.865 Menim, da so oblicnostne zahteve pomembne in lahko bistveno pomagajo pri doseganju pravilnosti oporok. Sodišca morajo pri presoji veljavnosti oporoke slediti zakonskim pravilom, vendar pa menim, da bi bilo prav, da v zakonsko dopustnih okvi­rih uporabijo svoje interpretativne zmožnosti. Pri razumevanju zakonskih dolocb je pomembna njihova smiselna uporaba in razlaga v duhu namena zakonodajalca. Sodne odlocitve, ki temeljijo na pravilni pravni podlagi in so ustrezno obrazložene, je mogoce ustvariti tako na nacin, da se zakonske dolocbe razlagajo ozko oziroma dobesedno, kot tudi v primeru, ce sodišce ravna nekoliko kreativnejše, toda še vedno v pravno dopustnih okvirih. Ce se sodišce odloci za crkobralski pristop in zanemari svoje interpretativne zmožnosti, lahko ustvari sodne odlocbe, ki so sicer pravno pravilne, vendar jih je razumsko težko utemeljiti. Oblicnostne zahteve vidim kot koristne, saj šcitijo interese zapustnika in zagotavljajo, da je oporoka zapisana v skla­du z zapustnikovimi željami. V nasprotnem primeru postanejo interesi, ki 863 Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 338/2015 z dne 5. maja 2016. 864 Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 290/2009 z dne 7. oktobra 2010. 865 Gulliver in Tilson (1941), str. 17. naj bi se šcitili, drugotnega pomena. Razumem, da mora sodišce odlociti v skladu z zakonom, vendar pa težko ponotranjim odlocitve, pri katerih sodišce v svoji argumentaciji izrecno omeni, da je oporociteljev namen ne­dvomno izkazan in da verjame, da je oporoko res sestavil zapustnik, vendar pa je zaradi neke konkretne (manjše) pomanjkljivosti oporoka neveljavna. Zato mi odlocitve, po katerih je bila oporoka neveljavna zgolj zaradi manj­ših odstopanj od oblicnostnih pravil, vzbujajo pomisleke o smiselnosti tako oblikovanih pravil oziroma smiselnosti zahteve po doslednem izpolnjeva­nju oblicnostnih zahtev. 4.5. Motivi za oporocno razpolaganje in razširjenost oporok v družbi Oporocna svoboda je visoko cenjena pravica, vendar jo uresnicuje razmeroma malo zapustnikov.866 V literaturi in na spletu je mogoce najti kar nekaj raziskav, ki so ugotavljale pogostost oporok v družbi oziroma v zapušcinskih postopkih in poskušale pojasniti razloge za tako obnašanje zapustnikov.867 4.5.1. Razširjenost oporok v družbi V literaturi in na spletu je mogoce najti kar nekaj raziskav, ki na pod-lagi anket ugotavljajo pogostost oporok v družbi, nekaj raziskav pa je bilo izvedenih tudi na podlagi analize opravljenih zapušcinskih zadev. Ceprav oporocne dolocbe omogocajo ljudem, da sami odlocijo, kaj naj se zgodi z njihovim premoženjem po smrti, se zanje odloca bolj malo ljudi. Pretežni del raziskav, navedenih v nadaljevanju, ugotavlja, da so oporoke še vedno prej izjema kot pravilo in da prevladuje zakonito dedovanje. Pridobljeni podatki pomenijo ocene, saj gre za preucitev vzorcev, ki zajemajo pravilo-ma manjši delež anketirancev. Dejansko stanje bi bilo mogoce ugotoviti le s pomocjo sodišc ali institucij, pristojnih za zapušcinske postopke, ce bi be-ležili statistiko, koliko zapušcinskih zadev je izpeljanih na podlagi oporoke in koliko brez nje. Raziskava iz leta 2009, izvedena v Veliki Britaniji, je pokazala, da je imelo oporoko takrat sestavljenih 37 odstotkov ljudi, starejših od 16 let.868 866 Weisbord (2012), str. 944. 867 Douglas in drugi (2011), str. 253. Hunprey in drugi. (2010), str. 15 in 27. Glej (10. 2. 2021). 868 Vzorec je zajemal 1.556 oseb, ki prebivajo v Angliji, Walesu ali na Škotskem. Raz­iskava je bila izvedena v dveh terminih, in sicer v prvem delu med 23. julijem in 20. septem­ V Nemciji ocenjujejo, da se delež oporocnih razpolaganj giblje med 25 in 35 odstotkov, odvisno od kraja in casa, ko je bila izvedena raziskava. Najpogostejši nacin razpolaganja je z lastnorocno oporoko.869 Na Novi Zelandiji se je delež oporocnih razpolaganj v primerjavi z vsemi zapušcinskimi postopki med letoma 2004 in 2009 gibal okoli 52 od­stotkov.870 V Avstraliji se ta odstotek mocno razlikuje med posameznimi drža­vami. Najvecje število oporocnih razpolaganj je v letih 2008 in 2009 ime-la Viktorija (delež oporocnih razpolaganj je bil 50,3 odstotka), najnižjega pa sta imela Queensland in Severni teritorij (27,2 odstotka oziroma 15,3 odstotka).871 Po analizi iz leta 2014 je delež oporocnih razpolaganj v Av-straliji še narastel, in sicer na 59 odstotkov.872 Tudi v ZDA vecina prebivalcev nima sestavljene oporoke. Po podatkih raziskave, ki jo zadnja leta izvaja Caring.com, je v letu 2017 imelo sestavlje-no oporoko 42 odstotkov873 Americanov, v letu 2019 40 odstotkov,874 v letu 2021 pa je ta delež znašal le še 32 odstotkov.875 Od teh podatkov odstopajo posamezne raziskave, v katerih je bil delež oporok visok. Analiza enega ame­riškega okrožja v Kaliforniji je postregla s podatkom, da je oporoko sestavilo kar 57 odstotkov876 zapustnikov. Visoka številka odstopa od podatkov, pri­dobljenih na ravni države.877 Visoka številka oporocnih razpolaganj je lahko brom 2009 ter v drugem delu med 12. oktobrom in 28. novembrom 2009. Douglas in drugi (2011), str. 253. Hunprey in drugi. (2010), str. 15 in 27. 869 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 204. 870 Peart, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 332. 871 Prav tam, str. 332. 872 Za izvedbo ankete so izvajalci kontaktirali 12.110 gospodinjstev, vendar je na kon-cu prišlo v poštev le 2.405 sodelujocih. Preostali so odpadli, ker ni bilo dosegljive osebe, starejše od 18 let, ali pa je bila za odgovarjajoco demografsko skupino že izpolnjena kvota za reprezentativen vzorec. Anketa je bila izvedena avgusta in septembra 2014. Tilse in drugi (2016), str. 3–4. 873 V anketi, ki jo je januarja 2017 izvedel Princeton Survey Research Associates In­ternational, so sodelovali 1.003 Americani. Glej (10. 2. 2021). 874 Anketa je bila izvedena v zacetku leta 2019 in je zajemala 1.003 anketirance. Glej (10. 2. 2021). 875 V anketo, ki je bila izvedena decembra 2019, je bilo vkljucenih 2.400 Americanov. 876 Osnovni vzorec je zajemal 2.453 primerov, ki jih je obravnavalo zapušcinsko sodi-šce v okrožju Alamede v Kaliforniji v casu od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2010. Ker je avtor želel raziskati vpliv doktrine neškodljive napake, ki je v Kaliforniji zacela veljati šele v letu 2009, je znotraj tega vzorca oblikoval poseben vzorec primerov, ki so prišli pred sodišce od 1. julija 2008 dalje in ki je zajemal 1.543 primerov. Na podlagi tega manjšega vzorca je izracunal delež oporok. Horton (2015), str. 2045–2046. 877 Prav tam, str. 1121. posledica specifik posameznega bivanjskega okolja, zakonske ureditve, ki iz zapušcinskega postopka izkljucuje primere, v katerih premoženje ne dosega dolocene vrednosti, in dejstva, da je v analizo zajeto pretežno starejše prebi­valstvo, ki ima drugace kot mlajša populacija v vecini primerov sestavljeno oporoko. Poleg tega del premoženja preide iz zapušcinskega postopka tudi na podlagi pravil o skupnem premoženju zakoncev. Vse te okolišcine, ki jih golo povzemanje številk ne zajema, lahko izkrivljajo resnicno dejansko stanje o razširjenosti oporocnih razpolaganj v družbi.878 4.5.2. Razlogi, zakaj zapustnik ne sestavi oporoke Število oporok, manjše od pricakovanega, je lahko odvisno od dr­žavne ureditve, kako država ureja oporocno in zakonito dedovanje, kate-re oblike oporok so dovoljene, kakšen je sistem obdavcitve podedovanega premoženja. Pricakovala bi, da bi državne ureditve, ki nudijo širok nabor možnih oblik oporok, v katerih je njihova sestava preprosta in so sprejele korektivne dolocbe, s katerimi se lahko sanirajo nekatere oblicnostne napa­ke, pozitivno vplivale na število oporok. Kompleksnejše oblicnostne zahte­ve lahko zapustnike odvracajo od sestave oporoke ali pa povzrocajo, da so oporoke sestavljene nepravilno, zaradi cesar so neveljavne. Nekateri razlogi za nizko število oporok izvirajo iz osebnosti zapu­stnika in so psihološkega izvora. Smrt je neizogiben zakljucek clovekovega življenja, negotov ostaja le cas smrti. Kljub temu dejstvu je cloveku misel na smrt neprijetna, v nekaterih primerih velja za tabu, ki se ji poskuša izo­gibati ali pa celo zanika svojo umrljivost. Oporoka je neizogibno povezana s smrtjo, saj sili zapustnika, da premisli, kaj naj se zgodi z njegovim pre­moženjem, ko bo umrl. Zato nekateri zapustniki ne sestavijo oporoke, ker ne želijo razmišljati o smrti, iz vraževerja, da bo sestava oporoke nadnje priklicala smrt, zanikajo resnicnost o svoji umrljivosti ali imajo nereali­sticno predstavo, da njih to ne more doleteti, ali pa preprosto odlašajo s sestavo v prepricanju, da gotovo še ni prišel njihov cas.879 Pogosto je razlog za odsotnost oporoke tudi odlašanje z njeno sestavo. Odlašanje sicer ne pomeni, da želijo zapustniki umreti brez oporoke oziroma se strinjajo z zakonitim dedovanjem, ampak nenehno prelagajo sestavo oporoke, dokler ni prepozno. Vzroki za tako ravnanje niso podrobneje analizirani, lahko pa se z gotovostjo trdi, da dedovanje po pravilih zakonitega dedovanja ni bila njihova želja.880 878 Poppe (2019), str. 197. 879 Weisbord (2012), str. 944. Sneddon (2011), str. 231. Hirsch (2004), str. 1047–1048 in 1050. 880 Weisbord (2012), str. 889. Dolocen vpliv imajo tudi socialno-družbene razmere in osebne la-stnosti oporocitelja. Najmocnejša dejavnika sta njegova starost in premo­ženjski status. S starostjo in vecanjem premoženja narašca verjetnost, da ima oseba sestavljeno oporoko.881 Revni nimajo veliko premoženja, zato niti nimajo motivacije za njeno sestavo. Po eni strani nimajo omembe vre­dnega premoženja, poleg tega pa bi si z oporoko ustvarjali le še dodatne stroške, za minimalni ucinek – da bi razdelili svoje skromno premoženje.882 Nekateri avtorji na tem argumentu gradijo svojo ugotovitev za skrajno maj-hen delež oporok v Braziliji.883 Vendar pa je zanimivo, da je delež oporociteljev, ki imajo znatno pre­moženje, vendarle manjši od pricakovanega. Delež premožnih oporocite­ljev bi bil lahko vecji predvsem na racun alternativ, s katerimi premožnejši zapustniki obidejo pravila zapušcinskega postopka in oporocnega dedova­nja ter s tem niso beleženi kot premožni oporocitelji. Premožnejši zapustni­ki tako dejansko razdelijo premoženje po svojih željah, le da za to uberejo drugo pot, kot je oporocno dedovanje.884 Prenos že za casa življenja ali s tocno dolocenimi instituti za primer smrti so namrec privlacni iz davcnih razlogov in daljšanja pricakovane življenjske dobe. Posledicno niti ne pre­ostane vec veliko premoženja, ki bi ga lahko vkljucili v oporoko in s tem ni takega interesa po oporoki.885 Tudi izobrazba vpliva na število oporok. Bolj izobraženi zapustniki bodo pogosteje sestavili oporoko kot osebe z nižjo stopnjo izobrazbe.886 Opustitev sestave oporoke je lahko tudi povsem zavestna odlocitev za­pustnika, ki želi, da se deduje na podlagi zakonitega dedovanja. Zapustnik je lahko zadovoljen z nacinom, ki ga predpisuje zakon, zato se mu zdi nepo­trebno sestavljati oporoko in v njej dolociti drugacno delitev premoženja.887 Ce zapustnik ni vešc prava, je tako opustitveno ravnanje lahko nekoliko tvegano, saj si je zapustnik lahko narobe razlagal zakonske dolocbe ali pa je spregledal nekatere izjeme, kot je pravilo nujnega deleža ali vracunavanje daril, kar lahko povzroci bistven zasuk pri nacinu delitve premoženja.888 881 Tilse in drugi (2016), str. 4. Hirsch (2004), str. 1050. Poppe (2019), str. 198. 882 Hirsch (2004), str. 1047. 883 V Braziliji naj bi imelo oporoko sestavljenih le 6 do 8 odstotkov zapustnikov. Reid, de Waal in Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 435–436. 884 Horton (2018), str. 2037. Poppe (2019), str. 204. 885 Reid, de Waal in Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 436. 886 Hirsch (2004), str. 1050. 887 Reid, de Waal in Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 435–436. 888 Weisbord (2012), str. 886. Zapustnikom v vecini primerov niso jasne niti osnove dednega prava, zaradi cesar imajo zmotno predstavo o tem, kako se bo delilo njihovo pre­moženje po smrti. Weisbord (2012), str. 890. McCunney in DiRusso kot enega od razlogov za manjše število opo­rok od pricakovanih vidita v oglaševanju in nagovarjanju ljudi, naj sestavijo oporoko. Odvetniki pri oglaševanju svojih storitev drugace kot predstav­niki nekaterih drugih panog, kot so na primer zavarovalni posli, ne upo­rabljajo agresivnih metod, ampak izhajajo predvsem iz priporocil strank, ki o njih širijo dober glas, in predhodnega sodelovanja s strankami. Ker se sestava oporoke kot pravni produkt le redko oglašuje, ljudje tej temi ne na­menjajo velike pozornosti in niso dobro seznanjeni, kaj natancno oporoka zajema oziroma kakšne posledice ima.889 Nezadostno poznavanje oporoke lahko spremlja še napacna predstava o njej, kar pomeni, da se mora stran­ka za celovito odlocitev sama pozanimati o tem, kakšne posledice bi imela sestava oporoke.890 Vpliva lahko tudi cena sestave oporoke. Lastnorocna oporoka je resda brezplacna, vendar pa zahteva oporociteljevo znanje, kako sestaviti veljavno oporoko. Navidezno poznavanje prava lahko povzroci, da niso dosledno iz­polnjene vse zahteve, ki so pogoj za veljavnost oporoke, kar povzroci njeno neveljavnost. Sestava ob pomoci pravnega strokovnjaka je resda varnejša, vendar tudi dražja rešitev. Razmerje med ceno in številom oporok ima dva vidika. Prvic, cene odvetniških storitev veljajo za drage. Vsi si ne morejo privošciti takega stroška oziroma menijo, da koristi ne pretehtajo stroška, ki bi ga imeli s sestavo. Drugic, odvetniške tarife so ljudem neznanka. Od­vetniki ne objavljajo cen svojih storitev javno, zato morebitni oporocitelji niti ne vedo, kaj pricakovati. Ta negotovost govori v korist opustitvi sestave oporoke.891 Cene pravnih storitev se med državami lahko precej razlikuje­jo. Prav nizka cena sestave oporoke je po mnenju nekaterih avtorjev razlog za njeno priljubljenost v Španiji, kjer naj bi imelo sestavljeno oporoko vec kot polovica zapustnikov.892 Ceprav se cena šteje za enega od dejavnikov, ki naj bi vplivali na njihovo število, pa je ta vpliv v vecini primerov zane­marljiv. Avtorji, kot so Poppe, Tilse in Wilson, namrec trdijo, da cena nima znatnega vpliva na število oporok in se z njo ne da pojasniti majhnega de­leža oporok.893 889 McCunney in DiRusso (2008), str. 51–52. 890 Prav tam, str. 40. 891 McCunney in DiRusso (2008), str. 59. 892 Reid, de Waal in Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 435–436. 893 Poppe (2019), str. 202. Tilse in drugi (2016), str. 4. 5. NEPRAV(N)A OPOROKA: MORALNA OPOROKA IN POSLOVILNA PISMA Moralna oporoka je posebna vrsta oporoke, ki je lahko vsebinska do-polnitev oporoke v pravnem pomenu. S tako imenovanimi pravnimi opo­rokami, ki so bile predstavljene v primerjalnopravnem delu in med katere bi uvrstila tudi elektronsko oporoko, zapustnik razdeli (fizicno) premože­nje, ki ima ekonomsko vrednost. Z moralno oporoko pa razdeli še preosta-lo premoženje, ki temelji na predaji njegovih izkušenj, znanja, informacij in želja.894 V pravni oporoki je zapušcina premoženje, pri moralni oporoki pa zapušcino tvorijo vrednote oporocitelja.895 V tuji literaturi se moralna oporoka imenuje ethical will, lahko pa se uporabljajo tudi drugi izrazi, kot so na primer legacy, legacy letter ali personal legacy statement.896 Pod po­jem moralne oporoke spadajo tudi poslovilna pisma, v katerih avtor zapi­še svoje poslednje besede, ki jih želi sporociti prejemniku sporocila zaradi svojega odhoda.897 Menim, da je moralno oporoko širši pojem oziroma nadpomenka, saj poleg besed slovesa in želja, ki so znacilne za poslovilno pismo, v moralno oporoko oporocitelj vkljuci tudi svoje vrednote, ki jih želi posredovati drugim, kaj bi želel spremeniti, opiše svoje obicaje, kako vidi prihodnost ipd. Pri tem se poslovilno pismo kot nacin sporocanja avtorje­vih misli osredotoca predvsem na preteklost, institut moralne oporoke pa se lahko pretežno opira tudi na prihodnje dogodke. Za najstarejše zapise moralne oporoke se šteje zapis v Stari zavezi Sve­tega pisma, v katerem Jakob na smrtni postelji razlaga svojim sinovom ži­vljenjske nauke in življenjske izkušnje.898 Nekoc je bila moralna oporoka 894 Frank (2003), str. 70–71. 895 Sneddon (2011), str. 730. 896 Prav tam. 897 Cambridge Dictionary: farewell (27. 1. 2023). 898 Alexander (2006), str. 28. pomembna, saj je bil zapustnik pri oporocnem razpolaganju precej omejen. Scasoma so se pravila o tem, s katerim premoženjem lahko razpolaga, vse bolj rahljala, s tem pa je bledela tudi vloga moralne oporoke.899 Po mnenju Alexandra moralna oporoka vnovic pridobiva pomembnost in postaja vse bolj cenjeno poslednje darilo oporocitelja dedicem. Cedalje pogosteje jo sestavljajo oporocitelji ob življenjskih prelomnicah, ko so sooceni z izzivi in se pri tem bolj zavedajo minljivosti življenja.900 Morda doživlja moral-na oporoka vnovicen razcvet v tujini, zdi pa se mi, da ostaja ta institut v slovenskem prostoru precej zapostavljen in spregledan, vendar pa vreden obravnave, saj prinaša številne pozitivne posledice. 5.1. (Pravni) položaj moralne oporoke Moralna oporoka ne ustvarja nobenih pravno zavezujocih ucinkov, zato je s pravnega vidika vseeno, kdo jo sestavi, kako in v kakšni obliki. Ker pravno ni upoštevna oziroma zavezujoca, zanjo niso predpisane nobene oblicnostne zahteve niti se ne zahteva, da je oporocitelj oporocno sposoben. Lahko je napisana kot samostojen, locen dokument, lahko pa je vkljucena v pravno oporoko.901 Moralna oporoka je lahko napisana na papir, lahko je v elektronski obliki, v obliki videoposnetka.902 Ce povzamem, za moralno oporoko ni predpisanih pravil glede njene sestave ali vsebine, vendar pa ima pomembne koristi, ki bodo predstavljene v nadaljevanju. 5.2. Vsebina moralne oporoke Moralna oporoka vsebinsko posega na posameznikova zelo osebno­stna podrocja, saj gre za izpovedbo oporociteljevih osebnih izkušenj, raz­mišljanj in obcutkov. Zato je vsaka taka oporoka unikatna.903 Je pa mogoce najti sticne tocke oziroma podrocja, ki se jih moralne oporoke dotikajo. Moralne oporoke vsebinsko zajemajo naslednja podrocja: zapustnikove vrednote, prepricanja, kakšna pricakovanja ima do dedicev oziroma njego­ve vizije, izkušnje, do kakšnih spoznanj je prišel v življenju, duhovne zazna­ve, osebna in družinska zgodovina ter obicaji in tradicija.904 Moralna opo­ 899 Frank (2003), str. 66. Hicks (2008), str. 154 in 162. 900 Alexander (2006), str. 28. 901 Ce sta pravna in moralna oporoka združeni v en dokument, pa mora tudi moral-na oporoka izpolnjevati oblicnostne zahteve, kot se zahtevajo za oporoko po nacionalnih predpisih. 902 Hicks (2008), str. 154 in 162. Frank (2003), str. 79. 903 Sneddon (2011), str. 730. 904 Frank (2003), str. 81. roka je nacin, ki oporocitelju omogoca, da oblikuje svojo zunanjo podobo, za katero želi, da jo dedici ohranijo v spominu, z njo lahko opredeli svoje temeljne vrednote in ki jih želi prenesti na druge, pojasnjuje življenjske od­locitve, pomaga pri razumevanju svojih ciljev, ki jih je želel v življenju do­seci oziroma jih ni dosegel, pa si je zanje prizadeval, opiše skupne trenutke z drugimi, pove naslovniku, za kaj mu je najbolj hvaležen, kateri skupni spomini so mu ostali v trajnem spominu. Moralna oporoka je tudi prilo­žnost, da opiše nekatere življenjske izkušnje in pripetljaje, za katere želi, da se ohranijo v spominu prihodnjim generacijam.905 Primera moralnih oporok, v katerih so starši izrazili svoje poslednje želje glede dobrih družinskih odnosov, sta:906 »Sinovi, stojte si ob strani, ko bo kdo izmed vas potreboval pomoc … Podpirajte se in si pomagajte, tako z nasveti kot tudi v obliki druge pomoci …« »Otroci, poskrbite za svojo mater, polepšajte ji starost in olajšaj­te bridko življenje, pomagajte zaceliti ranjeno srce; ne jokajte za menoj – ravno nasprotno, spominjajte se me z radostjo; in naj­pomembnejše – živite skupaj v miru in spravi, ne kuhajte zamer, pomagajte si v težkih trenutkih, ne pozabite na druge sorodnike, imejte usmiljenje do ubogih …« Primer moralne oporoke, s katero je oporocitelj izpovedal svojo vero in odnos do smrti:907 »Ko pride smrt, se je ne bom bal. Molim, da bom nanjo pripra­vljen. Trudil sem se živeti po vrednotah, da bom vreden stopiti pred božje oblicje. Rad imam življenje in njegova darila v obliki dela, iger, veselja, razodetij, smeha in, najpomembnejše, ljubezni, ki mi jo je življenje prineslo. Vedno sem bil hvaležen za življenje, ki sem ga lahko v izobilju užival in ki mi je bilo naklonjeno. Zato bom zdaj lahko pomirjen umrl in pustil življenje, katerega bogata darila sem lahko ta cas okušal … Ce bi prosil za vec, bi bilo to že sebicno.« 905 Alexander (2006), str. 30. 906 Hicks (2008), str. 157. 907 Prav tam, str. 158. Moralna oporoka, ki spodbuja prejemnika pri doseganju življenjskih ciljev:908 »Elizabeta, želim ti sreco in stabilnost. Naj te custva vodijo k iz­polnitvi sanj, hkrati pa ohrani bister um. Upam, da ti najini sku­pni trenutki ostanejo v lepem spominu, in vedi, da kjerkoli bom, ti pošiljam svoje blagoslove. Zaupam, da te bodo notranji obcutki vodili k doseganju vrhov. Jaz jih ne bom videl(a), zato bodi tam še zame.« 5.3. Koristi moralne oporoke Besede slovesa, naj bodo napisane v obliki moralne oporoke ali poslo­vilnega pisma, imajo lahko pozitivno vlogo in pomagajo pri soocanju dedi-cev z oporociteljevo smrtjo. Ljudje se pogosto sprašujemo o vzrokih, ki so pripeljali do dolocenih posledic, in ali bi se jih dalo kako prepreciti. Iskanje teh vzrokov je lahko precejšnje psihicno breme za dedice. Oporocitelj, ki v moralni oporoki pojasni razloge za svoje ravnanje, lahko dedicem znatno pomaga pri premagovanju teh bremen in odgovori na vprašanja »zakaj«, ki bi sicer ostala nepojasnjena.909 Poleg tega ima lahko moralna oporoka terapevtski ucinek tudi na oporocitelja. Pisanje pravne oporoke lahko pri oporocitelju vzbuja nela­godje in strah pred smrtjo, saj s tem posredno priznava svojo minljivost. Moralna oporoka lahko pri tem pomaga tako, da se oporocitelj sooci s strahom in ga opogumi, da uredi premoženjske razmere za primer smr­ti.910 S pravno oporoko tako poskrbi za razdelitev premoženja, kot se mu zdi pravicno, hkrati pa v moralni oporoki pojasni svoje razloge in misli, ki so ga ob tem spremljali. S tem dedicem omogoci dostop do informacij, ki niso napisane v pravni oporoki in jih dedici ne poznajo, vendar pa omo­gocajo celovitejše razumevanje situacije. Oporocitelj lahko s tem vpliva na ohranitev medsebojnih odnosov med dedici in na njihovo razume­vanje okolišcin, zakaj je ravnal tako, kot je.911 S tem posredno vpliva na izvedbo zapušcinskega postopka, saj pomaga pri omilitvi (napetih) od­nosov med dedici, s pojasnitvijo svojih ravnanj pa zmanjša trenja, pomiri burna custva vpletenih in tako vpliva na manj sporov med dedici v zvezi z dedišcino. 908 Prav tam, str. 160. 909 Faulkner (2010), str. 460–462. Faulkner (2008), str. 3. 910 Sneddon (2011), str. 731. 911 Faulkner (2010), str. 462 in 464. 5.4. Zanimivost: Leninova politicna oporoka Med moralne oporoke se uvršca tudi oporoka, ki jo je pred koncem svojega življenja sestavil Lenin. Politicno motivirano oporoko je sestavil konec decembra 1922 in na zacetku leta 1923, v kateri je izrazil skrb in predlagal nekoliko drugacno ureditev Sovjetske zveze. Leninova ideja je izhajala iz dualizma, pri katerem bi locil državo in družbo. Zagovarjal je ucinkovit, centraliziran aparat, ki ga vodijo delavci. Njegov cilj ni bil spre­meniti ali odpraviti obstojeci aparat oziroma režim, ampak ga izboljšati.912 V oporoki se ni ukvarjal z delitvijo svojega premoženja, ampak se ta nanaša izkljucno na politicno vizijo in razvoj državnega ustroja. V zapis je vkljucil tudi svoje pomisleke glede primernosti Stalina na položaju generalnega se­kretarja partije. Ker je ocenil Stalina za samovoljnega, muhastega in je imel zaradi položaja, ki ga je zasedal, precejšnjo moc, je Lenin predlagal, da se ga odstavi in zamenja z drugo, primernejšo osebo.913 Po Leninovi smrti je njegova žena predložila oporoko partijskemu vrhu, ki pa je odlocil, da ne bo sledilo priporocilom iz oporoke glede zamenjave Stalina in spremembe politicnega režima. Še vec, partijsko vodstvo se je odlocilo skriti oporoko, s katero se je seznanilo, in je zagrozilo s hudimi sankcijami vsaki osebi, ki bi omenila oporoko ali njeno vsebino. Preostale clane partije je vodstvo seznanilo z oporoko, vendar pa je pred tem njeno vsebino nekoliko spre­menilo in prilagodilo. Širša javnost se je z vsebino oporoke seznanila šele leta 1956, kar je bilo kar 32 let po smrti Lenina in potem, ko je bil Stalin že mrtev.914 S predmetno oporoko je Lenin zapisal predvidevanja in ocenil tve­ganja, ce bi se Stalin obdržal na vodstvenem mestu partije. Gre za sklop osebnostnih in politicnih prepricanj, ki so ena od znacilnih tem moralnih oporok. Oporoka prav tako ni ustvarjala zavezujoce obveze, ampak osebna videnja. Partijsko vodstvo ni bilo z nicimer zavezano, da sledi oporoki in uresnici napisano. Ceprav so se pomisleki in skrbi izkazale za upravicene, je ucinek moralne oporoke v tem, da lahko opozori na nekatere pomanjklji­vosti ali nevarnosti, ne more pa jih odpraviti ali brez aktivnega sodelovanja druge strani prepreciti. 912 Lih (1991), str. 241–242. 913 Kurucz (1967), str. 488–489. 914 Prav tam, str. 489. 6. POSEBNOSTI UREDITEV PRI OBRAVNAVI OPOROK, KI NE IZPOLNJUJEJO VSEH OBLICNOSTNIH ZAHTEV 6.1. Uvodno Nekatere države so razvile dva nacina, ki pod dolocenimi pogoji do-pušcata odstop od oblicnostnih pravil. Prvi nacin je doktrina neškodljive napake (angl. doctrine of harmless error), s katero se opravicuje neskladnost oporoke z zakonskimi predpisi. Drugi nacin je doktrina znatne skladnosti (angl. doctrine of substantial compliance), ki doloca pogoje, kdaj se lahko oporoka kljub pomanjkljivostim šteje za skladno z oblicnostnimi zahteva­mi.915 Obe doktrini omogocata, da se nepravilno sestavljena oporoka ohra­ni v veljavi. Razlika med njima je v pogojih, kdaj je odstop od zahtevane oblicnosti sprejemljiv in zakonsko dopusten. 6.2. Zgodovina razvoja pravil, ki dovoljujejo odstop od oblicnostnih zahtev Izrael je leta 1965 kot prva država na svetu uzakonil možnost odsto-pa od strogih oblicnostnih zahtev, ki se zahtevajo za veljavnost oporoke.916 Leta 1965 je bila sprejeta dolocba, ki je dovoljevala sodišcu, da lahko šteje oporoko za veljavno, ceprav ima slednja doloceno napako in ne izpolnjuje vseh predpisanih oblicnostnih zahtev, ki se zahtevajo za posamezno obliko oporoke, pod pogojem, da sodišce ne dvomi o avtenticnosti dokumenta.917 Kot posledica dovolitve izjem glede oblicnostnih pravil so izraelska sodišca zabeležila padec v številu sodnih sporov glede (ne)veljavnosti oporoke, saj 915 Hall (2019), str. 343. Lester (2007), str. 578–579. Caldwell (2002), str. 482–483. 916 Langbein (1987), str. 48. Flaks (2010), str. 28. 917 Izraelski dednopravni zakon pozna vec oblik oporok: lastnorocno oporoko, pisno oporoko pred pricami, notarsko oporoko in ustno oporoko. Flaks (2010), str. 39. stranke niso ugovarjale oporoki, ker so se zavedale, da ima sodišce možnost prerekane pomanjkljivosti pozdraviti.918 Problematiko nizkega deleža oporocnih dedovanj in nekaterih neži­vljenjskih odlocitev glede presoje oporok so zaznali tudi v Avstraliji. Ne da bi vedeli za izraelsko ureditev, so desetletje za njimi podobno ugotovili.919 Leta 1975 je Južna Avstralija v dednopravni zakon umestila novo dolocbo, s katero je sodišcem podelila pristojnost, da pod dolocenimi pogoji lah­ko odstopijo od zahteve po strogem izpolnjevanju oblicnostnih zahtev.920 Hkrati je istega leta Langbein objavil prispevek,921 v katerem je zagovar­jal nekoliko drugacno stališce, in sicer da se sodišca ne smejo opirati na jezikovni pomen dednopravnih dolocb, ampak jih morajo brati v skladu z namenom, s katerim so bile oblikovane. Bolj kot oblika je pomembno, ali je iz oporoke mogoce razbrati oporociteljev namen. Zato bi bilo treba upoštevati tudi oporoke, ki sicer ne izpolnjujejo vseh oblicnostnih pogojev, je pa iz njih jasno in nedvoumno razvidno, kako je oporocitelj želel razde­liti svoje premoženje.922 To pravilo je leta 1981 sprejela avstralska država Queensland.923 Vendar pa doktrina znatne skladnosti ni uresnicila prica­kovanj, saj so avstralska sodišca še vedno ravnala precej konservativno in le v zelo ozkem delu dovoljevala odstope od oblicnosti. Presojo znatnega ujemanja, na katerem je temeljila doktrina znatne skladnosti in ki je bila postavljena zelo blizu popolni skladnosti oporoke s predpisi, so prestale le redke oporoke, zaradi cesar se niso izpolnila pricakovanja teoretikov, da bi se s pomocjo doktrinarne izjeme naredil korak v smeri vecjega upoštevanja oporociteljeve prave volje.924 Langbein je zato leta 1987 na podlagi analize obeh doktrin in izkušenj iz avstralske sodne prakse spremenil svoje stališce in predlagal nekoliko li­beralnejši pristop k obravnavi oporok, ki ne izpolnjujejo vseh oblicnostnih zahtev.925 Nova doktrina je bila predstavljena kot doktrina neškodljive na­ 918 Prav tam, str. 31. 919 Langbein (1987), str. 48. 920 Langbein (1987), str. 1, 9 in 42. 921 Gre za clanek z naslovom Substantial Compliance with the Wills Act. Langbein (1975). 922 Horton (2019), str. 1666. 923 Flaks (2010), str. 30. 924 V zadevi McIlroy je sodišce v Queenslandu leta 1984 prvic uporabilo doktrino znatne skladnosti. Obetov po spremembah je bilo konec naslednje leto, ko so sodišca v treh primerih razsodila, da je oporoka neveljavna, ceprav so bile v vseh treh narejene manjše napake glede prisotnosti in podpisovanja pric. Langbein (1987), str. 42–43. Hall (2019), str. 345. Flaks (2010), str. 30–31. 925 Langbein (1987), str. 6–7. Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 174. Flaks (2010), str. 30–31. pake in je bila pozneje tudi vkljucena v UPC. Kljub prizadevanjem za njen uspeh jo je v ZDA v svoje ureditve v celoti ali deloma sprejelo le 11 ameri­ških zveznih držav.926 Na podlagi pozitivnih mnenj pravnih teoretikov in zgleda iz prakse, so Južni Avstraliji sledile še preostale avstralske zvezne države, vecinski del Kanade, Nova Zelandija in Južnoafriška republika.927 6.3. Doktrina znatne skladnosti V skladu z naslovno doktrino se oporoka lahko šteje za skladno s predpisi, ce od zakonskih zahtev odstopa le neznatno. Države, ki imajo sprejeto pravilo znatne skladnosti, lahko štejejo za znatno skladno oporoko tisto oporoko, ki izpolnjuje naslednja pogoja: prvic, obstajati mora jasen in prepricljiv dokaz, da oporoka predstavlja pravo oporociteljevo voljo, in drugic, oporoka mora delno izpolnjevati oblicnostne zahteve.928 Stopnja še dopustnega odklona od popolne oblike je odvisna od pre­soje sodišca. Oporoka se mora v vecinskem delu skladati z oblicnostnimi zahtevami, dovoljena so le manjša, neznatna odstopanja. Med te primere se na primer šteje oporoka, pri kateri podpis ni na koncu besedila, ampak je na kakšnem drugem mestu istega dokumenta, ali oporoka, ki jo je podpisal odvetnik, potem ko mu je oporocitelj, ki je bil hrom in zato nezmožen pisa-ti, dal znak, naj ga podpiše.929 Ker so sodišca v preteklosti znatno skladnost prakticno enacila s pojmom povsem pravilno sestavljene oporoke, ta dok­trina ni bila posebej uspešna. V primerjavi z doktrino neškodljive napake je zato znatno slabše prepoznavna in manj razširjena. Doktrino znatne skladnosti ima sprejeto v svoj pravni red ameriška zvezna država Oregon.930 6.4. Doktrina neškodljive napake Doktrina neškodljive napake (angl. doctrine of harmless error) ucin­kuje podobno kot doktrina znatne skladnosti, vendar je milejša pri presoji veljavnosti oporoke. Doktrina neškodljive napake se osredotoca na oporo-citeljevo voljo. Sodišce opravici neskladnost z oblicnostnimi predpisi, ce 926 Horton in Weisbord (2020), str. 24. Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 176. Dok­trina bi po mnenju Flaks lahko bila elegantna rešitev, kako omiliti nekatere skrajne primere doktrine stroge skladnosti, hkrati pa dodeliti sodišcem le omejene pristojnosti glede spre­gleda nepravilnosti. Flaks (2010), str. 29. 927 Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 176. Horton (2018), str. 2032. 928 Langbein (1975), str. 513. Miller (1987), str. 564. Hall (2019), str. 344. 929 Guzman (2014), str. 557. Newcomb (2020), str. 2. 930 Newcomb (2020), str. 2. dokazi jasno in nedvoumno kažejo, da je oporocitelj konkretni dokument štel za svojo oporoko.931 Pri tem dokumentu oblicnostnih zahtev ni treba izpolnjevati niti deloma.932 Nacin urejanja doktrine neškodljive napake v UPC je temeljil na av-stralski ureditvi, vendar pa so med avstralsko in ameriško ureditvijo tri pomembne razlike.933 Prva razlika je terminološka. V Avstraliji so institut poimenovali dispensing power, v ZDA pa se imenuje doktrina neškodljive napake. Druga razlika je v dometu izjem, ki jih doktrina pokriva. V avstral-ski ureditvi se doktrina nanaša le na sestavo oporoke, v UPC pa so dolocbe o spregledu pomanjkljivosti razširili tudi na napake, ki nastanejo pri pre­klicu oporoke. Tretja razlika je v višini dokaznega standarda, ki je v UPC višji. Namesto dokaznega standarda, da sodišce »nima razumnega dvoma« v oporociteljevo voljo in veljavnost oporoke, kot to izhaja iz avstralske ure­ditve, je v UPC postavljen standard, po katerem mora obstajati jasen in prepricljiv dokaz, da je oporocitelj za predmetni zapis želel, da se šteje za njegovo poslednjo voljo.934 Doktrina pomaga pri uresnicevanju oporociteljeve volje. Pomembno pa je zavedanje, da se s pravili neškodljive napake ne more sanirati vsaka neskladnost z oblicnostnimi pravili. V primeru ameriške ureditve je v UPC vkljucena varovalka, ki postavlja minimalne zahteve za uporabo doktrine. Taka je zahteva, da mora biti oporocni zapis v obliki dokumenta. Doloce-no je, da tukaj ne sme biti nobene izjeme. Uporaba izjemnih pravil tako ne pride v poštev pri ustni oporoki, ker ustni zapis ne izpolnjuje pogojev dokumenta.935 Blažja pravila veljajo za oblicnostno dolocbo za price in za podpis oporocitelja, ki jih je mogoce tako, deloma, obiti.936 Skrajni primer uporabe doktrine so primeri, v katerih poleg podpisov pric manjka tudi oporociteljev podpis. V zadevi Estate of Anton Jr je oporo-citelj svojemu odvetniku narocil, da mu sestavi oporoko, in se po pregledu osnutka dogovoril za podpis, vendar je umrl nekaj ur pred dogovorjenim terminom. Dokument je bil sestavljen v pisni obliki, vendar ni vkljuceval niti podpisa oporocitelja niti pric. Kljub tem pomanjkljivostim ga je sodišce štelo za veljavno oporoko. Sodišce je svojo odlocitev utemeljilo tako, da je oporocitelj poslani osnutek že prej prebral in ga potrdil, dogovorjen je bil le 931 Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 174. 932 Langbein (1975), str. 513. 933 Langbein (2017), str. 5. Hall (2019), str. 345. 934 Langbein (2017), str. 5–6. Hall (2019), str. 345. Sodišce lahko »excuse noncom­pliance if there is abundant evidence that the testator intended the documet to be his will.« 935 Langbein (1987), str. 52. 936 Hirsch (2020), str. 840. Crawford (2020), str. 741. še za zakljucno dejanje podpisovanja. Zato sodišce ni imelo dvomov, da je zapustnik za dokument želel, da ucinkuje kot njegova poslednja volja in je, ob uporabi dolocb neškodljive napake, oporoko štelo za veljavno.937 Države, ki ne želijo sprostiti oblicnostnih pravil, imajo pa zadržke gle­de doslednega upoštevanja stroge skladnosti, se lahko odlocijo za spregled le nekaterih zahtev. Kalifornija, Ohio, Virginija in Kolorado tako tolerirajo le nekatere neškodljive napake. Gre za podvrsto doktrine neškodljive napa­ke, imenovano doktrina delne neškodljive napake (angl. doctrine of partial harmless error), po kateri sta tako pisna oblika kot tudi oporociteljev podpis temeljni komponenti oporoke in se ju ne sme izpustiti. Ce manjka le ena od njiju, je oporoka neveljavna.938 Prisotnost in podpisovanje pric pa ima manjšo dokazno in varovalno funkcijo, zato je tako napako lažje spregle­dati.939 Napaka v zvezi s pricami, ki jo tolerira doktrina delne neškodljive napake, se lahko nanaša na njihovo socasno prisotnost, nacin podpisovanja oporoke ali pa njihovo popolno odsotnost pri sestavi oporoke. Tudi ce pri sestavi oporoke ni prisotna nobena prica, je oporoka lahko veljavna, ce je mogoce dokazati, da je oporocitelj oporoko sestavil z namenom, da ucin­kuje kot oporoka.940 V zadevi Estate of Stoker941 je oporocitelj leta 1997 sestavil prvo opo­roko, ki je izpolnjevala vse oblicnostne zahteve. Nato je leta 2005 prijate­ljici narekoval novo oporoko in jo tudi podpisal, manjkali pa so podpisi pric. V sporu je sodišce presojalo, kako naj ravna s poznejšo oporoko, ki ni imela podpisov pric. Menilo je, da zapis lahko šteje za veljavno oporoko, ce obstaja jasen in prepricljiv dokaz, da jo je oporocitelj štel za oporoko. Ugotovilo je, da je iz besedila oporoke razvidna ocitna oporociteljeva volja. Temu v korist sta govorili tudi pricanji pric, ki jima je zapustnik povedal o obstoju nove, druge oporoke. Sodišce je manko podpisov pric ob hkratnem upoštevanju vseh drugih dokazov štelo za tako nepomembno napako, da je primer izpolnjeval pogoje za uporabo pravila delne neškodljive napake in je bila oporoka razglašena za veljavno. 937 Horton in Weisbord (2020), str. 25–26. Gre za zadevo Estate of Anton Jr. št. BER­P-335-15, 2015 WL 6085394 (N.J. Super. Ct. Ch. Div. 2015) z dne 6. oktobra 2015. 938 Horton (2018), str. 2063. 939 Langbein (2017), str. 3–4. 940 Horton, Weisbord (2020), str. 25–26. 941 Estate of Stoker 193 Cal.App.4th 236 (Cal. Ct. App. 2011) z dne 4. aprila 2011. 7. ELEKTRONSKA OPOROKA V TEORIJI 7.1. Uvodno Komuniciranje je nacin sporazumevanja, ki temelji na izmenjavi misli in informacij.942 Pisna oblika nudi trajnost zapisane vsebine in je pomoc spominu, v izreceno besedilo pa se lahko pri vsakokratnem prenašanju iz ust do ust prikradejo majhne napake, ki pa se s ponovnimi prenosi še stopnjujejo. Z zapisom se lahko trajno dokumentirajo prelomni dogodki, evidentirajo dosežki in prenaša znanje na naslednje generacije.943 Na po­drocju zapisov so se v zgodovini izmenjevali razlicni materiali, na katere je bilo mogoce pisati ali risati. Prvi zapisi so temeljili na vklesavanju v kamen, nato pa je razvoj potekal prek uporabe kovin, gline in lesa do papirusa, ki se lahko šteje za prednika papirja. Naslednji pomembni korak je bil izum papirja na Kitajskem.944 Spr­va so vse pisali lastnorocno, kar je bilo zamudno, hkrati pa izpostavljeno cloveškim napakam pri prepisovanju. Presežek narašcajocega povpraševa­nja po pisanih besedilih nad ponudbo je rešilo tiskanje, ki je bilo drugace kot lastnorocni prepis veliko hitrejše in ucinkovitejše. Postopen napredek zapisa se je tako nanašal le na nacin zapisovanja, medij za pisanje pa je ostajal papir.945 Do prelomne spremembe v razvoju komunikacije je prišlo s pojavom prvega racunalnika, pri katerem je šlo za preskok s fizicnega do-kumenta na podrocje abstraktnih, nematerializiranih zapisov v elektronski obliki.946 Nov življenjski slog je tako odprl zanimivo vprašanje: ce so lahko v današnjem casu najrazlicnejši dokumenti v elektronski obliki, zakaj ne bi to veljalo tudi za oporoko? 942 SSKJ: komunicirati. 943 Baron (2009), str. 8. Holik (2006), str. 1. 944 Febvre in Martin (1997), str. 71. 945 Bolter (2001), str. 2. Febvre in Martin (1997), str. 29 in 55–56. 946 Gürer (2016), str. 1980. Bolter (2001), str. 2 in 6. Hopkins (2013), str. 235. 7.2. Pojem elektronske oblike zapisa 7.2.1. Razlikovanje med pisno in elektronsko obliko zapisa V številnih pravnih poslih se zahteva, da se razmerje med strankami uredi v pisni obliki oziroma da je dokument sestavljen v pisni obliki.947 S pojavom elektronskih naprav so se razširili zapisi, ki ne obstajajo v fizicni obliki, ampak je njihovo vsebino mogoce brati le prek ekrana teh naprav. Odpira se vprašanje, ce se tipkanje na racunalnik ne šteje za pisanje, kako ga potem lahko kvalificiramo. Na podrocju dedovanja se je tako pojavila dilema, ali je elektronsko oporoko mogoce umestiti pod pojem pisne oblike ali pa gre za povsem nov nacin zapisa, ki zahteva drugacno obravnavo. V starejših izdajah Black's Law Dictionary je bila opredelitev pisne oblike skrcena na zapise, ki jih sestavljajo crke ali druga znamenja, zapisana na papir, pergament ali drug fizicni material. Novejše izdaje so opredelitev prilagodile razvoju casa tako, da se lahko pod pojem pisanja oziroma pi-sne oblike (angl. writing) šteje tudi zapis v elektronski obliki.948 Black's Law Dictionary iz leta 2009 opredeljuje za pisno obliko tudi obliko zapisa, ki ga je mogoce videti, prebrati ali poslušati ne glede na uporabo tehnicnih naprav.949 Oxford English Dictionary pod pisno obliko šteje tako pisanje s pisalom kot tudi tipkanje na pisalni stroj in zapis, sestavljen na racunalnik ter shranjen v pomnilno enoto elektronske naprave.950 Zahteva po papirni obliki dokumenta ni izrecno zapisana v primerjanih ureditvah niti tega ne zahteva sodna praksa.951 Ce mora biti ta zapisana v obliki dokumenta, je lahko tudi v elektronski obliki, razen ce zakon izrecno doloca drugace.952 Analiza omenjenih definicij kaže, da se pod pojem pisne oblike ne štejejo samo dokumenti, napisani na papir ali drug fizicni material, ampak tudi drugi zapisi, shranjeni na trdem disku, v elektronski obliki, avdio ali vide­oposnetki, spletna sporocila ali drugi nacini zapisa. Bistveno pri vseh obli­kah zapisov je, da je mogoce ustvariti neki trajnejši zapis, ki ga je mogoce vnovic predvajati ali prebrati. Umestitev elektronske oblike pod pisno obliko oziroma njeno drugac­no urejanje je odvisno od zakonske ureditve posamezne države. Pojem pi­ 947 Pavliha in drugi (2002), str. 66–67. 948 Hirsch (2020), str. 833. 949 Black's Law Dictionary (2009), str. 1748. 950 Glej (15. 10. 2020). 951 McEniery (2014), str. 3. Pindar (1927), str. 147–148. 952 Reed (ur.) (2011), str. 277–278. Po angleškem pravu se za pisanje šteje vsa komu­nikacija, ki je v vidni obliki, vkljucno z zapisi, ki jih je mogoce prebrati na racunalniškem ali drugem zaslonu. Rowland, Kohl in Charlesworth (2012), str. 272. sanja sam po sebi ne izkljucuje elektronske oblike, ampak je to odvisno od definicije, kaj se šteje za pisno obliko. Da gre v pravnem pomenu vendarle za dva locena pojma in da elektronske oblike ni mogoce uvrstiti v katego­rijo pisne oblike, je mogoce razbrati na podlagi locenega pravnega urejanja elektronske oblike zapisov. Razlikovanje med pisno in elektronsko obliko je razvidno v medna­rodnih dokumentih. Vzorcni zakon Komisije Združenih narodov za med-narodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) o elektronskem poslovanju953 v 6. clenu doloca, da je elektronska oblika enakovredna pisni, ce je mogoce do informacij dostopati tudi pozneje.954 Elektronsko obliko v Sloveniji je prvi urejal Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP)955 z izrecno dolocbo, da ce podrocni predpis doloca pisno obliko, se elektronska oblika šteje za ena­kovredno pisni obliki.956 Podrocje elektronskega poslovanja in uporabe elektronske identifikacije je leta 2021 uredil nov zakon – Zakon o elektron-ski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ),957 ki je crtal vecino clenov ZEPEP. Zakonodajalec je z ZEISZ uredil podrocje elektronske identifika­cije in poskušal zagotoviti zanesljivo avtentikacijo digitalnih identitet ter vzpostaviti zaupanja vredne storitve, kot je poimenoval storitve, povezane z uporabo kvalificiranih potrdil. Glede pogojev, ki se zahtevajo za enakovredno obravnavo elektronske oblike s pisno, so se ohranile v veljavi dolocbe ZEPEP, ki kot bistven pogoj pri elektronski obliki dolocajo, da gre za trajnejši zapis, do katerega je mo­goce dostopati kadarkoli pozneje. Vendar pa enakovrednost pomeni le ena­kovredno obravnavo v smislu posledic ene ali druge oblike, ne pa da oba pojma pomenita enaka nacina zapisa. Poleg tega ZEPEP izjemoma izklju-cuje nekatere pravne posle (nekatera zemljiškoknjižna dovolila in oporocne posle), za katere ne velja enakovrednost pisne in elektronske oblike. Doku­ment je lahko torej v elektronski obliki le, ce izpolnjuje pogoje, ki jih doloca 953 UNCITRAL Model Law on Electronic Commerce with Guide to Enactment 1996 with additional article 5 bis as adopted in 1998 (1999), str. 35. 954 Podatkovno sporocilo, shranjeno v elektronski obliki, se že po naravi zapisa ne more šteti za enakovredno pisnemu zapisu na papirju, saj pisna in elektronska oblika ne dosegata enakih funkcij. Pri oblikovanju zakonodaje je mogoce izbrati enakovredno obrav­navo obeh oblik, vendar pa je treba posebno pozornost nameniti izpolnjevanju oblicnostnih zahtev, ki zagotavljajo zanesljivost, sledljivost in nespremenljivost, kot je to urejeno pri do-kumentih v papirni obliki. Prav tam, str. 21. 955 Uradni list RS, št. 98/04 – uradno precišceno besedilo, 61/06 – ZEPT, 46/14, 121/21 – ZEISZ in 130/22 – ZN-H. 956 Glej prvi odstavek 13. clena ZEPEP. 957 Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 – ZDU-1M in 18/23-1O. ZEPEP.958 Razlikovanje med pojmi pisna, elektronska in digitalna oblika je nazorno tudi iz Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA),959 ki razlikuje med tremi vrstami gradiv. Gradivo v fizicni obliki je zapisano na fizicni nosilec zapisa, ki omogoca reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali sorodnih tehnolo­gij.960 Pojem elektronske oblike je nadpomenka digitalni obliki in zajema gradivo tako v analogni kot tudi digitalni obliki, shranjeno na strojno ber­ljiv nosilec zapisa. Uporaba tehnologije je po ZVDAGA kljucni kriterij za razlikovanje med pisno in elektronsko obliko.961 Tako mednarodni predpisi kot tudi slovenski pri elektronski obliki postavljajo pogoj trajnosti dokumenta.962 Zapis je po mnenju ULC ustvar­jen na trajen medij, ce je pri tem uporabljeno sredstvo, ki omogoca hrambo informacij tako, da je do njih mogoce dostopati tudi pozneje v prihodno­sti in jih je mogoce reproducirati, ne da bi se pri tem spremenila njihova funkcionalna ali vizualna podoba. Tem pogojem ustrezajo mediji, kot so na primer CD ROM, DVD, trdi diski in spletne strani.963 Pojem pisne oblike je torej odvisen predvsem od zakonske definicije in tudi razlage sodišc. Zaslon elektronske naprave se razlikuje od drugih površin za pisanje, saj se besedilo na zaslonu lahko pojavlja in izginja. Konstantnost pisnega zapisa na papirju je v primerjavi z elektronskim zapisom kljucni razlikovalni element, ki tudi navzven locuje obe obliki. Sodišca niso naklonjena razlagi zakonskih dolocb, po kateri bi brez ustre­zne zakonske podlage pisna oblika vkljucevala tudi elektronski zapis.964 Kakšne bodo pravne posledice enega in drugega zapisa, pa je odvisno od zakonodajalca, ki ima možnost urediti elektronsko obliko kot pisno obli­ko ali kot posebno obliko ali pa tega posebej ne uredi in s tem prepusti presojo sodišcem. Pisna oblika, ki jo zahteva vec nacionalnih zakonodaj za razlicne prav­ne posle, ima razlicne naloge. Primarno je njena vloga dokazne narave, saj nudi otipljiv dokaz o obstoju in naravi izjavljene volje udeleženih oseb.965 958 Glej 12. in 13. clen ZEPEP. 959 Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14. 960 Glej peto alinejo prvega odstavka 2. clena ZVDAGA. 961 Glej drugo, tretjo in šesto alinejo prvega odstavka 2. clena ZDVAGA. 962 Glej 6. clen UNCITRAL Model Law on Electronic Commerce. UNCITRAL Mo­del Law on Electronic Commerce with Guide to Enactment 1996 with additional article 5 bis as adopted in 1998 (1999), str. 36. 963 Rowland, Kohl in Charlesworth (2012), str. 272–273. 964 Krueger (2019), str. 1032–1033. 965 UNCITRAL Model Law on Electronic Commerce with Guide to Enactment 1996 with additional article 5 bis as adopted in 1998 (1999), str. 35. Pisnost namrec omogoca naknadno preverjanje izvora zapisa, dokument pa je mogoce videti in se ga dotakniti ter vizualno oceniti njegovo pristnost.966 Poleg tega je pisna oblika uspešnejša pri opozarjanju podpisnika na posle-dice, ki bodo nastale s predmetnim zapisom, omogoca nespremenjenost vsebine dogovora oziroma zapisa, omogoca citljivost oziroma berljivost za­pisa, ustvarja pravno veljaven nacin izražanja volje podpisnika, uresnicuje namen sestavljavca, omogoca preprosto hrambo in nadzor nad zapisom. Naštetih je le nekaj koristi, ki jih daje pisna oblika.967 Te koristi digitalna oblika dosega na drugacen nacin, v nekaterih primerih bolj uspešno, v drugih pa tudi manj uspešno. Resda gre tudi pri besedilu, zapisanem na elektronski medij, lahko za trajno dostopno besedi-lo, ki pa je dosegljivo le s pomocjo informacijske tehnologije na izbranem mediju. Manjka neposredno cutno zaznavanje fizicne oblike zapisa, ki ga deloma nadomešcajo metapodatki. Ti razkrivajo informacije glede nastan­ka in omogocajo naknadno kontrolo vsebine zapisa. Poleg tega je mogoce podpisati tudi elektronski dokument, le da podpis ni fizicno izveden, am-pak ustreza elektronskemu nacinu sestave.968 7.2.2. Zakonska ureditev elektronske oblike zapisa Proces digitalizacije je povzrocil pretvorbo vsebin, ki so se prej po­javljale v tiskani obliki, v obliko, ki ne temelji vec na papirju, ampak se za njihovo zapisovanje in branje uporabljajo posebne, elektronske naprave. Napredek digitalne tehnologije vpliva na pravno ureditev po svetu, za­konodajalci vse bolj izenacujejo pisno in elektronsko obliko poslovanj, priznavajo elektronske nacine podpisov pogodb, urejajo samodejno izvr­ševanje medsebojnih obveznosti pri pametnih pogodbah, prepoznavajo nova kazniva dejanja, vezana na informacijsko tehnologijo, in dolocajo sankcije zanje, vzpostavljajo elektronsko zemljiško knjigo, izvajajo elek­tronske volitve.969 Cambridge Dictionary povezuje pojem electronic z uporabo racunal­nika oziroma z operacijskim sistemom, ki omogoca nadzor nad preno­som podatkov med razlicnimi napravami, kot je na primer racunalnik.970 966 Lowry (1982), str. 96. 967 UNCITRAL Model Law on Electronic Commerce with Guide to Enactment 1996 with additional article 5 bis as adopted in 1998 (1999), str. 35. 968 Makarovic in drugi (2001), str. 5. 969 Beyer in Hargrove (2007), str. 898. Banta (2019a), str. 548–549. Hall (2019), str. 340. 970 Cambridge Dictionary: electronic (15. 10. 2020). Black's Law Dictionary pridevnika »elektronski« ne opredeljuje, vsebuje pa vec drugih definicij, ki se nanašajo na elektronske naprave in dejanja, med drugim elektronski denar, elektronsko pogodbo, elektronski podpis, elek­tronska transakcija itd. Vsem opisanim pojmom je skupno, da je pri elek­tronski obliki udeležena elektronska naprava, ki se uporablja za zapisovanje in prek zaslona katere se besedilo lahko tudi prebere.971 Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)972 ponuja vec možnih defi­nicij. Potrebam opisa elektronskega zapisa bi ustrezali dve definiciji. Po prvi je pridevnik »elektronski« v SSKJ opisan kot nekaj, kar »obstaja v digitalni obliki«. Drugi nacin opisa pridevnika se nanaša na prenos podatkov in in-formacij prek racunalnikov ali drugih elektronskih naprav.973 Evropska unija (EU) spodbuja svoje države clanice, da aktivno rav­najo na podrocju informacijskega razvoja.974 Elektronska oblika je polno­vreden nacin zapisa in je izenacena s pisno obliko. To ureja Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o ele­ktronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (eIDAS),975 ki v 49. uvodni dolocbi in 25. clenu pojasnjuje, da je za potrebe elektronskih transakcij elektronska oblika izenacena s pisno in da ima kvalificiran elek­tronski podpis enakovreden pravni ucinek kot lastnorocni podpis. Za elek­tronski dokument šteje kakršnokoli vsebino, shranjeno v elektronski obliki, zlasti besedilo ali zvocni, vizualni ali avdiovizualni zapis.976 Podobno doloca Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznava­nju in izvrševanju odlocb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju977 v drugem odstavku 5. clena, v katerem za sicer ozek segment zapisov doloca, da so komunikacije po elektronskih medijih enakovredne pisni obliki, ce le zago­tavljajo trajen zapis dogovora. Slovenska zakonodaja o elektronskem poslovanju je nastala pod vplivom evropskih predpisov. ZEPEP izhaja iz leta 2000 in sledi smer­ 971 Black's Law Dictionary (2009), str. 268. 972 Glej (14. 3. 2019). 980 Glej 1. clen ZEISZ. 981 Glej prvo tocko prvega odstavka 2. clena ZEPEP. 982 Nacelo nediskriminacije elektronske oblike sicer pomeni, da sta elektronska in pisna oblika smiselno izenaceni ter morajo sodišca in drugi organi upoštevati vsako gradivo ne glede na nacin in obliko zapisa. Vendar to ne pomeni, da je dovoljena samodejna izena-citev obeh oblik v vseh primerih. Listina oziroma zapis v dokaznem postopku ima lahko drugacno težo kot listina, za katero bi želeli, da samostojno ucinkuje in ima dolocene pravne posledice. Sodišce oziroma organ, ki bo presojal listino, bo z upoštevanjem pravnih pravil dolocil, kakšno težo ima predmetni zapis za konkretni postopek. Posledice elektronske obli­ke tako ne bodo nujno enake, kot bi jih imela pisna oblika; ali bi bila taka oblika lahko more-biti kljub temu veljavna, pa je odvisno od podrocja, na katerem se je elektronski zapis pojavil in kaj se želi z njim doseci. Glej (18. 3. 2019). 983 Glej 13. clen ZEPEP. 984 Razgoršek in Potocar (2009), str. 92. O elektronski obliki govori tudi ZVDAGA, ki gradivo v elektronski obliki opredeljuje kot gradivo, ki je v digitalni ali analogni obliki. Na-daljnjega pojasnila, kaj pomeni digitalna ali analogna oblika, ZVDAGA nima.985 7.2.3. Razmerje med elektronskim in digitalnim zapisom Skupaj s pridevnikom elektronski se pogosto pojavlja tudi pojem digi­talen. V razlicnih besedilih se izmenicno pojavljata oba pojma (elektronska oblika ali electronic form in digitalna oblika ali digital form).986 V evropskih aktih se uporabljata oba izraza, tako »elektronski« kot tudi »digitalni«, po­gostejši je sicer pojem »elektronski«.987 Pri splošni rabi obeh izrazov se avtorji v razlicnih prispevkih niti ne ukvarjajo z vprašanjem, kateri je ustreznejši. Z izbiro enega ali drugega že­lijo le poudariti, da konkreten zapis ni napravljen na papir, ampak na drug, neotipljiv material, ob pomoci elektronske naprave. Oba izraza štejejo za sopomenki, pri cemer nekateri avtorji v istem zapisu izmenicno uporablja­jo oba pojma, kot bi bila sopomenki, ceprav to nista. Pojma elektronski in digitalni sta v razmerju podpomenka – nadpomenka na nacin, da je ele­ktronska oblika širši pojem, ki vkljucuje tako zapise v digitalni kot tudi analogni obliki.988 Nedosleden pri razlikovanju obeh pojmov je tudi SSKJ. Pridevnik »elektronski« namrec definira kot nekaj, kar se nanaša na elektrone ali ele­ktroniko oziroma kar obstaja v digitalni obliki.989 Ce pogledamo definici­ 985 Glej šesto alinejo prvega odstavka 2. clena ZVDAGA. 986 Uporaba izrazov digital ali electronic ni dosledna. Tako je na primer Cleveland uporabil tako pojem digital form kot tudi electronic form, v obeh primerih pa je želel poveda-ti, da gre za pretvorbo iz papirne oblike v elektronsko oziroma digitalno. Cleveland (1998), str. 4–5. Bolter (2001), str. xiii. Prek elektronskega zaslona je mogoce brati tudi e-knjige, ki se razlagajo kot besedilo, zapisano v digitalni obliki in dostopno oziroma berljivo le prek zaslona neke elektronske naprave. Rockinson-Szapkiw in drugi (2013), str. 260. 987 Izraz »elektronska oblika« se uporablja v Direktivi o elektronskem poslovanju in eIDAS. Pojem digitalne oblike je uporabljen v Direktivi (EU) 2019/770 Evropskega parla­menta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (Uradni list L 136, 22. maj 2019, str. 1–27) in Direktivi (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (Uradni list L 130, 17. maj 2019, str. 92–125). 988 Jerman Blažic in drugi (2001), str. 166. Glej na primer 6. alinejo 2. clena ZVDA­GA. 989 SSKJ: elektronski. jo pridevnika »digitalen«, je opisano kot nekaj, kar posreduje podatke ali informacije v zaporedju številk 0 in 1 oziroma kar deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij. Elektricni pulzi ustvarjajo zaporedje dveh razlicnih znakov, ki jih mora racunalnik ustrezno obdelati, da lahko na koncu dobimo nam berljiv zapis.990 7.3. Definicija elektronske oporoke Za elektronski zapis oporoke oziroma elektronsko oporoko v teoriji ni enotne definicije. Oporocni zapis se lahko oznaci za elektronskega zara­di uporabe digitalne tehnologije, ki lahko pride v poštev v razlicnih fazah sestave oporoke in tudi na razlicne nacine. Elektronska naprava se lahko uporabi za sestavo oporoke, za podpisovanje ali pa za njeno hrambo.991 Slovenski pravni red ne pozna elektronske oporoke niti je ne dovoljuje. Institut ostaja neznan tudi v vecini pravnih redov, z izjemo kanadske pro­vince in nekaj ameriških zveznih držav, ki so uzakonile elektronsko obliko oporoke. V nekaterih drugih primerih pa so svoje razumevanje elektronske oporoke oblikovala sodišca pri obravnavi konkretnih primerov. Elektronska oporoka je v državah, ki urejajo to obliko oporoke, defi­nirana kot oblika oporoke, ki je sestavljena, podpisana in shranjena v elek­tronski obliki.992 Z napisano definicijo elektronske oporoke se zajema širok nabor zapisov, v katerih oporocitelj pojasni svoja oporocna razpolaganja, pri cemer je bistveno, da pri tem uporabi elektorske naprave. Zapis ne ob-staja v fizicni obliki, zapisan na papir ali drug material, ampak je celoten postopek, od nastanka, podpisovanja do koncne hrambe, digitaliziran. Ra-zumevanje elektronske oporoke na nacin, da se pri sestavi, podpisovanju in hrambi oporoke uporabi elektronska naprava, izhaja tudi iz dostopnih sodnih odlocb.993 7.4. Razlikovanje med pisno in elektronsko obliko oporoke Stališcu, da se elektronska oporoka ne more šteti za pisno oporoko, v korist govori vec argumentov. Prvi je, da že sami predpisi razlikujejo med pisno in elektronsko obliko, kar je bilo predstavljeno v predhodnih poglav­jih. Da sta to dva razlicna pojma, je mogoce razbrati iz vec virov, kot je na 990 SSKJ: digitalen. 991 Glej (10. 3. 2021). 992 Glej NRS 132.119, ARS 14-1201-14, IC 29-1-21-3, FS 731.201.40. 993 Rangan (2018), str. 1790–1791. primer ZEPEP,994 ki izrecno ureja razmerje med pisno in elektronsko obli­ko, ali pa UETA,995 ki v definiciji zapisa oziroma posnetka razlikuje med zapisom na fizicni medij in na elektronski medij. To kaže na potrebo po locenem obravnavanju obeh pojmov in nemožnosti umestitve elektronske oblike pod pisno. Naslednji argumenti so zgodovinska razlaga ZD in razlogi, ki so vodili v njegov sprejem. Z oporokami, ki so vkljucene v ZD, je imel zakonodajalec namen urediti oporocno dedovanje glede na takratne družbene razmere. Elektronska oblika je izum sodobnega casa in v casu uveljavitve omenjene­ga zakona sploh še ni obstajala, zato je ZD ne omenja, saj je zakonodajalec niti ni mogel upoštevati, ko je oblikoval zahteve za oporocno dedovanje in oblike oporok.996 Upoštevaje nacelo numerus clausus oblik oporok bi lahko ugotovila, da zapisa in podpisa z digitalnim pisalom ni mogoce šteti med klasicne oblike oporok. Elektronski zapis bi lahko štela za veljavno oporoko le, ce bi bile sprejete posebne dolocbe, ki bi dopustile izenacitev pisne in elektronske oblike v oporocnih poslih, ali ce bi bile sprejete posebne doloc­be, ki bi uredile obravnavano problematiko. Do tedaj pa oporoke, napisane z digitalnim pisalom, ne morem uvrstiti med pisne oblike oporok. 7.5. Razlikovanje med elektronsko in digitalno obliko oporoke V literaturi se uporabljata dva pojma: elektronska oporoka (angl. elec­tronic will) in digitalna oporoka (angl. digital will). Pojma sta si pojmovno dokaj podobna in bi lahko šlo za sopomenki, vendar ni tako. Nekateri avtorji, ki so uporabili izraz digitalna oporoka, so bili le ne­dosledni in so pri tem imeli v mislih elektronsko obliko oporoke, tj. oporo­ko, ki je sestavljena in shranjena na elektronski medij.997 Drugi avtorji pa so imeli s pojmom digitalne oporoke v mislih razpolaganje zgolj in samo s premoženjem, ki ga je imel zapustnik v digitalni obliki.998 Po smrti to pre­moženje tvori digitalno zapušcino, ki ima lahko le sentimentalno vrednost, ce pa sem spadajo tudi racuni, gesla in drugi podatki, zapušcina lahko dobi 994 Glej na primer 13. clen ZEPEP, 2. clen ZVDAGA. 995  Glej trinajsti odstavek 2. clena UETA. 996 ZD sicer ne govori izrecno o tem, da mora biti oporoka (naj bo to pisna oporoka pred pricami, lastnorocna oporoka ali katera druga oporoka, razen ustne oporoke) v pisni obliki, je pa to mogoce razbrati iz uporabljenega izrazja, kot je »oporocitelj lastnorocno na­pisal in podpisal« (63. clen ZD), »da v navzocnosti dveh pric lastnorocno podpiše« (64. clen ZD). Hirsch (2020), str. 833. 997 Beyer in Hargrove (2007). Curley (2017), spletni vir (22. 8. 2018). 998 Sasso (2018), str. 171. tudi doloceno ekonomsko vrednost.999 Z digitalno oporoko je v tem pri­meru mišljen neformalni dokument, ki obravnava digitalno premoženje. V njem zapustnik zapiše, kdo naj razpolaga z njegovim digitalnim premo­ženjem po smrti ter tem osebam omogoci dostop do vsebin s tem, da poleg uporabniških imen napiše tudi gesla zanje. Gre za obcutljive osebne po­datke, ki so pogosto iz varnostnih razlogov tudi kodirani in pri katerih ni namen, da se z njimi seznani kdorkoli. Prav zaradi zapisa gesel je smiselno, da je zapis fizicno locen od klasicne oporoke, v kateri zapustnik razpolaga s svojim premicnim in nepremicnim (klasicnim) premoženjem.1000 Po tehtanju razlogov, kateri od naslovnih izrazov je primernejši za razpravo v predmetni monografiji, sem se odlocila za uporabo pojma ele­ktronska oporoka. Na podlagi jezikovne analize menim, da je pridevnik elektronski ustreznejši, saj je širši in, kot je bilo že pojasnjeno, zajema tako digitalne kot tudi analogne zapise, ki nastanejo s pomocjo elektronskih na­prav. Drugic, pri elektronski oporoki ni v ospredju razpolaganje z digital-nim premoženjem, ampak je bistvo nefizicna oblika zapisa oporoke. Poleg tega je elektronska oporoka prevladujoc izraz v literaturi, zato tudi jaz v monografiji za oporoke, napravljene s pomocjo elektronskih naprav, upo­rabljam pojem elektronska oporoka. 999 Nelson (2012), str. 14–15. Sherry (2012), str. 193–194. Pojem digitalna zapušcina pomeni digitalno sled, ki jo zapustnik pusti za seboj, ne glede na njeno vrednost. Pri tem ne gre za fizicni predmet, ampak za neopredmetena sredstva, ki obstajajo v digitalnem svetu. Nelson pri tem opozarja na domet pojma premoženje, ki se s casom spreminja in prilagaja aktualnim razmeram. Digitalno premoženje sestavljajo racuni za spletne klepetalnice, upo­rabniški profili na družbenih omrežjih, spletna pošta ipd. Nelson (2012), str. 14–15. 1000 McKinnon (2011), str. 365–366. Nelson (2012), str. 14–15. Podrocje digitalnega premoženja spremljajo številna vprašanja, ki bodo zaradi množicnosti uporabe in narašca­nja njihove vrednosti v prihodnje zahtevala jasne odgovore. 8. DELITEV ELEKTRONSKIH OBLIK OPOROK 8.1. Uvodno Zapis na papir je po mnenju nekaterih avtorjev zastarel in neucinko­vit, zato uporabniki elektronskih naprav odkrivajo nove in nove nacine, za kaj vse se lahko izrabijo prednosti, ki jih nudi informacijska tehnologija.1001 Izvorni namen zahteve po pisni obliki je bil, da zagotovi trajen in zanesljiv zapis oporociteljeve volje. Elektronska oporoka bi lahko temu namenu slu­žila še toliko bolj, saj z možnostjo ustvarjanja številnih kopij nudi dokaz, ki je trajnejši od zapisa na papirju in pod dolocenimi pogoji nudi tudi vecjo zanesljivost kot katera od klasicnih pisnih oblik oporoke.1002 Elektronski mediji omogocajo raznovrstne nacine zapisov, ce pa se v nabor vkljucijo tudi vse spletne aplikacije in družbena omrežja, ki posa­mezniku omogocajo spletno udejstvovanje ali elektronsko hrambo podat­kov, postane množica medijev precej nepregledna. Dokument, ki vsebuje oporocna razpolaganja, je oporoka, ce pa so ta razpolaganja napravljena v elektronski obliki, se lahko govori o elektronski oporoki. Razlicne nacine oporocnih zapisov je mogoce razdeliti v vecje ali manjše skupine, odvisno od kriterijev, kljucnih za presojo. Presoja se lahko glede na vrsto digitalne­ga medija, na katerega je oporocna volja zapisana, glede na nacin zapisa, vkljucenost tretjih oseb, možnost avtentikacije oziroma identifikacije, do-stopnost do vsebine za casa življenja zapustnika ali po njegovi smrti, nacin podpisovanja oporoke itd. V tej monografiji predstavljena sistematika deli-tve temelji na dveh možnih nacinih. 1001 Krueger (2019), str. 983 in 985. Zalucki (2020), str. 21. Hirsch (2020), str. 895. Caldwell (2002), str. 476. 1002 Melnychuk (2014), str. 42. Beyer in Hargrove (2007), str. 878. V skladu s prvo delitvijo so oblike elektronskih oporok razdeljene v skupine glede na nacin, kako so bile sestavljene in glede na izbiro elek­tronskega medija. Besedilo je lahko v obliki digitaliziranega lastnorocne­ga pisanja ali pa nastane na podlagi mehanskih pritiskov na tipkovnico in dokument ne vsebuje elementa lastnorocnosti. Uporabi se lahko zvocni ali vizualni posnetek, kjer se vsebina oporocnih razpolaganj razkriva s pomo-cjo glasu, ki ga lahko spremlja tudi slika. Drugi sistem klasifikacije elektronskih zapisov temelji na nacinu hram-be in dostopnosti vsebine oporocnega zapisa. Elektronsko oporoko je mo­goce napraviti na razlicne vrste digitalnih medijev,1003 pri cemer so lahko v postopek sestave ali le hrambo vkljucene tudi tretje osebe. Oporocitelj lahko napravi elektronsko oporoko na elektronsko napravo, do katere ima dostop le on sam (tako imenovana nespletna elektronska oporoka). Tak zapis ni dose-gljiv nepooblašcenim osebam, ce ne dostopajo do nje z medija, ki ga je upora­bil tudi oporocitelj. Situacija postane nekoliko kompleksnejša, ce se v posto­pek sestave in hrambe vkljucijo tretje osebe, ki ponujajo potrošnikom svoje storitve, kot so razlicna družbena omrežja, spletne klepetalnice, elektronski poštni predali ali specialno usmerjene storitve. Pri tem je položaj razlicen, ce so storitve tretjih oseb usmerjene v pomoc zapustniku pri sestavi in hrambi oporoke ali pa je njihova vloga drugacna. Uporabniki lahko izrabijo možno­sti, ki jih spletni ponudniki nudijo za zadovoljevanje drugih potreb, kot sta na primer spletni klepet ali izmenjava podatkov, tudi za sestavo ali hrambo oporoke, ceprav temu v svojem bistvu niso namenjene. Gre za oporoko (tako imenovani spletno elektronsko oporoko), ki uporabi tuj informacijski sistem, da zapiše in shrani oporoko v oblaku oziroma na strežniku tretjih oseb. Pri tem ni pomembno, kje so ponudnikove spominske enote, kje je njegov sedež in cemu so storitve v resnici namenjene. Naslednja možnost je, da tretja oseba pomaga pri elektronski sestavi in hrambi oporoke. Svoje storitve ponuja prav s tem namenom in nastopa v vlogi kvalificiranega skrbnika oporociteljevih razpolaganj. V tem primeru na trgu nastopajo specializirani ponudniki sple­tnih storitev, ki ponujajo svoje storitve z namenom, da pomagajo zapustniku izrabiti prednosti, ki jih prinaša elektronska oblika oporoke. Ce se oporocitelj odloci za te ponudnike, mu nudijo celovito pomoc pri sestavi in hrambi opo­roke (elektronska oporoka pod varstvom kvalificiranih skrbnikov).1004 Ne glede na uporabljeno delitev je vsem opisanim oblikam skupno, da zapustnik pri sestavi uporabi elektronsko napravo. Veljavnost tako se­stavljene oporoke je odvisna od države, ali ta sploh dovoljuje elektronsko 1003 Za hrambo elektronske oporoke (in tudi drugih digitalnih vsebin) se lahko upo­rabijo racunalnik, mobilni telefon, televizija, spletni oblak. Hopkins (2013), str. 212. 1004 Rangan (2018), str. 1796, 1801 in 1806. obliko oporoke, in od pogojev, pod katerimi je ta lahko sestavljena. Na sam nacin sestave pa so vezani tudi drugi izzivi, ki so posledica razlicnih znacil­nosti, ki jih imajo elektronski zapisi. 8.2. Delitev elektronskih oporok glede na nacin sestave Nacin sestave in sredstvo, ki se uporabi za sestavo oporoke, se uvr-šcata med najosnovnejše elemente delitve oporok. Okolišcina, da gre za elektronsko obliko, sporoca le, da gre za odstop od klasicnih materialov za pisanje in pisal s crnili ter da je zapis napravljen s pomocjo elektronskega medija. Pri tem se še ne razkriva informacija, kateri digitalni medij je bil pri tem uporabljen in kako je oporocitelj sodeloval pri sestavi. Ali je to sploh pomembno, je odvisno od posledic, ki jih tak zapis lahko povzroci. Lahko je šlo za pisanje s pisalom, tipkanje, morda govorjenje. Oblike elektronskih oporok so v tem kontekstu razdeljene na štiri glavne skupine. 8.2.1. Oporoka, napisana z digitalnim pisalom Za oporoko, napisano ali podpisano z digitalnim pisalom, sta bistveni dve znacilnosti: da je napisana na roko in da se pri tem uporablja elektron-ska naprava. Lastnorocni zapis se, namesto da bi nastajal na papir, z upo­rabo posebnih pripomockov, ki so obcutljivi na dotik, pretvarja v elektron-ski signal in shranjuje v pomnilne enote naprave. Gre za edino od razlicic elektronske oblike oporoke, pri kateri je v elektronski zapis vkljucen tudi element lastnorocnosti. Digitalno pisalo ali stylus je pisalu podobna naprava, ki vsebuje digi­talno crnilo in ustvarja zapis na podlagi impulzov, ki jih beležita bodisi na­prava bodisi zaslon ob stiku pisala s podlago, na katero se piše.1005 Besedilo se na zaslonu izpisuje sproti, kot bi uporabnik pisal z navadnim pisalom, le da ne pušca za seboj crnila, ampak digitalno sled. Digitalna pisala se upo­rabljajo predvsem za podpisovanje elektronskih listin.1006 Z njimi pa je mo­goce pisati tudi daljše besedilo, ce program to omogoca in ima uporabnik ustrezne prostorske zmogljivosti na digitalnem mediju.1007 1005 Tanyag in Atienza (2015), str. 347. Prepoznava digitaliziranega zapisa mora po­tekati nemoteno, pri cemer mora biti naprava sposobna brati zapis in pušcati digitalno cr­nilo na nacin, ki se ujema z zapisanim besedilom. Zagotovljena mora biti zadostna natanc­nost zapisanega, potrebna je ustrezna programska oprema. Subrahmonia in Zimmermann (2000), str. 60–62. Steimle (2012), str. 39. Prattichizzo, Meli in Malvezzi (2015), str. 356. 1006 Taka pisala so postala že nekaj povsem vsakdanjega pri podpisovanju obrazcev na bankah ali na upravnih enotah. 1007 Uporaba digitalnih medijev se ne ponuja samo za podpisovanje listin in avten­tikacijo, ampak tudi za kontrolo dostopanja do spletnih ali drugih vsebin, izmenjavo doku­mentov ali zagotavljanje varnosti pri transakcijah. Harralson (2012), str. 68. Zaslon elektronske naprave zaznava premikanje predmeta po njegovi površini. Ce se za pisanje uporablja digitalno pisalo, zaslon spremlja potek pisala in beleži zapisano besedilo. Ce sta v digitalno pisalo vgrajeni pomnil­na enota in ustrezna programska oprema, ki zaznava in beleži premike, se lahko pisalo uporablja tudi za pisanje po navadnem papirju oziroma drugi trdi podlagi, saj podlaga, na katero se piše, ne beleži nobenih podatkov o zapisu. Pisalo deluje tako, da je vanj vgrajena posebna kamera, ki zazna­va premikanje in sledi liniji pisanja, program v pisalu pa pretvarja zapis v digitalno obliko. Vsebina se nato prenese na drug medij z zaslonom, prek katerega je mogoce zapisano prebrati.1008 Druga možnost je, da zapustnik namesto pisala uporablja posebne rokavice ali svoj prst, pri cemer gre za neposredni dotik kože na ekran.1009 Analiza primerjave pisanja z digitalnim pisalom in pisanja s prstom razkriva, da oba nacina zapisa omogocata primerljiv stik s podlago brez prekinitev, pride pa do nekaj drugih razlik pri obliki zapisa. Digitalno pi-salo je narejeno po vzoru klasicnega pisala – z ozko konico, kar omogoca natancnejši nacin zapisa. Pri pisanju s prstom ima uporabnik slabši nad­zor nad potekom pisanja, saj ne vidi natancno, v kateri tocki prihaja do stika med blazinico prsta in podlago, ki beleži premike, kar vpliva na šte­vilo napak in jasnost zapisanega. Pisanje s prstom je resda bolj prirocno, saj za pisanje zadošca že prst, ki ga imamo vedno s seboj, pomanjkljiva pa je lahko njegova uporaba pri opravilih, pri katerih se zahteva natancnost. Tako je za pisanje, pri katerem sta pomembni citljivost in preglednost zapisanega, ustreznejša uporaba digitalnega pisala. S tem je mogoce do­seci, da je zapisano besedilo primerljivo z drugimi lastnorocnimi zapisi, saj je z digitalnim pisalom mogoce pisati bolj citljivo in se nacin oziroma 1008 Steimle (2012), str. 10 in 28–29. Baeza-Yates in drugi (2012), str. 322. Ingulkar in Gaikwad (2013), str. 99–100. Tak nacin pisanja je nekoliko neugoden, saj pisec ne vidi napisanega besedila, ampak ima lahko obcutek, kot bi s prstom pisal po zraku. Zato se lahko med pisanjem hitro izgubi, ne da bi vedel, kaj je že napisal, ali je besedilo citljivo, ali mora paziti na kaj. 1009 Prattichizzo, Meli in Malvezzi (2015), str. 358. Saini (2015), str. 41. Za pisanje s prstom po ekranu elektronskega medija mora obstajati ustrezna elektricna prevodnost stika pisala oziroma roke z ekranom. Ker je pri pisanju s prstom lahko problematicna dlan, ki s svojimi dotiki zaslona povzroca neželene simbole in motnje pisanja, obstajajo posebne roka-vice (neprevodne rokavice, angl. non-conductive glove), ki preprecujejo uspešnost kontakta med dlanjo in zaslonom. Obstajajo pa tudi druge vrste rokavic, ki so narejene prav s tem namenom, da se z njimi lahko piše po zaslonu. Ljudje, ki imajo težave s kožo in s tem zmanj­šano prevodnost, lahko pri pisanju po zaslonu uporabijo drugacne rokavice, ki so prevoden rokavice (angl. conducitve gloves ali touch screen gloves), pri katerih pa je bistveno ravno obratno, torej da omogocajo ali olajšujejo pisanje. V tem primeru so ustrezno senzoricne le skrajne površine rokavice, da se, kot je opisano že zgoraj, preprecijo nehoteni dotiki dlani z zaslonom. Tanyag in Atienza (2015), str. 347. slog pisanja najbolj ujema s tistim, ki ga imamo, ce pišemo z obicajnim pisalom.1010 Zapustnik pri pisanju z digitalnim pisalom drsi s pisalom po podlagi in s svojo fizicno silo suka roko tako, da ob tem ustvarja vzorce crt, krivulj in pik, ki tvorijo logicno in razumljivo besedilo. V nasprotju s fizicnim pa-pirjem se zapis sproti pretvarja v digitalno obliko, toda še vedno ohranja vi-zualno podobo in vecino lastnosti, kot jih ima lastnorocni zapis. Iz zapisa je mogoce razbrati gibanje pisala, slog pisanja in njegovo umestitev v dolocen prostor. Te lastnosti izražajo številne znacilnosti in omogocajo individua­lizacijo osebe, ki ga ustvarja. Kako se je pisalo gibalo pri pisanju, razkriva ritmicnost in dinamicnost pisanja, povezanost crk med seboj, poševnost zapisa, ali je potek potez gladek ali se kje zatika, hitrost, moc tornega priti­ska.1011 Graficna podoba zapisa razkriva nacin pisanja: ali zapustnik piše v obliki bogato okrašene pisave ali pa gre za stilizirano, šolsko obliko zapisa; kako dela zavoje, ali uporablja morebitne okraske ipd. Razporeditev pisave v prostoru razkriva prostorska slika, iz katere je razviden presledek med be-sedami ali crkami, ali je pisava visoka ali nizka, velikost crk.1012 Ceprav naj bi z digitalizacijo zapisa preslikali vse podrobnosti zapisa, pa to tehnicno ni povsem izvedljivo. Digitalizirana oblika zapisa navzven povzema le vizu­alno obliko zapisa. Za beleženje preostalih informacij o hitrosti, metodic­nosti in moci, s katero je zapustnik pritiskal na podlago, po kateri je pisal, pa je treba imeti zelo napredno elektronsko napravo. S papirja je mogoce razbrati moc pisanja, v skrajnem primeru lahko pisec ob izredno mocnem pritisku papir celo poškoduje. Pri zapisu z digitalnim pisalom do tega ne more priti in tudi ce bi pisec s pisalom pritiskal na zaslon tako mocno, da bi ga poškodoval, to iz elektronskega zapisa ne bi bilo razvidno.1013 Težave glede avtenticnosti zapisa lahko povzroca tudi natancnost pre­slikave. Z digitalizacijo se povzame graficna podoba zapisa in se zapiše v elektronskem nacinu na digitalni medij. Ce se primerjata zapis, sestavljen z digitalnim pisalom, in lastnorocni zapis, napisan na list papirja, je med njima mogoce ugotoviti nekatere razlike. En del razlik lahko pripišemo ka­kovosti strojne in programske opreme. Tehnicno slabša oprema ima lahko slabšo locljivost, kar povzroci nenatancnost pri pretvorbi zapisa v digitalno obliko in njegovo poznejšo nemožnost forenzicne primerjave s podpisom, napravljenim na papir. To bi bilo mogoce izboljšati z uporabo najsodob­ 1010 Prattichizzo, Meli in Malvezzi (2015), str. 368. Saini (2015), str. 41. 1011 Pogacnik (2002), str. 12–13. 1012 Prav tam, str. 12–13. 1013 Izjemoma lahko zaslon, ki ima ustrezne senzoricne lastnosti, beleži moc, s katero pisec pritiska nanj. Harralson (2012), str. 68. nejše opreme, vendar pa lahko uporabnike od nje odvrne njena cena, saj se praviloma s kakovostjo dviguje tudi cena. Zato je vprašljivo, koliko je oseba, ki uporablja digitalno pisalo, pripravljena investirati vanj in kaj vse lahko na koncu to pisalo sploh beleži.1014 Drugi del razlik odpade na lastnosti materiala, saj zapis na papirju, ki je v otipljivi, fizicni obliki, razkriva druge podatke kot zapis, ki ni otipljiv, ampak se vsebina besedila samo izpiše na ekranu elektronske naprave. Tudi tukaj je nabor zabeleženih podatkov od­visen od zmogljivosti elektronske naprave. Racunalniški programi in teh­nicne naprave, ki se najpogosteje pojavljajo v praksi, tako vecinoma ne mo-rejo povzeti vseh lastnosti, kot jih razkriva zapis, narejen na roko.1015 Slabša kakovost in omejene zmogljivosti naprave lahko pripeljejo do stanja, ko torej zapis z digitalnim pisalom ne pomeni ustrezne kopije lastnorocnega zapisa. Pri tem je treba upoštevati tudi obcutek, ki ga ima pisec pri uporabi digitalnega pisala in ki je drugacen kot pri uporabi kemicnega svincnika ali drugega klasicnega pisala.1016 V digitalno obliko se prenesejo podatki, za katere to dopušca oprema, nekatere podrobnosti pa lahko racunalniški program poenostavi in prila­godi elektronski obliki. Zato se zapis, napisan na papir, in njegova digitali­zirana razlicica lahko razlikujeta in otežujeta delo izvedencev, ki primerjajo zapise in poskušajo dognati njihov izvor.1017 Zapis z digitalnim pisalom ima z vidika avtorstva podobne znacilnosti kot pisanje na papir: lahko ga v celoti napravi zapustnik sam ali mu pri tem pomaga nekdo tretji tako, da mu podpira roko ali po njegovih navodilih piše besedilo. Ce se oporocitelj odloci, da bo celotno oporoko napisal sam, z digitalnim pisalom, se postavi vprašanje, ali se tak zapis lahko šteje za lastnorocno oziroma pisno oporoko. Za pravno analizo zapisa z digitalnim pisalom je bistveno, kako la­stnorocen zapis ureja zakon. Lastnorocnost se terminološko razlaga kot 1014 Prav tam, str. 67. 1015 Z razvojem posebne podlage ali ekrana, ki bi poleg smeri pisanja beležil tudi pritisk pisala, bi bilo mogoce za vsak posamezni milimeter zabeležiti silo, s katero je pisalo pritiskalo na podlago. Vendar ta podatek, izoliran od drugih, ne pove veliko pri primerjavi razlicnih zapisov zapustnika. Ce bi želeli primerjati rezultate, s kakšno silo je zapustnik pisal posamezni dokument, bi morali imeti tehnicne meritve za zapis, ki bi predstavljal primerja­ni dokument (oporoko), in meritve drugih zapisov, ki jih je tudi napisal zapustnik. Nekatere elektronske naprave sicer omogocajo beleženje podatkov, ki se nanašajo na izvedbo zapisa, torej s kakšno silo je pisec pritiskal pisalo ob podlago, hitrost in trajanje pisanja, kakšni so bili premori med besedami. Prav tam, str. 68. 1016 Tudi izkušeni pisci se ne morejo izogniti vplivu, ki ga ima na pisanje izbira pod-lage, na katero se piše bodisi z navadnim bodisi z digitalnim pisalom. Gerth in drugi (2016), str. 3. 1017 Harralson (2012), str. 67 in 72. vsakršna posameznikova aktivnost, pri kateri pisec za nastanek zapisa upo­rablja svojo roko.1018 Pri pojmu lastnorocnosti se tudi ne ukvarjamo z iz­biro pripomockov v smislu pisal, ki jih pisec uporabi pri pisanju, ampak je pomembno, da je zapustnik pri pisanju uporabil svojo roko oziroma drug ustrezen organ.1019 Bistveno je, da gre za individualiziran nacin pisanja, la-sten le tej osebi, in da je na podlagi zapisanega mogoce ugotavljati njeno identiteto.1020 Jezikovna metoda torej govori v korist izpolnjevanju pogoja lastnorocnosti tudi v primerih, ko je oporoka napisana oziroma podpisana z digitalnim pisalom. Opustitev nedvoumne ureditve tega podrocja prepušca take elektron­ske zapise in presojo njihove veljavnosti sodišcem. Zanimiv primer presoje pojmov pisna oblika in lastnorocnost oporoke ponuja Estate of Javier Ca­stro.1021 Javier Castro je želel v bolnišnici sestaviti oporoko, zato je eden od prisotnih bratov, ki je imel s seboj tablicni racunalnik, nanj z digitalnim pisalom zapisal njegovo poslednjo voljo. Nato je bil oporocitelj premešcen v drugo bolnišnico, kjer je lastnorocno, z digitalnim pisalom podpisal opo­roko v prisotnosti bratov, za njim pa so se pod njegov podpis kot price podpisali še bratje. Kmalu zatem je Castro umrl in njegovi dedici so sodišcu predložili oporoko, natisnjeno s tablicnega racunalnika.1022 Temeljni dile-mi, glede katerih se je moralo opredeliti sodišce, sta bili, ali se zapis na di­gitalnem mediju lahko šteje za pisno oporoko in ali se podpis z digitalnim pisalom lahko šteje za lastnorocni podpis. Prav tako je sodišce presojalo, ali je na voljo dovolj dokazov, da se lahko predloženi dokument šteje za poslednjo voljo oporocitelja. Ohio Revised Code (ORC),1023 po katerem je sodišce v Ohiu presojalo oporoko, podobno kot vecina ameriških in tudi evropskih držav predpisu­je, da mora biti oporoka, z izjemo ustne oporoke, v pisni obliki. Pri tem ni nujno, da je napisana na roko, ampak je lahko tudi tipkana oziroma napi­sana na drug nacin. Na koncu mora imeti lastnorocni podpis oporocitelja in pric, dovoljeno je tudi, da jo po navodilih oporocitelja in v njegovi pri­sotnosti podpiše tretja oseba. V proces morata biti vkljuceni vsaj dve opo­rocni prici, pred katerima oporocitelj podpiše oporoko oziroma pripozna 1018 Pojem lastnorocnosti SSKJ in Black's Law Dictionary razlagata zelo podobno. Black's Law Dictionary (2009), str. 783. SSKJ: lastnorocen. 1019 Horton (2015), str. 1106. Kroiss in drugi, str. 1124. 1020 Glej § 2247 BGB. Kroiss in drugi (2014), str. 1124. 1021 Estate of Javier Castro, št. 2013ES00140 (Ohio C.P., Prob. Div., Lorain County) z dne 19. junija 2013. 1022 Gee (2016), str. 149–150. Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 192–193. 1023 Glej (28. 2. 2019). svoj podpis na njej.1024 Oporoka, ki jo je podpisal Castro, bi izpolnjevala vse predpisane pogoje, ki jih zahteva zakon za sestavo pisne oporoke pred pricami, ce bi bila namesto na digitalni medij napisana na papir. Ker pa je bilo pri sestavi uporabljeno elektronsko sredstvo, na katerega je bil zapis tudi shranjen, se je sodišce znašlo v precepu, po cem presojati veljavnost predmetne oporoke in ali jo je mogoce subsumirati pod veljavne dolocbe o pisni oporoki pred pricami. ORC omenja le pisne oblike oporok, kako obravnavati zapis in podpis oporocnih vsebin v elektronski obliki, pa ne omenja. Sodišce si je pri razlogovanju dometa pisne oblike pomagalo z oprede­litvijo, ki se uporablja v kazenskem pravu.1025 Za pisno obliko se po kazen­skopravni definiciji šteje racunalniški zapis, dokument, pismo, memoran­dum, opomba, papir, tablica, podatek, film ali druga stvar, na katero je kaj napisano, natipkano ali natisnjeno, katerikoli žeton, znamka, žig, kreditna kartica, znacka, blagovna znamka, etiketa ali kakšen drug simbol, ki ima vrednost, pravica, privilegij, licenca ali identifikacija.1026 Sodišce je na pod-lagi take definicije zapis na tablicni racunalnik prepoznalo kot pisno obliko zapisa, saj je digitalno pisalo pustilo odtis oziroma sled, zapis pa je bil shra­njen na elektronski medij s pomocjo programske opreme. Glede uporabe definicije s kazenskega podrocja je presodilo, da ceprav je pojem opredeljen v drugem podrocnem predpisu, to ni ovira, da se uvodni del, ki vsebuje de­finicije posameznih pojmov, ne bi uporabil tudi za potrebe dednega prava. Zato je presodilo, da je oporoka sestavljena v pisni obliki. Glede podpisa je sodišce štelo oporoko za podpisano, saj se, kot je bilo že predstavljeno v sklopu z jezikovno razlago, podpis z digitalnim pisalom šteje za graficno podobo zapustnikovega lastnorocnega podpisa in je zato pravno upošteven. Sodišce je torej ugotovilo, da je uporaba digitalnega pi-sala dopustna pri podpisovanju oporoke in izpolnjuje pogoje lastnorocnega podpisa. S predstavljeno argumentacijo o pisni obliki in lastnorocnem podpi­su bi sodišce lahko oblikovalo sklep, da oporoka izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za klasicno pisno oporoko pred pricami. Vendar sodišce ni bilo naklonjeno taki logiki, saj bi to dejansko pomenilo priznanje, da je pisna oporoka enaka elektronski. Zato je izvedlo nenavaden manever in nekoliko prikrojilo svoje zakljucke z ugotovitvijo, da v oporoki manjkajo zaprisežene izjave pric o verodostojnosti. Ceprav ORC teh izjav ne predpisuje kot pogoj za veljavnost oporoke, je sodišce ravnalo tako, kot da obravnavo oporoko, 1024 Glej ORC 2107.02. 1025 Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 193. 1026 Glej ORC 2913.01. ki ne spoštuje vseh oblicnostnih zahtev.1027 Ohio ima uzakonjeno doktrino neškodljive napake, zato je lahko po ORC nepravilno sestavljena oporoka veljavna, ce izpolnjuje zakonske pogoje glede jasnosti oporociteljeve volje in avtenticnosti zapisa.1028 Pogoji za veljavnost oporoke, ki ni popolna, so, da je zapis sestavil oporocitelj oziroma je bil sestavljen na njegovo pobudo, da je podpisal dokument in izrazil svojo voljo, da naj ucinkuje kot oporoka, in ce sta bili pri podpisovanju neposredno prisotni vsaj dve oporocni pri-ci.1029 Na podlagi izvedenih dokazov je sodišce ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, ki dovoljujejo odstop od oblicnostnih zahtev in je oporoko štelo za veljavno. Z digitalizacijo zapisa in dejstvom, da je oporoka obstajala le v elektronski obliki, se v argumentaciji ni ukvarjalo.1030 Celotno ravnanje sodišca je zato zanimiv prikaz stanja, ko je sodišce želelo upoštevati oporociteljevo pravo voljo, hkrati pa ni želelo narediti pre­lomne poteze z izrecnim priznanjem veljavnosti elektronske oblike opo­roke. V nekaterih delih obrazložitve si sodišce namrec prihaja v nasprotje samo s seboj in podaja argumentacijo, za katero je vprašljivo, da bi obveljala tudi na višjih instancah. Ker med dedici ni bilo spora, se sodišce ni soocilo z dejstvom nasprotujocih se argumentov druge stranke, ki bi morebiti od­prli pomembna pravna vprašanja in bi lahko vplivali na drugacen razplet zadeve na višjih instancah.1031 Ceprav primer na prvi pogled kaže na to, da gre za zacetke utrjevanja položaja elektronske oblike oporoke, pa njegova podrobnejša analiza pokaže, da bo za njeno uveljavitev treba pocakati na njeno izrecno ureditev v zakonodaji. 8.2.2. Oporoka, natipkana na elektronsko napravo Druga skupina elektronskih oporok, ki je tudi najbolj razširjena, so natipkani zapisi na racunalnik, mobilni telefon ali drugo elektronsko na­pravo. Elektronski medij se sicer uporablja zlasti za potrebe službe, šole ali družabnega življenja, uporabiti pa ga je mogoce tudi pri sestavi oporocnih razpolaganj. Ne glede na to, ali oporocitelj uporabi racunalnik, mobilni telefon ali tablicni racunalnik, gre v vseh naštetih primerih za zapis na digitalni medij, pri katerem oporoka nastaja v elektronski obliki, ne da bi se fizicno prelila na papir ali drug otipljiv material. Zapustnik pri pisanju sicer uporablja 1027 Hall (2019), str. 347. 1028 Glej ORC 2107.24, ORC 2107.03. 1029 Gee (2016), str. 150. Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 194. 1030 Sitkoff in Dukeminier (2017), str. 194. Gee (2016), str. 150. Hall (2019), str. 347. 1031 Gee (2016), str. 151. roke, ampak tako, da s prsti pritiska na izbrane crke na tipkovnici, s cimer ustvarja zaporedje crk in besed. Oporocitelj lahko oporoko natipka in shrani na trdi disk racunalni­ka, na zunanjo spominsko enoto (na primer USB-kljucek), jo s pomocjo spletnega omrežja shrani v oblak ali na drugo spletno platformo, do ka­terih lahko dostopa na podlagi uporabniškega racuna. Uporaba razlicnih medijev, na katere sestavi dokument, ne vpliva na veljavnost zapisa niti nima bistvenega pomena v tem primeru delitve, je pa pomembna z vidika dostopa do shranjene datoteke. Gre predvsem za vprašanje, kdo in kako bo lahko dostopal do vsebine oporoke po njegovi smrti. Ce oporocitelj na­tipka in shrani oporoko na svojem racunalniku, pri tem pa dostopa do nje ne zaklene ali dedicem zaupa vstopno geslo, bodo ti lahko preprosto pri­šli do oporoke. Težavnejši je primer, ko oporocitelj uporabi spletne oblike hrambe, pri katerih je dostop do vsebine odvisen od pravil, ki jih postavi spletni ponudnik.1032 Zgodi se namrec lahko, kot bo predstavljeno pri sple­tnih oporokah, da spletni ponudnik onemogoci ali omeji dostopanje do zapustnikovega spletnega racuna, zaradi cesar je lahko oporoka za vedno izgubljena.1033 Težava, ki spremlja tako sestavljene oporoke, je v vprašanju njihove avtenticnosti, saj natipkan oporocni sestavek z nicimer ne razkriva njego­vega pisca. Nanj posredno kažejo okolišcine, ki so spremljale sestavo opo­roke, kot so mesto hrambe zapisa, datum sestave, metapodatki, morebiti dejstvo, da je oporocitelj komu tretjemu povedal za sestavo oziroma obstoj oporoke. Na avtorstvo bi lahko kazal tudi oporociteljev podpis, saj je prav sle­dnji tisti, ki razkriva dva odlocilna podatka: da je oporoka pristna in da jo je oporocitelj s svojim podpisom odobril in štel za koncno dejanje.1034 Lastnorocni podpis v fizicni obliki ni združljiv z elektronsko oporoko. Ce bi želeli doseci to kombinacijo, bi bilo treba oporoko natisniti, s cimer pa ne bi šlo vec za elektronsko oporoko, ampak za pisno. Zato je pomembno, da se podpis ujema z nacinom sestave oporoke in je torej v elektronski obliki. Prenos fizicne sile na tipko, ki povzroci nastanek crk na zaslonu, ne omogoca tudi prenosa identitete osebe, ki je natipkala podpis. Tak podpis, ceprav ga je natipkal zapustnik, ne šteje za lastnorocni podpis, saj nima lastnosti, ki so bistvene za lastnorocni podpis. Genericen videz podpisa ne razkriva nobene osebne lastnosti oporocitelja, saj so si natipkane crke med seboj identicne. Zato izvedenec za pisave ne more na podlagi analize natip­ 1032 Rangan (2018), str. 1802–1803. 1033 Mandel (2018), str. 1912. 1034 Horton (2018), str. 10. Ross (2005), str. 608. Gürer (2016), str. 1964. kanega podpisa z gotovostjo trditi, da je oseba, katere ime je napisano, to tudi natipkala.1035 Katera oseba je res podpisala dokument, je mogoce ugo­toviti šele na podlagi drugih dokazov in zunanjih okolišcin, kar pa lahko vzbuja dvom v avtenticnost oporoke. V tuji sodni praksi obstaja kar nekaj primerov, v katerih je sodišce pre­sojalo veljavnost natipkanih oporocnih zapisov. Oporocitelji so natipkali oporoko na racunalnik ali mobilni telefon. V nekaterih primerih so sodišca menila, da se oporoka kljub elektronski obliki zapisa lahko šteje za veljavno, v drugih primerih pa so njihovo veljavnost zavrnila.1036 Primeri oporok, natipkanih na racunalnik ali mobilni telefon, so Yu, Mahlo v. Hehir in Alan Yazbek v. Ghosen Yazbek & Anor.1037 Na racunalnik je bila natipkana tudi oporoka v primeru Estate of Roger Christopher Currie, ki jo je oporocitelj nato shranil na USB-kljucek.1038 V zadevi Taylor v. Holt1039 je oporocitelj na racunalnik natipkal opo­roko, nato pa nanjo dodal svoj racunalniško preslikan podpis. Za njim sta oporoko podpisali dve oporocni prici. Sodišcu v Tennesseeju, ki je v za­pušcinskem postopku presojalo veljavnost oporoke, se je postavilo vpra­šanje, ali preslikan podpis izpolnjuje oblicnostne pogoje, ki se zahtevajo za veljavno oporoko. Svojo odlocitev, da je oporoka veljavna, je utemeljilo na opredelitvi podpisa v nacionalni zakonodaji, do elektronskega zapisa vsebi­ne pa se v obrazložitvi ni opredelilo. Za podpis se po Tennessee Code Anno­tated (TCA)1040 poleg lastnorocnega podpisa šteje tudi znak ali simbol, ki ga odtisne oporocitelj z namenom avtentikacije zapisa. Oporocitelj je sliko svojega podpisa odtisnil z namenom podpisati oporoko, kar sta potrdili tudi prici. Na podlagi tega je sodišce zakljucilo, da racunalniško generiran podpis izpolnjuje zakonske pogoje, ki se zahtevajo za podpis oporoke in so oblicnostni pogoji izpolnjeni. V zadevi Yu1041 je oporocitelj, preden je storil samomor, na svojem mobilnem telefonu oblikoval niz dokumentov, med katerimi se je eden za-cel z besedami »To je moja oporoka«.1042 V zapis je vkljucil nekatere osebne podatke, kot je številka vozniškega dovoljenja, poudaril, da tega ne pocne 1035 Pogacnik (2005), str. 38. Gürer (2016), str. 1964. 1036 Crawford (2020), str. 742–752. Rangan (2018), str. 1799–1800. 1037 Yu (2013) QSC 322 z dne 6. novembra 2013, Yazbek v Ghosn Yazbek & Anor [2012] NSWSC 594 z dne 1. junija 2012, Mahlo v. Hehir [2011] QSC 243 z dne 19. avgusta 2011. 1038 Estate of Roger Christopher Currie [2015] NSWSC 1098 z dne 5. avgusta 2015. 1039 Taylor v. Holt 134 S.W.3d 830 z dne 31. oktobra 2003. 1040 Glej (1. 8. 2018). 1041 Yu (2013) QSC 322 z dne 6. novembra 2013. 1042 V izvirniku: »This is the last Will and Testament«. pod prisilo ali pod kakšnim drugim vplivom, ter navedel datum, po kate-rem ni nicesar vec spreminjal. Na koncu besedila je natipkal svoje ime in priimek, naslov in datum sestave. Avstralsko sodišce je veljavnost oporoke presojalo v treh korakih. Spraševalo se je, ali gre za dokument, ali je oporo-citelj z njim želel razpolagati s svojim premoženjem in ali je razvidna volja oporocitelja, da je zapis štel za oporoko. Acts Interpertation Act 19541043 dokument opredeljuje kot vsako pisanje, tako na papir kot tudi drug mate­rial ali v elektronski obliki. S podpisom se sodišce ni ukvarjalo, niti ni bila omenjena problematika pric. Ob uporabi teleološke in jezikovne razlage je sodišce v zgošceni obrazložitvi pojasnilo, da je oporociteljev razpolagalni namen jasen, iz zapisanega pa je nedvoumno izhajala oporocitelja volja po ucinkovanju. Sodišce sicer ni izrecno omenilo doktrine znatne skladnosti, ki jo ureja nacionalna avstralska zakonodaja, vendar je opiranje nanjo raz­vidno iz poudarka oporociteljevega namena. Ker je bila oporociteljeva volja dovolj jasno izkazana, je sodišce ob presoji vseh okolišcin ugotovilo, da se oporoka, sestavljena na iPhonu, šteje za veljavno.1044 8.2.3. Videooporoka Videooporoka je sestavljena iz slikovnega in zvocnega zapisa oporo-citelja, ki ustno razlaga svoje oporocne želje. Pri videoposnetku oporocitelj ustno izpoveduje svojo voljo, izgovorjene besede pa se sproti beležijo na elektronski medij. Posnetek je lahko zapisan na magnetni trak, novejša di­gitalna tehnologija pa omogoca digitalne videoposnetke opticne pomnil­niške enote. Video je tako lahko v analogni ali digitalni obliki, vsi zapisi pa se uvršcajo pod elektronske oblike zapisa. Za predvajanje posnetka je nujno potrebna ustrezna elektronska naprava, ki signale pretvori nazaj v zvok in sliko.1045 Poglavitni pomisleki glede videooporoke so vezani na možnost pre-var, zastaranje tehnicne opreme ter odsotnost pisne oblike in podpisa. Prvi dve težavi nista nic vecji, kot to velja za druge oblike elektronskih opo­rok, in se tudi zanju lahko uporabijo primerljive rešitve glede ažuriranja podatkov in varnostnih mehanizmov, s katerimi se zagotavlja avtenticnost zapisa. Relevanten izziv tako ostaja predvsem odsotnost pisnega dokumen­ta in podpisa.1046 Pri videooporoki ni natipkanega besedila, saj oporoci­ 1043 Glej . 1044 Crawford (2020), str. 750–752. Rangan (2018), str. 1805. 1045 Glej (18. 4. 2019). 1046 Caldwell (2002), str. 480–481. Hirsch (2020), str. 835–836. telj s premoženjem razpolaga ustno. Taka oporoka se zato ne more šteti za klasicno pisno obliko oporoke, saj ne gre za pisanje na papir ali na drugo tehnicno sredstvo, ki ga lahko pozneje prebere vsak posameznik s prostim ocesom.1047 Nekoliko odstopa tudi od ustne oporoke, pri kateri oporocitelj ustno izrazi svojo poslednjo voljo prisotnim pricam. Pri ustni oporoki ne nastane noben tehnicni zapis vsebine, pri videooporoki pa tak zapis obsta­ja.1048 Po drugi strani pa ustna oporoka po naravi stvari ne more nastati brez prisotnosti pric, videooporoka pa lahko. Po definiciji iz Black's Law Dictionary se videoposnetek šteje za pisno obliko.1049 Ce bi taki razlagi sledila tudi definicija pisne oblike v zakonu, bi sodišca imela pravno podlago, da bi lahko videoposnetek štela za pisno obliko oporoke.1050 Vendar pa pravni teoretiki1051 in sodišca videoposnetka ne uvršcajo med pisne oblike zapisov.1052 Kljucna lastnost videoposnetka je, da gre za zaporedje slik, zaradi cesar se zapisa ne da prebrati, ampak se ga posluša. Trajni zapis vsebine sicer ima nekatere elemente pisne oblike v kontekstu, da je zapisan oziroma shranjen na elektronski medij, ki je v fi­zicni obliki. Vendar se kljub temu ustna izpoved na videoposnetku ne more šteti za pisno obliko oporoke.1053 Poleg navedenega presojanje, ali posnetek izpolnjuje pogoje pisne oblike zapisa, niti ni edina težava. Kot vsaka druga oporoka bi morala imeti tudi videooporoka podpis. Nekatere države štejejo podpis za nepogrešljiv del oporocnega zapisa, ki pa pri videooporoki, ki je v obliki zvocnega po­snetka, ni izvedljiv.1054 Podpis znotraj videoposnetka bi bilo mogoce napraviti tako, da bi se 1047 Bereiter in Scardamalia (2013), str. 4. 1048 Beyer in Hargrove (2007), str. 873. 1049 Black's Law Dictionary (2009), str. 1748. Protasio (2018), str. 152. 1050 Buckley, Buckley (1984), str. 274. 1051 Hirsch (2020), str. 833. 1052 Da mora biti oporoka v pisni obliki, zahtevajo avstralski predpisi – New South Wales (8. clen Wills Act 1963 (SA)), Queensland (10. clen Succession Act 1981), ameriški predpisi – Nevada (NRS 133.040), nemški predpisi (§ 2232 in § 2247 BGB). Nemški BGB pozna vec oblik oporok, vendar je mogoce tako pri javni oporoki kot tudi pri lastnorocni razbrati, da je zahtevana pisna oblika. Izjemoma so v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji, dopustne ustne oporoke, pod pogojem, da izpolnjujejo posebne zahteve glede veljavnosti. Stališce, da se videoposnetek ne šteje za pisno obliko, je zavzelo sodišce v zadevi Estate of Wai Fun Chan [2015] NSWSC 1107 z dne 7. avgusta 2015. 1053 Banta (2019a), str. 593. Beyer in Hargrove (2007), str. 882. Ceprav Beyer in Har-grove omenjata le zvocni zapis, pa se lahko opravi analogija tudi na slikovni posnetek. Pri videoposnetku je dodan le še slikovni zapis, ki pa ne vpliva na vsebino oporoke, ampak na dokazno vrednost posnetka, saj zagotavlja neposreden vpogled v dogajanje pri sestavi oporoke. 1054 Caldwell (2002), str. 475–476 in 480. oporocitelj podpisal na list papirja ali drug material, nato pa list pokazal v kamero, vendar pa je vprašanje, ali bi to zadostilo pravnim zahtevam po lastnorocnem podpisu v dednopravnih zakonodajah.1055 Menim, da tega ni mogoce šteti za podpis, saj gre le za del dejanj, ki jih izvede zapustnik v sklopu posnetka, ne pa za loceno dejanje, ki bi se ohranilo kot samostojen element posnetka. Ce gre za prenosni pomnilnik podatkov, je mogoce pod-pisati medij, na katerega je posnetek shranjen, tako da se oporocitelj pod-piše na hrbtišce DVD-ja ali na USB-kljucek. Taka fizicna izvedba podpisa je v nekaterih drugih primerih manj primerna, saj bi bilo zelo nenavadno in neprakticno, ce bi se zapustnik podpisal na racunalnik ali pa na ohišje svojega pametnega telefona.1056 Ce je oporoka shranjena na tujem strežni­ku, na primer v oblaku, pa je izvedba podpisa na medij prakticno nemogo-ca.1057 Obstaja tudi možnost, da bi zapustnik s pomocjo posebnega progra-ma videoposnetek podpisal elektronsko. S svojim elektronskim podpisom bi zaklenil videoposnetek, enako kot lahko zaklene druge elektronske do-kumente, s tem pa zagotovil avtenticnost zapisa in preprecil tretjim osebam poznejše poseganje vanj. Tako bi sicer zagotovil varnost posnetka, še vedno pa podpis ne bi bil del oporoke oziroma z njo neposredno povezan. Ce bi videoposnetek nastal v izrednih razmerah, bi ga lahko primerja­li z ustno oporoko. Vendar pa tudi tu ni mogoca preprosta subsumpcija pod dolocbe o ustni oporoki. Ce so prisotne price, že s samo ustno izpovedbo oporocitelja v izrednih okolišcinah nastane ustna oporoka, videoposnetek pa lahko služi kot dodatni dokaz oziroma je v pomoc pri poznejšem zapisu vsebine.1058 Ce price niso prisotne, tudi ce se zanemari vprašanje medija, na katerem je videoposnetek, ta ne izpolnjuje zakonskih zahtev, ki so predpisa­ne za ustno oporoko in se zato ne more šteti za veljavno ustno oporoko.1059 Res pa je, da ugotavljanje, ali se videoposnetek lahko šteje za ustno ali pisno obliko oporoke, ni relevantno, ce se videooporoka šteje za poseb-no obliko elektronske oblike oporoke. Ceprav je vsebina izpricana ustno, je oporoka posneta in shranjena s pomocjo elektronskega medija. Da gre za vrsto elektronske oblike oporoke, govorita nacin zapisa in tudi hrambe oporoke. Videooporoka se razlikuje od oporoke, natipkane na racunalnik, tablicni racunalnik ali pametni telefon, tako glede ustne izpovedbe oporoc­nih razpolaganj kot tudi v formatu zapisa.1060 1055 Nash (1984), str. 88. 1056 Crawford (2020), str. 763. Hirsch (2020), str. 884. 1057 Hirsch (2020), str. 884. 1058 Klasicek (2016), str. 35. 1059 Hirsch (2020), str. 883. 1060 Banta (2019a), str. 593. Drugace kot ustna oporoka, pri kateri oporocitelj ustno pove svojo vo­ljo, price pa poskušajo pozneje cim natancneje ponoviti njegove besede, te skrbi pri videooporoki ni. Naloga pric je, da slušno zaznavajo izrecene besede in si zapomnijo vsebino oporoke. Toda clovek ni stroj in ceprav price izre­dno skrbno poslušajo, lahko pride do napacnega razumevanja ali pozabe dela besedila oporoke. Pri videooporoki obstaja (trajen) zapis na elektronskem mediju, ki omogoca poznejše predvajanje in ohranja besede oporocitelja v natancno taki obliki, kot jih je izrekel. Potreben je le ustrezen medij, ki bo znal razbrati zapis na elektronskem mediju in ga bralcu posredovati v njemu razumljivi obliki. Ce v videooporoki nastopijo še price, ima tak posnetek do-dano vrednost, saj so price varnostni mehanizem, da oporocitelj ni bil pod kakršnimkoli nedovoljenim vplivom in da gre za svobodno izpoved volje.1061 Usoda videooporoke je tako odvisna od pravne ureditve države, kako opredeli elektronsko oporoko in elektronski podpis ali ce ima posebne do-locbe, s katerimi ureja videoposnetek oporocnega razpolaganja oziroma v izjemnih primerih dopušca njegovo uporabo. Nekatere države so v zadnjih letih sprejele posebne dolocbe, s katerimi dovoljujejo elektronsko obliko oporoke. Zato je treba odgovoriti na vprašanje, ali tudi za videooporoko kot posebno obliko elektronske oporoke veljajo te dolocbe. Prva možnost je, da se videooporoka ne more šteti za elektronsko obliko oporoke. UEWA za elektronsko oporoko predpisuje, da mora biti njen zapis v obliki besedila oziroma berljiv kot besedilo (angl. readable as text).1062 Videoposnetka ni mogoce brati kot besedilo, ampak se posluša, zato ne izpolnjuje pogojev, ki jih mora izpolnjevati elektronska oblika opo­roke po UEWA. Tudi v Arizoni in na Floridi je videooporoka izkljucena iz elektronske oporoke zaradi definicije elektronskega podpisa. Ti dve zve­zni državi urejata elektronski podpis veliko ožje in elektronskega zvoka ne štejeta za obliko elektronskega podpisa, s cimer je videooporoka izkljuce­na iz okvira elektronskih oporok.1063 Vecina ameriških držav, ki poznajo elektronsko oporoko, se je odlocila, da videoposnetka ne šteje za veljavno obliko oporoke.1064 Tak nacin razmišljanja pravniki zagovarjajo predvsem zaradi negotovosti, da v primeru ustne izpovedbe svoje volje oporocitelj nima dovolj casa za tehten premislek, kot ga ima pri pisni obliki oporoke, ko lahko pocasi izbira besedo za besedo. Poleg tega pa dopustitev videoo­blike lahko povzroci prevec lahkotno pristopanje k institutu oporoke, ki naj bi sicer temeljila na tehtnem premisleku in preudarnosti.1065 1061 Banks (2015), str. 313. Caldwell (2002), str. 480. 1062 Glej 5. clen UEWA. 1063 Hirsch (2020), str. 879. 1064 Prav tam, str. 879. 1065 Prav tam, str. 879–880. Drugace je v Nevadi, kjer bi bilo videoposnetek oporoke mogoce šteti pod dolocbe o elektronski oporoki. Nevada namrec nima posebnih dolocb, s katerimi bi zahtevala, da elektronski zapis izpolnjuje kakšne posebne po­goje glede nacina zapisa, poleg tega pa za obliko elektronskega podpisa šteje tudi elektronski zvok.1066 Poleg tega Nevada dovoljuje tudi odtis biometric­nega znaka, s katerim se zagotavlja identiteta zapustnika. Videoposnetek obsega vec biometricnih znakov, kot je na primer govor, obrazne znacil­nosti, obrazna mimika in gibanje, ce se oporocitelj med izjavo sprehaja. Tako bi bilo teoreticno mogoce subsumirati videoposnetek pod dolocbe o elektronski oporoki, ce bi izpolnjeval zakonske pogoje, ki se zahtevajo za njeno veljavo.1067 Tretja možnost predvideva, da ima videoposnetek v zapušcinskem postopku zgolj dokazno funkcijo. Še vedno bi se zahtevala veljavna oporo­ka (na primer lastnorocna, pisna pred pricami, elektronska itd.), ki bi bila sestavljena v skladu z nacionalnimi predpisi, videoposnetek pa bi služil kot pomoc pri razjasnitvi okolišcin.1068 Videoposnetek v dokazni vlogi spre­jema kar nekaj ameriških zveznih držav (Teksas, New Jersey, New York, Kalifornija, Kentucky, Misisipi, Ohio, Indiana, Louisiana). Z njim se doka­zuje oporocna sposobnost oporocitelja, da ni bil pod vplivom sile ali dru­gih nedovoljenih vplivov ter da oporoka ni nastala na podlagi prevare.1069 Indiana dopušca, da se videoposnetek lahko šteje za ustno oporoko, ce se oporocitelj zaradi bolezni ali drugih okolišcin znajde v neizogibni smrtni nevarnosti in zato tudi umre.1070 Države, ki urejajo elektronsko oporoko, in države, ki elektronske opo­roke ne poznajo, imajo v svojih ureditvah posebne dolocbe, veljavnost vi-deoposnetka kot videooporoke pa naceloma zavracajo.1071 Je pa mogoce v ameriški in avstralski sodni praksi najti primere, v katerih so sodišca odsto­pila od strogega upoštevanja zakonskih dolocil. Primeri iz Avstralije, ki so 1066 Hirsch (2020), str. 879. 1067 Horton (2019), str. 1661. Banks (2015), str. 300. Caldwell (2002), str. 475. 1068 Zickefoose (1989), str. 147. McGarry (1992), str. 1205. Banks (2015), str. 300. Caldwell (2002), str. 475. Banta (2019a), str. 593. 1069 Borea (2020), str. 88. V Indiani na primer se z videoposnetkom lahko dokazuje pravilna izvedba sestave elektronske oporoke, oporociteljev namen, oporocna sposobnost, odsotnost nedovoljenega vpliva ali izvajanja druge oblike sile nad zapustnikom ali v drugih primerih, ko se želi dokazati veljavnost oporoke. Glej IC 29-1-21-5. Caldwell (2002), str. 475 in 480. Banta (2019a), str. 583. 1070 Pri tem morajo biti še vedno spoštovane dolocene zahteve glede prisotnosti dveh pric, oporociteljeve izjave, da je to njegova oporoka, v roku 30 dni mora vsaj ena od pric napraviti prepis v pisno obliko. Poleg tega je oporocitelj omejen z vrednostjo premoženja, s katerim lahko tako razpolaga. Borea (2020), str. 92–93. 1071 Banta (2019a), str. 583. Hirsch (2020), str. 879. predstavljeni v nadaljevanju, kažejo na postopno sprejemanje videozapisa, saj je bilo že nekajkrat odloceno, da je oporoka, narejena v obliki video-posnetka, veljavna.1072 Videoposnetek na DVD-ju je obravnavalo vrhovno sodišce v Queenslandu v zadevi Mellino v. Wnuk & Ors.1073 Oporocitelj je pred smrtjo napravil videoposnetek, v katerem je pojasnil razloge za samo­mor in razdelil premoženje med dedice. Sodišce je videoposnetek obrav­navalo enako kot druge oblike oporok, ki odstopajo od ustaljenih oblicno­stnih pravil. Ugotovilo je, da videoposnetek ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev glede veljavne oblike oporoke (pisna oblika, prisotnost dveh opo­rocnih pric, podpisi),1074 kljub temu pa izpolnjuje tri pogoje, v primeru izpolnitve katerih sme sodišce odstopiti od stroge oblicnosti in ugotoviti, da je oporoka veljavna.1075 Sodišce je v konkretnem primeru ugotovilo, da videoposnetek izpolnjuje prvi pogoj, in sicer, da se zapis na DVD-ju lahko šteje za dokument v okviru dednopravnih predpisov. Prav tako je bil izpol­njen drugi pogoj, saj je iz videoposnetka izhajala jasna oporociteljeva volja glede oporocnih razpolaganj. Na prepricanje sodišca, da gre za oporoko, pa je najbolj vplival oporociteljev zapis »the will« (»oporoka«) na površini DVD-ja. Iz oporoke je sodišce razbralo oporociteljevo željo po njeni ucin­kovitosti, in ceprav je bila laicno sestavljena, v izrazito pogovornem jeziku, je iz nje jasno izhajal oporociteljev namen razpolagati s premoženjem za primer svoje smrti. Odlocitev za sestavo videoposnetka je utemeljil s svojo nespretnostjo s papirnatimi dokumenti in željo, da bo oporoka kljub svoji obliki ucinkovala. S tem je sodišce ugotovilo izpolnitev treh pogojev za do-volitev izjeme kljub obliki videoposnetka in ugotovilo, da gre za veljavno oporocno razpolaganje. V skladu z zgoraj opisanimi tremi kriteriji je ravnalo avstralsko sodi-šce v zadevi Radford v. White.1076 Oporocitelj je pred testno vožnjo novega motornega kolesa na željo partnerke napravil videoposnetek, v katerem je pojasnil razloge za sestavo oporoke in zelo natancno razdelil premoženje. Na preizkusni vožnji je imel prometno nesreco, zaradi posledic katere je cez nekaj casa umrl. Sodišce je razpolagalo le z videoposnetkom, ki ga je oporocitelj napravil tik pred nesreco. Ugotovilo je, da videoposnetka ne more šteti za redno obliko oporoke, v nadaljevanju pa je presojalo, ali bi 1072 Purser in Cockburn (2019), str. 56–57. 1073 Mellino v. Wnuk & Ors [2013] QSC 336 z dne 27. novembra 2013. 1074 Glej 10. clen Succession Act 1981 (Qld). 1075 Avstralska sodišca imajo namrec pristojnost, da lahko v dolocenih primerih spregledajo pomanjkljivosti, ki jih imajo nepravilno sestavljene oporoke, ce so pri tem iz­polnjeni zakonsko predpisani pogoji. Horton (2018), str. 2040. 1076 Radford v. White [2018] QSC 306 z dne 17. decembra 2018. se posnetek lahko obdržal kot veljavno razpolaganje na podlagi dolocb o izjemah. Pri tem sta bili za odlocitev bistveni dve vprašanji: ali je videopo­snetek »dokument«, kot ga zahtevajo oporocni predpisi, ter kako presojati oporociteljevo voljo. Sodišce je, upoštevaje definicijo iz Acts Interpretation Act 1954 (Qld),1077 presodilo, da videoposnetek lahko šteje za dokument, saj se kot dokument šteje vsak zapis, posnetek ali drug material, na katerega je mogoce shraniti in vnovic predvajati bodisi pisanje bodisi slikovni ali zvocni material. Iz posnetka je tudi jasno razvidna oporociteljeva želja po ucinkovanju oporocnega razpolaganja. Na to kažeta tako uporabljeno iz­razje kot tudi vsebina razpolaganj. Oporocitelj je v posnetku izrecno ome-nil, da sestavlja oporoko, da ravna pri polni zavesti in brez kakršnihkoli pritiskov, poleg tega pa je bil pri svojem razpolaganju izredno natancen, saj je poleg zneska, koliko dobi hci iz prvega zakona, dolocil tudi pogoj, da izbrani študij ne bo umetnost. Na podlagi teh ugotovitev je sodišce sklenilo, da videoposnetek izpolnjuje zakonske dolocbe iz 18. clena Succession Act 1981 (Qld),1078 ki predpisuje, da se izjemoma lahko opustijo oblicnostne zahteve, ce je iz dokumenta razvidna oporociteljeva volja. V tretji zadevi, The Estate of Wilden,1079 je imelo Vrhovno sodišce v Južni Avstraliji tako pisno oporoko kot tudi videooporoko. Oporocitelj je najprej leta 2005 napravil videoposnetek, v katerem je vse svoje premoženje zapustil sestri in njeni družini. Pozneje je leta 2011 sestavil še pisni doku­ment, ki se je vsebinsko ujemal z videoposnetkom,1080 vendar pa pri drugi oporoki niso sodelovale price. Sodišce v zapušcinskem postopku je tako imelo na voljo dva oporocna zapisa, pri cemer pa nobeden od njiju ni iz­polnjeval vseh predpisanih zahtev. V prvem koraku je presojalo veljavnost poznejšega dokumenta, pri katerem ni bilo pric, podredno pa še vprašanje veljavnosti videoposnetka. Sodišce je pojasnilo, da pojem »dokument« ne zajema le pisnih zapisov, ampak tudi druge materiale, ki omogocajo vno-vicno predvajanje zvoka, slik ali pisanja, pri tem pa se lahko uporabijo tudi (tehnicne) naprave. V ta sklop spada tudi videoposnetek, napravljen na DVD. Poleg tega sta izpolnjeni tudi drugi zahtevi glede oporociteljevega namena in ucinkovanja oporocnega zapisa. Oporociteljeva volja je jasna in ne pušca dvomov, da je oporocitelj z obema dokumentoma želel razpolagati s svojim premoženjem. Sodišce je zakljucilo, da se tako pisni dokument kot tudi posnetek DVD lahko štejeta za veljavno oporocno razpolaganje. 1077 Glej 36. clen Acts Interpretation Act 1954 (Qld). 1078 Glej (23. 4. 2019). 1079 Estate of Wilden [2015] SASC 9 z dne 30. januarja 2015. 1080 Tudi v tem primeru je vse premoženje zapustil sestri in njeni družini. Videoposnetek lahko pomeni tudi dopolnitev obstojece oporoke. V zadevi Estate of Wai Fun Chan1081 je oporociteljica s pomocjo odvetnika sestavila pisno oporoko pred pricami, v angleškem jeziku, ki je izpolnjevala vse predpisane zahteve iz Succession Act 2006 (NSW).1082 Zaradi nezado­voljstva nad enim od dedicev in vsebino že sestavljene oporoke je le dva dni pozneje napravila še videoposnetek, v katerem je v kitajskem jeziku dopol­nila svojo že sestavljeno oporoko. Po njeni smrti sta bila sodišcu predložena oba zapisa, tako pisna oporoka kot tudi videoposnetek na DVD-ju, ki je bil tudi pretipkan in preveden v angleški jezik. Sodišce v New South Walesu je ugotovilo, da prvi zapis ustreza zakonski dikciji oporoke in se lahko šteje za veljavno razpolaganje. Vecjo nejasnost pa je povzrocal zapis na DVD­-ju, ki ni ustrezal oblicnostnim pogojem, ki jih predpisuje avstralski dedno­pravni zakon glede pisne oblike, podpisov in oporocnih pric.1083 Vendar pa je sodišce ugotovilo, da se videoposnetek lahko šteje za dokument po opredelitvi iz 21. clena Interpretation Act1987 (NSW).1084 Oporociteljica je videoposnetek naredila svobodno in brez prisile, ceprav sta pri njegovi sestavi sodelovali tudi njena dedinja s partnerjem. Po mnenju sodišca je videoposnetek izkazoval zadostno stopnjo gotovosti, da je prikazana prava in resnicna volja oporociteljice, da ga je treba spoštovati in mu dati pravno veljavo. Ker ni bilo dvoma, da je oporociteljica odobrila vsebino oporoke in da ni bilo kakšnih sumljivih okolišcin, je sodišce sklenilo, da na podlagi izjemnih dolocb1085 podeli pravno veljavo tudi videoposnetku.1086 Vsi opisani primeri so bili obravnavani pred razlicnimi avstralskimi sodišci. V vseh primerih je bilo sodišce enotno, da videoposnetek ne izpol­njuje pogojev, ki se zahtevajo za redno obliko oporoke, elektronske oblike oporoke pa avstralska zakonodaja ne ureja. Vendar pa je avstralsko pravo dokaj liberalno in s pomocjo posebnih pravil, ki dovoljujejo odstopanja od 1081 Estate of Wai Fun Chan [2015] NSWSC 1107 z dne 7. avgusta 2015. 1082 Glej (24. 4. 2019). 1083 Glej 6. clen Succession Act 2006 (NSW). 1084 Za dokument se šteje vsak zapis informacij, ki je v pisni obliki ali vsebuje druge znake, simbole, perforacije, nudi možnost predvajanja zvoka, slik ali zapisa bodisi z uporabo sredstev ali pa brez njih, je v obliki zemljevida, skice ali slike. Kot je razvidno iz zakonskega besedila, se med dokumente uvršcajo tudi avdio in videoposnetki. Glej 21. clen Interpretati­on Act 1987 (NSW), (24. 4. 2019). 1085 Izjemoma lahko sodišce šteje oporoko za veljavno, ce je sestavljena v obliki do-kumenta, iz zapisa izhaja oporociteljev namen razpolagati s premoženjem in so razvidni dokazi, ki kažejo na željo po izvršitvi oporocnih razpolaganj. Glej 8. clen Succession Act 2006 (NSW). 1086 Estate of Wai Fun Chan [2015] NSWSC 1107 z dne 7. avgusta 2015. oblicnostnih zahtev, rešuje primere, ko oporocitelji ravnajo zunaj zakonsko dolocenih oblik oporok. Sodišcu je lahko zakonsko podeljena posebna pri­stojnost, da izjemoma dovoli tudi oporoke, ki ne izpolnjujejo vseh oblicno­stnih zahtev, izpolnjeni pa so drugi pogoji glede avtenticnosti dokumenta in oporociteljeve prave volje. Sodišca so v vseh obravnavanih primerih v ospredje postavljale oporociteljevo voljo, saj je moralo iz oporocnega zapisa nedvoumno izhajati, kaj je oporocitelj želel, da se izvrši oziroma ucinkuje, ceprav sam zapis ni izpolnjeval oblicnostnih zahtev, ki pogojujejo veljav­nost oporoke. Oporociteljevo voljo je mogoce razbrati iz vsebine oporoke, kot so na primer opis premoženja, ki ga ima sestavljavec, razlogi za delitev, kot izhaja iz zapisa, razlogi za sestavo oporoke, izrecna navedba, da jo opo­rocitelj sestavlja za primer svoje smrti, morebitna izjava, da se zaveda po­sledic svojega dejanja, ipd. Poleg vsebine oporoke in specificnega izrazja kaže na oporociteljevo voljo tudi vizualna podoba dokumenta. Ceprav so znani primeri, ko je bila oporoka zapisana na vse mogoce materiale, pa je lahko na prvi pogled ocitno, da je zapustnik želel razpolagati s svojim premoženje tudi prek naslova dokumenta oziroma prek omembe besede »oporoka« v posnetku. Odlocilen je lahko tudi podpis na koncu besedila oziroma poskus podpisa, kot bi bil na primer lahko podpis, napravljen na ovitek prenosnega medija. Poleg tega je pomembna tudi presoja dejanskega stanja in okolišcin, v katerih je oporocitelj sestavljal oporoko. Tudi osebnost zapustnika, zunanje okolišcine in družbene razmere razkrivajo marsikaj in lahko pojasnijo, zakaj je zapustnik ravnal tako, kot je. Poleg izkazane oporociteljeve volje je drugi bistveni pogoj, da se opo­rocni zapis lahko prepozna kot dokument. Ker pojem dokumenta in nje­gova opredelitev nista vsebovana v dednopravni zakonodaji, so si sodišca pomagala z razlagalnimi pravili. Pri slednjih sem zaznala, da pojem doku­ment razlagajo zelo široko in zajemajo najrazlicnejše zapise, pri cemer ni pomemben niti material, ki vsebuje zapis, niti nacin, kako je ta videti.1087 Primer presoje videooporoke je mogoce najti tudi v ameriški sodni praksi. Leta 1983 je sodišce v Wyomingu obravnavalo oporoko,1088 ki jo je oporocitelj napravil v obliki videoposnetka, nato pa (magnetofonski) trak zapecatil v ovojnico, jo podpisal in nanjo dopisal, naj se posnetek predvaja v primeru njegove smrti. Sodišce je tak posnetek zavrnilo kot obliko lastno­rocne oporoke. Ker nacionalno dedno pravo ne pozna pravila neškodljive napake ali pravila znatne skladnosti, s katerim bi lahko dovolilo odstop od 1087 Martin (2019), str. 18–19. Purser in Cockburn (2019), str. 56. Glej tudi prilogo 1 k 36. clenu Acts Interpretation Act 1954 (Qld). 1088 Gre za zadevo Estate of Reed 672 P.2d 829 (Wyo, 1983) z dne 12. januarja 1983. oblicnostnih pravil, sodišce kljub jasni oporociteljevi volji ni moglo spre­gledati dejstva, da oporoka ni bila v pisni obliki, zato je zakljucilo, da je neveljavna.1089 Videooporoka v svoji dokazni vlogi deluje prepricljivo. Slikovno gra­divo kaže izvirno, resnicno sliko zapustnika, v realnem casu, ko je sestavljal oporoko, in sodišcu daje možnost neposredne presoje njegovega psihofi­zicnega stanja. Vizualna podoba odpravlja dvome v identiteto zapustnika. Negotovost o morebitnem vplivu ali prisili tretjih oseb je mogoce precej omiliti z vkljucitvijo pric.1090 V primerjavi z drugimi klasicnimi ali elek­tronskimi oblikami oporok je lahko videooporoka vendarle celo zaneslji­vejša, odvisno od okolišcin, ki so spremljale njen nastanek. 8.2.4. Avdiooporoka Avdiooporoka je sestavljena iz zvocnega posnetka, v katerem oporo-citelj ustno razlaga svojo poslednjo voljo in ki je ustvarjen s pomocjo ele­ktronske naprave za snemanje zvoka.1091 Navzven posnetek, ki se ga lahko le posluša, v nicemer ne razkriva svoje vsebine in se z njo brez ustreznih naprav, ki bi zapis pretvorile nazaj v zvocni posnetek, niti ni mogoce se­znaniti. Zvocni posnetek lahko napravi vsakdo, ki zmore in zna govoriti. Ose­ba, ki je nema, zvocnega posnetka ne more napraviti, saj ne more na glas povedati, kar bi želela. Prav tako je lahko vprašljiv posnetek, ki ga napravi gluha oseba. Gluha oseba, ki more in zna govoriti, bi lahko napravila po­snetek kot vsakdo drug, ki zna govoriti. Težava nastane, ce bi želel govorec ta posnetek še enkrat poslušati in nato potrditi vsebino za svojo. Gluha ose­ba si ne more vnovic predvajati zapisa, saj ga ne sliši, zato tudi ne more pre­veriti njegove vsebine oziroma ali je posneta vsebina res njena. Izjemoma bi bilo mogoce drugace za gluho osebo, ce bi naprava pretvarjala izgovorjene besede v pisni zapis ali na primer Braillovo pisavo. Nekaj negotovosti je pri tej obliki oporoke tudi glede vprašanja opo­rocne sposobnosti oporocitelja in svobodne volje. Pri videooporoki je poleg zvoka prisotna tudi slika, zato se lahko sodišce pri vnovicnem predvajanju neposredno preprica, kakšna je bila neverbalna govorica zapustnika (obra­ 1089 Langbein (2017), str. 9. 1090 S pricami bi lahko zadostili tudi dokazni funkciji. Usmerjevalna in svecanostna vloga oblicnostnih zahtev je pri videooporoki manj pomembna, vendar pa še vedno primer-ljiva z lastnorocno oporoko in elektronsko oporoko, ki jo sestavi zapustnik sam. Caldwell (2002), str. 480. 1091 Beyer in Hargrove (2007), str. 881. zna mimika, geste, obnašanje), ali je besedilo bral, ali je bil pri sestavi prisoten še kdo ipd. Vsi ti podatki so pri zvocnem posnetku izgubljeni. Vse, kar je mogoce razbrati iz takega zapisa, izhaja iz zvoka.1092 Nekatere informacije je kljub vsemu mogoce razbrati tudi iz glasu oporocitelja: ali govori hitro, vihravo in se velikokrat popravlja, ali se mu glas trese ali so kakšna druga od­stopanja ravnanja, ki so nepricakovana in neobicajna. Vse to so lahko indici, ki vzbujajo sum v avtenticnost in neprisiljenost sestave posnetka. Tresoc glas bi sicer lahko tudi nakazoval na zapustnikovo živcnost v zvezi z bolj uradnim nastopom, lahko pa bi bil posledica kaoticnih ali prisilnih razmer, v katerih je bil zapustnik primoran sestaviti oporoko. Zato bi bila pri analizi zvocnega posnetka potrebna še toliko vecja skrbnost kot pri videooporoki. Zvocni posnetek v primerjavi z videooporoko je korak nazaj pri za­gotavljanju varnosti in avtenticnosti zapisa, saj je brez slike, zato presoja veljavnosti zapisa temelji izkljucno na zvocnem gradivu. Res je, da se glas uvršca med biometricne znake, lastne in unikatne vsakemu cloveku, zato je tak dokaz zanesljivejši in natancnejši od pricanja pric,1093 toda še vedno ga ni mogoce uvrstiti pod dolocbe o pisni ali ustni oporoki.1094 Glede presoje umestitve zvocnega posnetka pod pojem pisne oblike velja enaka argumen­tacija, kot je bila opisana v primeru videooporoke. Vendar pa, kot je bilo že ugotovljeno za videooporoko, tudi avdiooporoke ni smiselno umešcati med pisne ali ustne oporoke, ampak bi bilo za njeno uvedbo treba sprejeti posebno pravno ureditev. Status zvocnega posnetka, ki vkljucuje oporocno razpolaganje, se lah­ko obravnava na tri nacine. Po prvi možnosti, ki je najbolj razširjena med državami, se tako razpolaganje šteje za neveljavno in se ga v zapušcinskem postopku ne upošteva. Druga možnost bi bila, da zvocni posnetek obstaja poleg nekega drugega oporocnega zapisa, ki ga sodišce šteje za veljavno oporoko, in se videoposnetek upošteva le kot dokaz o poteku nastanka opo­roke.1095 Tretja možnost pa je, da bi bil zvocni zapis samostojna in veljavna oblika oporoke. V tem primeru bi bile potrebne posebne zakonske dolocbe, ki bi nudile pravno podlago za tak nacin razpolaganja. Te možnosti nima uzakonjene nobena država. 1092 Z izolacijo posameznih zvokov bi bilo mogoce poleg vsebine besedila odkriti še kakšne druge informacije. Tako bi bilo izjemoma mogoce ugotoviti prisotnost tretjih oseb, ce bi jim zapustnik vmes kaj zašepetal ali ce bi med zapustnikovim govorjenjem kaj govorile, šepetale, kašljale. 1093 Banta (2019a), str. 595. 1094 Beyer in Hargrove (2007), str. 881. Podobno kot videoposnetek bi se zvocni po­snetek oporocnih razpolaganj zaradi uporabe informacijske tehnologije lahko štel za poseb-no obliko elektronske oporoke. Banta (2019a), str. 593. 1095 Zickefoose (1989), str. 151. Banta (2019a), str. 593. Le v izjemnih primerih bi lahko sodišca štela zvocni posnetek za ve­ljavno oporocno razpolaganje prek uveljavitve doktrine neškodljive napa­ke ali doktrine znatne skladnosti, ki dovoljujeta spregled nekaterih oblic­nostnih zahtev. V tem primeru bi sodišce v prvem koraku ugotavljalo, ali zvocni posnetek predstavlja oporociteljevo pravo voljo. Ce bi ugotovilo, da jo, bi se v drugem koraku osredotocilo na izpolnjevanje minimalnih oblic­nostnih zahtev zvocnega posnetka, ki bi jih zakon predpisoval v primeru možnosti odstopa od oblicnostnih zahtev. V sodni praksi se je že pojavil zvocni posnetek oporoke, ki ga je obrav­navalo avstralsko sodišce. V zadevi Estate of Carrigan1096 je oporocitelj tik pred svojo smrtjo napravil dva zvocna zapisa. V prvem je prijatelju poslal zvocno sporocilo, v katerem mu je med drugim tudi sporocil, kako želi razdeliti svoje premoženje, ce se mu karkoli zgodi. Malo zatem je istega dne na diktafon napravil drugi posnetek, pri cemer je šlo za bolj uradno sporocilo, v katerem se je najprej predstavil, navedel datum, povedal, da gre za oporoko ter pojasnil, komu želi zapustiti svoje premoženje. Potem, ko je sporocilo sestavil in shranil, je storil samomor. Sodišce se je ukvarjalo z dvema glavnima vprašanjema. Prvo je zade­valo presojo oporocne sposobnosti, drugo pa je bilo vezano na vprašanje veljavnosti oblike oporoke. Sodišce je po presoji vseh okolišcin primera ugotovilo, da je bil oporocitelj kljub nekoliko neobicajni izbiri medija opo-rocno sposoben. To je utemeljilo na podlagi jasnega in razumljivega toka misli zapustnika. Oporocitelj se je predstavil, prav tako je poznal premože­nje, s katerim je lahko razpolagal, ter ga razdelil želenim osebam. Ceprav je bilo mogoce iz glasu razbrati precejšnjo custvenost in stisko, pa ta obcutja niso bila tako intenzivna, da bi zameglila oporociteljev razum. Oporocitelj je še vedno ravnal racionalno, s polno zavestjo glede svojega ravnanja in njegovih posledic.1097 V naslednjem koraku se je sodišce ukvarjalo z možnostjo umestitve zvocnega posnetka pod eno od dovoljenih oblik oporok. Ker avstralska za­konodaja ne pozna avdiooporoke niti zapis ni izpolnjeval pogojev katere druge dopustne oblike oporoke, je sodišce preverilo možnost uporabe po­sebnih dolocb iz 18. clena Succession Act 1981 (Qld), ki v izjemnih primerih dovoljuje odstop od oblicnostnih zahtev, ce so za to izpolnjeni predpisani 1096 Estate of Carrigan [2018] QSC 206 z dne 6. septembra 2018. 1097 Sodišce je izhajalo iz testa oporocne sposobnosti, kot je bil zasnovan v zadevi Banks v. Goodfellow. Oporocitelj se je moral zavedati narave in posledic svojega dejanja, poznati je moral obseg svojega premoženja in kateri so nujni dedici oziroma katere druge osebe bi lahko imele zahtevke do dela zapušcine ter biti brez duševnih motenj, ki bi vplivale na pravilnost njegove odlocitve in mu preprecevale zavestno ravnanje. Shulman in drugi (2017), str. 254. pogoji. Pri svoji presoji se je sodišce oprlo na izpolnjevanje treh pogojev, ki so neke vrste tristopenjski test:1098 ali obstaja dokument,1099 ali je iz do-kumenta razviden oporociteljev namen in ali je oporocitelj z zadostno sto­pnjo prepricljivosti, bodisi z dejanji bodisi z besedami, nedvomno izrazil svojo voljo, da želi, da dokument ucinkuje kot oporoka. Tako zvokovno sporocilo kot tudi posnetek na diktafon je v skladu z razlagalnimi pravili mogoce uvrstiti pod pojem dokumenta. Oporocni namen je jasno razviden iz oporociteljevega uporabljenega izrazja, ki se nanaša na razpolaganje s premoženjem, prav tako pa je iz strukture zapisa jasno razvidno, da gre za oporoko, za katero je oporocitelj želel, da ucinkuje. Ker sodišce ni dvomi-lo o resnicnosti in pravilnosti posnetkov ter niso bili izkazani indici, ki bi namigovali na nedovoljene posege v sestavo oporoke, je sodišce posnetka štelo za veljavni oporoki. Sodišce je v opisani zadevi lahko odlocilo s precejšnjo gotovostjo, saj je imelo na voljo dva zvocna zapisa, ki sta se med seboj vsebinsko ujemala. Oba posnetka sta delovala verodostojno in sta obstajala neodvisno drug od dru­gega. Razlika med njima je bila le v manjših niansah, kot so izrecna omemba oporoke, navedba datuma in izjava, da se s to izjavo preklicujejo vsa prejšnja razpolaganja. Iz sodne odlocbe izhaja, da je sodišce oba posnetka štelo za ve­ljavna, z nekoliko vecjim opiranjem na drugi posnetek. Menim, da je obstoj dveh vsebinsko enakih zapisov pripomogel k trdnejši in prepricljivejši od-locitvi sodišca o veljavnosti oporocnega razpolaganja, ni pa vplival na izho­dišcno odlocitev o priznanju veljave zvocni obliki oporocnega zapisa. Sodi-šce bi verjetno odlocilo enako tudi, ce bi razpolagalo samo z enim zvocnim posnetkom. Ostaja pa taka odlocitev sodišca izjema in drugim zapustnikom ne sme biti opravicilo za opustitev oblicnostnih zahtev. 8.2.5. Opticno prebrana oporoka Opticno prebrana oporoka ima pri elektronski oporoki podobno vlo-go, kot to velja za fotokopirano oporoko pri pisni oporoki. Pri obeh gre za preslikavo izvirnega dokumenta. Razlika med njima je ta, da pri fotokopi­ 1098 Test je prvi oblikoval sodnik v zadevi Hatsatouris v. Hatsatouris in je pozneje po­stal izhodišce vsake presoje oporoke, ki ni izpolnjevala vseh oblicnostnih zahtev. Hatsatouris & Ors. v. Hatsatouris [2001] NSWCA 408 z dne 30. novembra 2001. 1099 Succession Act 1981 (Qld) razlikuje med definicijama dokumenta, ce gre za upo­rabo izjemnih dolocb iz 18. clena navedenega akta, in v preostalih primerih, ko je treba upo­rabiti definicijo dokumenta. Ce gre za obravnavo izjemnih dolocb, je upoštevna definicija iz priloge 1 Acts Interpretation Act 1954 (Qld), ki za dokument šteje tako pisni zapis na papir oziroma drug material kot tudi disketo, trak ali drug predmet, ki je lahko nosilec zvoka, slike, pisanja ali sporocila ter omogoca ponovitev ogleda vsebine. ranju tudi kopija obstaja v fizicni obliki, pri opticnem branju pa je novo­nastala kopija v elektronski obliki. Z opticnim preslikavanjem nastane nov dokument, ki je sicer identicen izvirni listini, vendar pa ima dve pomanj­kljivost: je zgolj kopija in je v elektronski obliki. Dednopravni predpisi zahtevajo izvirno listino. Fotokopirana ali ske­nirana oporoka ni veljavna.1100 Ceprav ZD izrecno ne omenja, kakšen po­ložaj ima fotokopija oporoke, pa je zakljucek glede neveljavnosti fotokopije mogoce izpeljati iz zakonskih dolocb glede oblike (63.–71.a clen ZD) in dokazovanja obstoja oporoke (77. clena ZD). Tako stališce je zavzela tudi sodna praksa. Višje sodišce v Ljubljani je v zadevi I Cp 1578/2016 presojalo veljavnost lastnorocno napisane in podpisane oporoke. S pomocjo Naci­onalnega forenzicnega laboratorija je ugotovilo, da je bila na roke napisa­na oporoka natisnjena z laserskim tiskalnikom, nato pa besedilo natancno prevleceno z modrim kemicnim svincnikom. Odlocilo je, da je obravnava­na oporoka nepristna in je zato nicna. Tako napravljeno oporoko bi lahko šteli le za fotokopijo zapustnikove oporoke, kar pa po stališcu sodne prakse ni oporoka, ki bi bila pravni naslov za dedovanje, ampak gre za preslikavo lastnorocnega zapisa in podpisa.1101 Do enake ugotovitve glede neveljav­nosti fotokopije oporoke je prišlo tudi Višje sodišce v Ljubljani v zadevi I Cp 46/05. Sodišce je v tej zadevi še navedlo, da ce bi tožnica navajala, da je bil izvirnik oporoke po nakljucju ali z dejanjem koga drugega unicen, izgubljen, skrit ali založen, bi bilo mogoce predloženo oporoko obravnavati kot dokaz o obstoju in vsebini oporoke.1102 Fotokopija lahko pomaga pri rekonstrukciji vsebine. Vendar pa je tak postopek zahteven, saj mora dedic z zadostno stopnjo verjetnosti dokazati obstoj oporoke in njeno vsebino ter dokazati, da oporoka ni bila unicena namenoma.1103 Drugacno stališce kot slovenska sodna praksa je zavzelo nemško Zve­zno vrhovno sodišce leta 1967, ko je štelo fotokopijo kot veljavno oporoko. Svojo odlocitev je argumentiralo, da je dokument avtenticen, saj zapis do-volj razkriva grafološke znacilnosti oporocitelja, da je mogoce sklepati, da je oporocitelj zanj želel, da ucinkuje kot njegova oporoka. Tako odlocitev je treba obravnavati previdno, saj gre za izjemo od pravila in za odlocitev v konkretni zadevi in ne za zavezujoc precedens.1104 Ker sta opticno pre­ 1100 Sawyer in Spero (2015), str. 129–130. Davis (2007), str. 92. 1101 Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 1578/2016 z dne 5. oktobra 2016. 1102 Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 46/05 z dne 20. aprila 2005. 1103 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 129. Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 200. Tako meni tudi Vrhovno sodišce RS v zadevi I Ips 110/2006 z dne 7. decembra 2006. 1104 Zimmermann, v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 198. brana oporoka in fotokopirana oporoka v primerljivem položaju – razen medija,1105 na katerem sta shranjeni –, bi se dolocbe, ki urejajo fotokopijo oporoke, lahko po analogiji oziroma nacelu a simili ad simile uporabile tudi za opticno prebrane oporoke. Med opticno prebranim dokumentom in posnetkom zaslona z vidika pravne presoje ni razlike. Razlicen postopek nastanka posnetka ne vpli­va na pravne posledice, ki jih imata oba zapisa, zato ni razlogov za njuno razlicno obravnavo. Oba sta napravljena elektronsko, na podlagi nekega predhodnega zapisa in ob najboljšem možnem scenariju sta popolni kopiji izvirnika, pri cemer je njuna dokazna vrednost omejena na vsebino, ki jo razkriva vizualna slika posnetka. Razlika med njima je le v tem, da opticno prebrani dokument vsebuje podatke o trenutku opticne preslikave, iz foto­kopije pa tega ni mogoce razbrati. S primerom opticno prebrane oporoke se slovenska sodna praksa še ni ukvarjala. So se pa z njo že srecala tuja sodišca, na primer novozelandsko sodišce v zadevi Estate of Clive Douglas Crawford.1106 V njej je zapustnik v skladu s predpisi sestavil oporoko v pisni obliki, vendar je imel ob smrti le premoženje, ki je na dedice prešlo na druge nacine, ki ne zahtevajo uved-be zapušcinskega postopka. Ker drugega premoženja ni bilo, se sodišce z oporoko ni ukvarjalo in posledicno njene veljavnosti ni presojalo. Pravni zastopnik, ki je sestavil oporoko, je zato ohranil njen opticno prebrani iz­vod, izvirnik pa unicil. Vendar pa se je pozneje ugotovilo, da je ostalo ne­razdeljeno premoženje iz naslova zavarovanja, za katerega pa je treba uvesti zapušcinski postopek pred sodišcem. Pravni zastopnik je zato za uvedbo dedovanja tega premoženja predložil opticno prebrani izvod, ki ga je imel v hrambi. Sodni uradnik, pristojen za sprejem oporok in uvedbo zapušcin­skega postopka, tega dokumenta ni sprejel, saj predloženi dokument ni bil izvirna oporoka in tako ni ustrezal zakonskim pogojem, ki jih mora izpol­njevati oporoka za zacetek oporocnega dedovanja. Dedici so zaradi zavrni­tve oporoke vložili tožbo na sodišce. Višje sodišce je zato presojalo, ali se opticno prebrana oporoka lahko šteje za katero od veljavnih oblik oporok oziroma ali obstajajo dolocbe, ki bi bile pravna podlaga za njen obstoj. So­dišce je zahtevek dedicev zavrnilo in pojasnilo, da je treba oporoko razu­meti kot dokument, ki je v izvirniku. Poudarek ni na pisni obliki, ampak na izvirniku. Ker je bil izvirni dokument unicen, opticno prebrani dokument 1105 Opticno prebrana oporoka je shranjena v elektronski obliki in se do nje lahko dostopa le z uporabo elektronskih naprav. Samo mesto hrambe v smislu raznovrstnosti ele­ktronskih medijev niti nima bistvenega vpliva, saj bi jo lahko shranili tako na racunalnik kot tudi na neki spletni racun, do katerega bi imel dostop le oporocitelj. 1106 Estate of Clive Douglas Crawford [2014] NZHC 609 z dne 28. marca 2014. pa je kopija, ta ne ustreza zakonskim dolocbam glede veljavne oporoke in je zato oporoka neveljavna.1107 Tehnološki napredek omogoca nekatere sijajne rešitve, ki na podla­gi elektronske hrambe opticno prebranih dokumentov omogocajo hram­bo ogromnih kolicin podatkov na izredno majhnem prostoru. Ceprav se v družbi tak nacin poslovanja spodbuja, za oporoke veljajo drugacna pravila in opticno branje v dednem pravu nima enakega pomena, kot ga ima na drugih podrocjih življenja nasploh. Ne glede na (ne)izvedbo zapušcinskega postopka se ne smejo uniciti, ampak jih je treba hraniti v njihovi izvirni obliki, kot so nastale.1108 Tiskanje opticno prebranega dokumenta ne vpliva na njegovo veljav­nost. Ceprav v tem primeru nastane pisni dokument, ne izpolnjuje zahtev za pisno obliko oporoke, saj bi nastala kopija kopije. To je poudarilo že so­dišce v predstavljenem primeru, zato tiskanje ne bi pripomoglo k drugacni odlocitvi sodišca. 8.3. Delitev elektronskih oporok glede na dostopnost oporoke in sodelovanje drugih deležnikov Drugi nacin delitve elektronskih oblik oporok temelji na tem, kako je oporoka shranjena in kdo ima dostop do njene vsebine. Elektronska opo­roka ostane shranjena na elektronskem mediju, tj. cipu, na katerem se hra­nijo podatki o elektronskem zapisu. Oporoka lahko ostane v izkljucni po­sesti oporocitelja, lahko pa oblast nad zapisom, vede ali pa nevede, preide na drugo osebo.1109 Od tega je tudi odvisno vprašanje sodelovanja drugih oseb, ki jih zapustnik vkljuci v postopek sestave oporoke. 8.3.1. Nespletne elektronske oporoke Nespletna oporoka je oblika elektronske oporoke, ki jo je oporoci­telj napravil na medij in je on sam edini, ki ima dostop do njene vsebine. S tem je mišljeno, da elektronski medij ni povezan prek svetovnega spleta z nobenim strežnikom ali elektronsko napravo, ampak je vsak racunalnik svoja operativna enota, ki je neodvisna od delovanja drugih enot, in deluje izkljucno s programi, ki so del elektronskega medija. Oporocitelj lahko do oporoke dostopa le, ce ima v svoji posesti medij, na katerem je oporoka 1107 Gregory (2014), spletni vir (18. 12. 2020). 1108 Ammundsen (2014), spletni vir (9. 2. 2021). 1109 Podobno o tem tudi Hopkins (2013), str. 222–223. shranjena.1110 Do njega ne more dostopati nihce drug, razen ce poseže po elektronski napravi, na katero je zapis shranjen.1111 Oporocitelj natipka oporoko na racunalnik ali jo napiše z digitalnim pisalom in na neki nacin odtisne svoj podpis ter zapis shrani v elektronski obliki v pomnilne enote elektronskega medija.1112 Drugace kot pri prejšnji delitvi elektronskih oblik oporok pri tej ni pomembno, kako je oporoka napisana, ampak je poudarek na (ne)vpletanju spletnih ponudnikov v se­stavo oporoke. Lahko gre za tipkanje ali lastnorocno pisanje, menim pa, da bi sem lahko spadal tudi avdio ali videoposnetek. Pri nespletni oporoki oporocitelj ne namenja pretirane pozornosti mediju, ki ga ima v danem trenutku na voljo, ampak je pomembno le, da naprava omogoca sestavo in hrambo zapisa. Oporocitelj ima na svojem prenosniku naložen operacijski sistem, ki omogoca delovanje razlicnih programov. Za pisanje mora odpreti program, ki podpira funkcijo pisanja in poznejše hrambe podatkov. Najbolj prirocen in tudi najbolj razširjen je program, ki na podlagi tipkanja ustvarja pisni zapis (na primer Word ali Open Office). Zapise pa je mogoce ustvariti tudi s pomocjo drugih aplikacij, ki so sicer namenjene risanju (na primer Slikar) ali snemanju zvoka ali slike (na primer Diktafon Windows).1113 Oporoko, ki jo je zapisal zapustnik na zgoraj predstavljen nacin, lahko zapustnik vsak trenutek spremeni, dopolni ali unici. Z unicenjem naprave ali pa brisanjem zapisa ta zapis ne obstaja nikjer vec in zapustnik je lahko preprican, da se po njegovi smrti ta oporoka ne bo pojavila v zapušcinskem postopku. Izkljucni nadzor imetnika naprave je zelo pomemben, ni pa po­goj za kvalifikacijo za nespletno oporoko.1114 Posest nad elektronskim pomnilnikom nakazuje na to, da je imel do-stop do vsebine zapisa le zapustnik. Ta sklep je lahko še toliko trdnejši, ce je vstop v pomnilnik zašciten z geslom, na dokument pa napotuje sam zapu­stnik. Na to se je med drugim oprlo tudi sodišce v zadevi MacDonald v. The Master,1115 ki je poudarilo, da je imel dostop do dokumenta le zapustnik, saj je bila oporoka shranjena na trdem disku službenega racunalnika, ki je bil zašciten z geslom.1116 Gre za tipicen primer nespletne oporoke. Dostop 1110 Merriam-Webster Dictionary: off-line. 1111 Hopkins (2013), str. 223. 1112 Rangan (2018), str. 1796. 1113 Microsoft Windows je najbolj razširjen operacijski sistem, ki omogoca delovanje programov, kot so Word, Excel, PowerPoint, OneNote in Outlook. Poleg njega obstajajo seveda številni drugi placljivi in tudi brezplacni programi. Glej (16. 5. 2019). 1114 Hirsch (2021), str. 190. 1115 Boddery (2012), str. 204–205. 1116 Snail in Hall (2010), str. 69. do njene vsebine ni bil mogoc drugace kot le prek naprave, ki jo je za njen zapis uporabljal zapustnik. Shranjena datoteka ni bila pod oblastjo druge elektronske naprave in je delovala povsem neodvisno in samostojno. Poleg tega pri njeni sestavi niso sodelovali morebitni ponudniki spletnih stori­tev, ampak je imel izkljucno posest nad njo oporocitelj. Uporaba službene­ga racunalnika je izkljucevala nenadzorovan dostop družinskih clanov ali drugih oseb do vsebine oporoke, kar ob ustreznem vrednotenju podpira stališce o avtorstvu oporoke. Dodaten dokaz so bili še metapodatki, ki so ponujali informacije o izvoru dokumenta.1117 Pri sestavi nespletne oporoke lahko sodelujejo tudi tretje osebe, ki pa ne delujejo v smislu spletnih ponudnikov ali ponudnikov racunalniških sistemov, ki bi nadzirali elektronski zapis, ampak je njihova vloga bolj po­dobna vlogi pric pri klasicnih oblikah oporoke ali da pomagajo zapustniku pri tipkanju besedila. V zadevi Estate of Javier Castro1118 oporoke ni napisal oporocitelj, ampak jo je po njegovem nareku z digitalnim pisalom na tablic­ni racunalnik zapisoval brat. Tretja oseba je pri oporoki delovala kot fizic­na oseba pri sestavi oporoke in ne kot ponudnik storitev, ki jih je mogoce uporabljati za delovanje elektronske naprave. Zapis sicer ni bil v posesti oporocitelja, vendar pa je bil dostop do njegove vsebine mogoc le ob upo­rabi tablicnega racunalnika. Kdor je razpolagal s tablicnim racunalnikom, je razpolagal z oporoko. Zapis na tablicnem racunalniku tudi ni bil poslan nikomur, ampak je bil shranjen v pomnilne enote tega medija. Dostop do vsebine oporoke prek drugih elektronskih naprav tako ni bil mogoc, kot je to v primeru elektronske pošte, kjer lahko uporabnik do svojega racuna dostopa od koderkoli, ce le naprava omogoca uporabo te storitve. Zapustnik lahko napiše oporoko na racunalnik, kjer jo tudi shrani. Lahko pa jo namesto na racunalnik shrani na drugo zunanjo, prenosljivo enoto, kot je na primer zunanji prenosni disk, USB-kljucek, CD ali nekoc uporabno disketo.1119 Primer zapisa oporoke na USB-kljucek je zadeva Estate of Roger Christopher Currie.1120 Oporocitelj je imel zaradi težav s sr­cem operacijo, približno dva tedna zatem pa je umrl. Pred operacijo je or-ganiziral neke vrste poslovilno zabavo, na kateri je daljni sorodnici razkril, da ima sestavljeno in kodirano oporoko ter ji tudi povedal geslo za dostop, 1117 Rangan (2018), str. 1797. 1118 Estate of Javier Castro, št. 2013ES00140 (Ohio C.P., Prob. Div., Lorain County) z dne 19. junija 2013. 1119 Vsi ti mediji so se že pojavili v sodni praksi, kar pa ne pomeni, da tudi drugi prenosni ali neprenosni pomnilniki podatkov ne bi prišli v poštev. V zadevi Estate of Roger Christopher Currie je bila oporoka shranjena na USB-kljucek. V zadevi Estate of Wilden je sodišce presojalo DVD-posnetek, v Estate of Carrigan pa zapis na diktafonu. 1120 Estate of Roger Christopher Currie [2015] NSWSC 1098 z dne 5. avgusta 2015. ki pa ga je ta oseba pozabila. Pri tem ji je tudi z glavo pomignil proti drugi sobi, kjer naj bi imel shranjeno oporoko, ustno pa natancnega mesta hram-be oporoke ni omenjal. Oporoko, sicer napisano na papir, je omenjal tudi drugi osebi. Po njegovi smrti so preiskali hišo, da bi našli pisno oporoko, vendar neuspešno. Našli pa so dva zaklenjena USB-kljucka, pri cemer so na enem od njiju odkrili dokument, ki je bil zapisan v obliki oporoke. Avstralsko sodišce je nato v zapušcinskem postopku presojalo, ali se najdeni elektronski zapis lahko šteje za veljavno oporoko. Ugotovilo je, da je do vsebine oporoke lahko dostopala le oseba, ki je imela USB-kljucek v posesti, saj je bila vsebina kljuckov zašcitena z geslom. Podrobnejša analiza USB-kljucka je pokazala, da se trenutki, kdaj je bila oporoka nazadnje spre­menjena in kdaj nazadnje vpogledana, casovno ujemajo z dogodki, kot je dan poslovilne zabave ali z natipkanim datumom na oporoki. Poleg tega so svojci na racunalniku našli vec osnutkov, ki so si bili med seboj in s konc­no elektronsko razlicico oporoke zelo podobni in so bila odstopanja med njimi minimalna. Oporocitelj je v oporoki uporablja besede, ki so znacilne za oporocno dedovanje ter bil izredno natancen pri delitvi svojega premo­ženja med dedice. Oporoka sicer ni bila lastnorocno podpisana, je pa na koncu vkljucevala natipkano ime in priimek oporocitelja. Na podlagi do­locb, ki omogocajo odstop od oblicnostnih pravil, je odlocilo, da je oporoka veljavna, saj je zapis štelo za dokument, iz katerega je oporociteljeva volja jasno razvidna.1121 8.3.2. Spletne elektronske oporoke Za spletno elektronsko oporoko je znacilno, da gre za stanje naprave oziroma opreme, ki je pod neposrednim nadzorom druge naprave. Elek­tronska naprava je povezana v sistem oziroma povezavo vec elektronskih naprav.1122 Pri njenem nastanku in hrambi oporocitelj uporabi programe, ki omogocajo pisanje, in spominske zmogljivosti spletnih ponudnikov sto­ritev za hrambo elektronskega zapisa oporoke.1123 Oporocitelj je kot uporabnik registriran pri enem od spletnih ponu­dnikov, ki so ustvarili racunalniške programe in aplikacije, ki omogocajo hrambo in pošiljanje elektronskih zapisov, kot so na primer Google, Fa­cebook in Dropbox. Oporocitelj pri spletni elektronski oporoki izrabi že ustvarjen uporabniški racun in nanj shrani elektronsko sestavljeno oporo­ko. Dokument s tem zapusti prostor osebnega racunalnika ali druge elek­ 1121 Glej 8. clen Succession Act 2006 (NSW). 1122 Merriam-Webster Dictionary: online. 1123 Rangan (2018), str. 1801. tronske naprave in potuje po svetovnem spletu. Oporocitelj tako dejansko izgubi nadzor nad dokumentom in ohranja le neke vrste navidezno oblast. Ceprav se zdi, da lahko v vsakem trenutku dostopa do svoje elektronske pošte ali datotek, ki jih je shranil v spletni oblak, pa ni vedno tako. Podatki niso shranjeni na pomnilni enoti naprave, ki jo ima v posesti, ampak so lahko ti zapisi na tisoce kilometrov stran, v državi, v kateri ima ponudnik storitve zakupljene strežnike za shranjevanje spletnih vsebin. Oporocitelj sicer lahko razpolaga z vsebino, ki je shranjena na tem strežniku, vendar le ob pogoju uspešne prijave v racun in delovanja internetne povezave. Ce te povezave ni ali pa je pozabil geslo, do svojih datotek ne more dostopati.1124 Oporocitelj, ki je uporabnik teh programov in aplikacij, se je za njihovo uporabo odlocil predvsem zaradi prakticnosti in varnosti. Pred uporabo spletnih storitev se je oporocitelj že registriral pri spletnih po­nudnikih, s cimer mu je omogocen dostop do storitev, ki jih podjetje po­nuja. Ko pozneje sestavlja oporoko, potrebuje racunalniški program, ki omogoca pisanje, zato je najbolj preprosto, ce uporabi že ustvarjen pro-fil. Poleg tega pri spletni oporoki ne potrebuje posebnih programov za ustvarjanje besedila, ker mu pisanje omogoca že sama aplikacija, do kate-re dostopa prek spleta ali mreže racunalnikov. S prijavo v svoj racun mu je omogocen dostop do vseh storitev, ki jih ta aplikacija ponuja. Oporocitelj lahko zapiše spletno oporoko v obliki elektronskega zapisa, shranjenega v spletnem oblaku,1125 kot elektronsko sporocilo v predalu spletne pošte, neposlano sporocilo prijatelju na družbenem omrežju ali zapis v spletni klepetalnici.1126 Osrednja vloga številnih aplikacij je prav pisanje besedila. Sem spada­jo programi, ki podpirajo delovanje elektronske pošte oziroma druge obli­ke komuniciranja med uporabniki. Slednje je namenjeno komuniciranju med subjekti, ki niso fizicno prisotni na enem mestu, vsebina besedila pa ni omejena oziroma predpisana. Ceprav se spletni ponudniki ne ukvarjajo s hrambo oporok in so njihove storitve namenjene za zadovoljevanje drugih potreb, kot so komuniciranje, mreženje, izmenjava informacij in hramba drugih datotek, de facto hranijo tudi oporocni zapis. Ce bi bile nekatere vsebine, kot so na primer oporocna razpolaganja, izkljucene iz tega, kaj sme biti del spletnih vsebin, bi se pojavilo vprašanje, kdo in kako bi nadzoroval spletno pošto oziroma pogovore v spletnih kle­ 1124 Hopkins (2013), str. 223–224. 1125 S tem je mišljeno racunalništvo v oblaku (angl. cloud computing). Sistem, kot je na primer Dropbox, temelji na nacelu, da so podatki, aplikacije, varnostni mehanizmi in druge storitve loceni od elektronskih naprav. Hon, Millard in Walden (2011), str. 212. 1126 Rangan (2018), str. 1801. petalnicah.1127 Ob tem bi bilo treba paziti tudi na ustavno varovano pravico do varstva tajnosti pisem in drugih obcil.1128 Nihce nima pravice vpogleda-ti v posameznikovo zasebno pošto, razen pod dolocenimi pogoji.1129 To po­meni, da tretje osebe brez poznavanja vstopnih gesel ali brez druge pravne podlage ne morejo vpogledati v zapise, ki jih je na svojem racunu ustvaril zapustnik, tudi ce je med njimi shranjena oporoka. Spletna oporoka ni pogojena z obstojem interneta in tehnoloških podjetij, ki ponujajo svoje storitve, saj gre lahko tudi za drugo omrežje ponudnika telekomunikacijskih (mobilnih) storitev.1130 V zadevi Nichol v. Nichol1131 je Vrhovno sodišce v Queenslandu presojalo, ali se neposlano besedilno sporocilo, shranjeno na mobilnem telefonu, lahko šteje za ve­ljavno oporoko po avstralskem pravu. Oporocitelj je oktobra 2016 storil samomor, pred tem pa je sestavil oporoko, v kateri je pojasnil, kako naj se razdeli njegovo premoženje. V zapisu je dolocil tudi nacin svojega pokopa (da raztresejo pepel) in navedel druge podrobnosti, kot sta številka PIN bancne kartice in mesto hrambe gotovine. Na koncu besedila je napisal svoje zacetnice in datum rojstva, datum sestave oporoke, prav tako pa je zapis poimenoval »oporoka«. Sodišce je v prvem delu obrazložitve citirane zadeve obravnavalo vprašanje elektronske oblike oporoke, ki odstopa od klasicnih oblik. Opo­roka mora biti po avstralskem pravu sestavljena v eni od oblik, kot to pred­pisuje Succession Act 1981 (Qld). Izjemoma je mogoce šteti za veljavno tudi oporoko, ki ji manjka katera od predpisanih zahtev, ce so izpolnjeni trije pogoji: da se lahko šteje za dokument, da je izkazana oporociteljeva volja in da je oporocitelj želel, da dokument v obliki oporoke povzroci pravne po­sledice pri premiku premoženja, kar mora biti razvidno iz njegovih dejanj ali besed.1132 Glede izpolnjevanja prvega kriterija je sodišce svojo odlocitev utemeljilo na podlagi definicije iz Acts Interpretation Act 1954 (Qld), po ka­terem se zapis šteje za dokument, ce ga je mogoce shraniti in vnovic pred­vajati.1133 Po prepricanju sodišca se je oporocitelj zavedal svojega ravnanja 1127 Vendar pa (vsaj uradni) namen spletnih ponudnikov ni nadzor nad vsebino sple­tne pošte, ampak so bolj v ospredju drugi interesi, na primer širjenje mreže števila upo­rabnikov, obdelovanje njihovih osebnih podatkov in ciljno oglaševanje. Tene in Polonetsky (2013), str. 250–251 in 255. 1128 Glej 37. clen Ustave RS. 1129 Pri vprašanju dostopa do spletne pošte in drugih spletnih racunov trcita dve te­meljni naceli: pravica do lastnine in pravica do varstva zasebnosti. Lopez (2016), str. 202. 1130 Rangan (2018), str. 1802. 1131 Nichol v. Nichol & Anor [2017] QSC 220 z dne 9. oktobra 2017. 1132 O tem že tudi v predhodnem poglavju 6.1.2.4 o avdiooporokah. 1133 Glej 36. clen Acts Interpretation Act 1954 (Qld). in je natancno vedel, kakšne posledice povzroci sestava oporoke. Za zapis je želel, da ucinkuje kot oporoka, kar nakazujejo razpolaganja s premoženjem in uporabljeno izrazje v besedilu. Pri tem je sodišce ugotovilo, da je razli­koval, kdo dobi katero premoženje. Sodišcu dvoma v njegovo razsodnost ni povzrocalo niti dejstvo, da je v oporoki popolnoma spregledal sina in ženo. Z ženo sta imela zakonske težave in sta se razšla malo pred smrtjo, prav tako pa je trpel njegov odnos s sinom, s katerim ni imel veliko stikov. Z oporocnimi dedici je imel stkane trdne vezi in je bil z njimi v stalnem stiku vse do smrti. Oporocitelj Nichol je bil oporocno sposoben. Ceprav je obcasno trpel za depresijo, je vecino casa mogel pravilno razumeti svoja dejanja in nji-hove posledice. Sodišce je zavzelo stališce, da je zadostno dokazano, da je oporoko sestavil oporocitelj, kar je razvidno iz metapodatkov, iz okolišcin sestave oporoke, saj je bil mobilni telefon najden zraven oporocitelja, prav tako se nacin delitve premoženja ujema s kvaliteto odnosov z drugimi dru­žinskimi clani. Sodišce je obravnavalo tudi vprašanje, ali bi lahko sporocilo šteli za osnutek oporoke. To domnevo je zavrnilo z utemeljitvijo, da dejstvo, da sporocilo ni bilo poslano, ne pomeni, da oporocitelj še ni oblikoval svoje dokoncne volje, ampak s pošiljanjem ni želel prejemnika opozoriti na to, da namerava storiti samomor. Preostali dokazi zadosti kažejo, da je oporo-citelj želel, da je oporoka funkcionalna in ucinkuje. Sodišce je sicer veckrat poudarilo, da zapušcina ni neko vecje premoženje, vendar je zaradi dedi-cev, ki so v primeru oporocnega dedovanja povsem drugi kot v primeru zakonitega, skrbno pretehtalo vse dokaze in okolišcine. Svojo odlocitev je zato temeljito in podrobno argumentiralo, da je lahko zavzelo stališce, da je neposlano sporocilo mogoce šteti za veljavno oporoko. V zadevi Nichol v. Nichol ni dvoma, da je bilo v postopek sestave in hrambe zapisa vkljuceno telekomunikacijsko podjetje oziroma omrežni ponudnik, ki zagotavlja povezovanje mobilne naprave z drugimi naprava-mi. Ali je pri tem že šlo za prehod zapisa iz sfere zapustnika v sfero ponu­dnika ali pa je oporoka ostala izkljucno pri zapustniku, je odvisno od izbire aplikacije, ki jo je zapustnik uporabljal za komuniciranje. Navadna besedna sporocila (SMS), ki jih tipkamo na mobilni telefon, se ohranjajo v spomi-nu mobilne naprave, ne da bi se njihova vsebina hranila še kje v omrežju telekomunikacijskega operaterja. V fazi tipkanja sporocila ponudnik še ni aktivno vkljucen v postopek prenosa, ampak le toliko, da ima uporabnik možnost spisati vsebino sporocila in jo shraniti na neki pomnilnik podat­kov. Do vsebine sporocila nima dostopa nihce razen zapustnika oziroma tistega, ki bi uporabljal njegov mobilni telefon. Drugace je, ce so ta sporo-cila ustvarjena v aplikaciji, ki omogoca komuniciranje uporabnikov med seboj in je vezano na spletno delovanje. Gre za neke vrste obliko hrambe v oblaku. V tem primeru je sporocilo, ceprav shranjeno kot osnutek (vendar ne v pomenu osnutka oporoke, ampak kot faze pred pošiljanjem sporoci-la), že zapustilo sfero zapustnika in se shranilo nekje drugje, na strežniku ponudnika. Tudi ce oseba zamenja mobilni telefon, lahko do teh podatkov (neposlanih sporocil) dostopa z nove naprave, le vpisati se mora v svoj ra-cun, ki ga je morala ustvariti ob zagonu aplikacije.1134 Neposlano sporocilo na prvi pogled deluje, kot bi nekdo prekinil zapustnika sredi dejanja in bi bil tako tak zapis lahko bližje osnutku kot koncnemu zapisu. Pri presoji dokoncnosti je tako bila bistvena prisotnost oporociteljeve volje, usmerjena v pojmovanje zapisa kot oporoke in nje­ne ucinkovitosti. Pošiljanje sporocila torej ni pogoj za njegovo veljavnost. Za bolj plasticno ponazoritev lahko vzamemo primer, ce bi bilo predme­tno sporocilo napravljeno in shranjeno v elektronsko beležko mobilnega telefona. V tem primeru se niti ne bi postavilo vprašanje, ali okolišcina, da oporocitelj vsebine oporoke ni poslal drugi osebi, kaže na osnutek, saj temeljna funkcija beležke ni pošiljanje njene vsebine, ampak shranjevanje zapisanega. S podobno dilemo glede dostopa do vsebine oporoke se srecamo tudi v zadevi Yu,1135 v kateri je bil oporocni zapis hranjen med dokumenti na Applovi napravi. Ali gre za spletno ali nespletno elektronsko oporoko, je odvisno od lastnosti aplikacije in od tega, ali je imel oporocitelj vkljuceno sinhroniziranje podatkov na mobilnem telefonu s svojim Applovim racu­nom.1136 Iz sodne odlocbe možnosti vklopa ali izklopa te funkcije niso raz­vidne, zato oporocnega zapisa tudi ni mogoce z gotovostjo umestiti v eno od teh dveh skupin. Ce je torej v teh primerih obstajala možnost sinhroni­zacije zapisanih dokumentov in besednih sporocil s spletnim racunom, gre za spletno obliko oporoke. V tem primeru veljajo pravila spletnega ponu­dnika, oporocitelj pa ima le posreden dostop. Prenos sporocil, ki poteka prek mobilnega operaterja, ni vezan na splet, ampak podatki o vsebini sporocila ostajajo v okviru mobilnega tele­fona, na katerega je sporocilo napisano. Ce se sporocilo ne pošlje, do njega nima dostopa nihce drug kot posestnik mobilne naprave, ki jo poseduje zapustnik. Do programa in pisanja vanj je mogoce dostopati ves cas, ne glede na to, ali je mobilni telefon povezan z omrežjem ali ne, na primer brez kartice SIM. Sporocilo se lahko napiše, tudi ce oseba nima izbranega operaterja. Posledica je le ta, da je onemogoceno njegovo pošiljanje. Dru­ 1134 Glazier (2019), str. 5. 1135 Yu (2013) QSC 322 z dne 6. novembra 2013. 1136 Rangan (2018), str. 1805. gace je pri besednih sporocilih, za delovanje katerih je potreben internet. Aplikacija in dostop do nje nista mogoca, ce ni povezave z internetnim omrežjem. V aplikacijo je mogoce pisati takrat, ko je vzpostavljena pove­zava, zato osnutka besednega sporocila brez nje ni mogoce ustvariti. Ko je zapis sestavljen in shranjen, ceprav ni poslan, je do njega mogoce dostopati od koderkoli, kjer se posameznik vpiše v ustvarjeni racun. Podobno kot pri elektronski pošti, pri kateri je mogoce sestaviti zapis in ga le shraniti med osnutke, ne da bi ga poslali, je mogoce tak zapis sestaviti tudi v drugi apli­kaciji, ki je namenjena pošiljanju besednih sporocil. V tem primeru je tako za dostop kot tudi že za samo pisanje potreben internet. Problematicno je lahko tudi unicenje spletne oporoke. Drugace kot pri nespletni oporoki, pri kateri lahko zapustnik fizicno unici nosilec po­datkov, na katerem je shranjen zapis in s tem povzroci, da oporoka ne ob-staja vec, tega pri spletni oporoki ne more storiti. Preklic oporoke lahko naredi v obliki elektronskega izbrisa, kar se sicer šteje za unicenje v konte­kstu elektronske oporoke, vendar pa je potrebna toliko vecja skrbnost.1137 Zgodi se namrec lahko, da njegovo dejanje elektronskega izbrisa ni uspešno in se oporoka ohrani, ceprav jo je oporocitelj želel preklicati. Poleg tega se lahko v postopek izbrisa vmešajo nepooblašcene osebe (hekerji) in ustva­rijo navidezen vtis, da je bila oporoka izbrisana, ceprav ni tako. Zapustnik umre v prepricanju, da je brez oporoke, dejansko pa ta obstaja. Na podlagi neupravicenega vpisa v tuj uporabniški racun pa lahko heker na strežnik tudi naloži oporoko z ustreznimi verifikacijskimi in biometricnimi znaki, ki naj bi pripadali oporocitelju, ne da bi slednji za to sploh vedel. Takega dokumenta, ceprav lahko ustvarja videz pristnosti, ni mogoce šteti za zapu­stnikovo oporoko, saj gre za ponaredek. V skupino spletnih oporok se uvršca tudi zadeva Van der Merwe v. Master of the High Court & another.1138 V njej je oporocitelj leta 2004 v skladu z oblicnostnimi zahtevami sestavil pisno oporoko, vendar je nato leta 2007 natipkal novo in jo v obliki elektronskega sporocila poslal tesne-mu prijatelju, ki ga je postavil za dedica. V zapušcinskem postopku se je postavilo vprašanje veljavnosti poznejše, elektronske oporoke. Prvosto­penjsko sodišce v Johannesburgu (Južnoafriška republika) je elektronsko oporoko, zato ker je zapustnik ni podpisal, zavrnilo. Vrhovno sodišce je zavzelo nasprotno stališce. Po njegovem mnenju manjkajoci lastnorocni podpis ne šteje za tako oviro, ki bi preprecevala, da bi se neki dokument štel za oporoko. Sodišce je svojo odlocitev argumentiralo z opiranjem na 1137 Hirsch (2021), str. 193. 1138 Van der Merwe v. Master of the High Court & another (605/09) [2010] ZASCA 99 z dne 6. septembra 2010. medsebojne odnose zapustnika z dedicem in okolišcine, ki so spremljale postopek sestave. O avtenticnosti oporoke sodišce ni dvomilo, saj je bila oporoka v enaki obliki na trdem disku oporociteljevega racunalnika, naslov dokumenta pa se je glasil »testament«. Poleg tega je bil oporocitelj neporo-cen, dejstvo, da je za svojega edinega dedica postavil prijatelja, pa nakazuje, da ni želel, da bi bili v dedovanje vkljuceni drugi, bolj oddaljeni sorodniki. Z dedicem iz poznejše oporoke ga je vezalo dolgo in tesno prijateljstvo, težo medsebojnega zaupanja pa je kazal tudi njun medsebojni dogovor o po­stavitvi drug drugega za dedica. Na podlagi tega dogovora je druga oseba, ko je prejela zapustnikovo sporocilo o vsebini oporoke, tudi sama odšla do odvetnika in sestavila veljavno oporoko. Ker sta bila odgovora na vprašanji, ali je elektronsko sporocilo napisal zapustnik in ali je želel, da ucinkuje kot oporoka, pritrdilna, je sodišce elektronsko sporocilo ob upoštevanju vseh okolišcin štelo za veljavno oporocno razpolaganje. Oporoka je v zgornjem primeru z uporabo spletne pošte zapustila sfe­ro zapustnika in prešla pod okrilje spletnega ponudnika. Sodišce je z opo­roko lahko razpolagalo, ker jo je zapustnik poslal drugi osebi. Ce tega ne bi storil, bi se lahko zgodilo, da bi oporoka ostala neopažena v predalu spletne pošte in bi pozneje doživela usodo, odvisno od splošnih pogojev poslovanja spletnega ponudnika. 8.3.3. Elektronske oporoke, pri katerih sodeluje kvalificiran skrbnik Tretja možnost je, da zapustnik ne sestavlja oporoke samostojno na racunalnik in tudi ne s pomocjo družbenih omrežij ali spletnih platform, namenjenih komunikaciji ali drugim opravilom, ampak uporabi programe, ki so namensko oblikovani za sestavo oporoke. Ti programi so prilagojeni potrebam dednega prava in nudijo oporocitelju strokovno pomoc pri sesta-vi in hrambi oporoke. Tako pomoc lahko nudi laik,1139 lahko pa delo izvede pravni strokovnjak, na primer odvetnik, pravni svetovalec ali specializirana pravna družba.1140 Sodelovanje kvalificiranega skrbnika je urejeno v nekaterih ameriških zveznih državah, ki urejajo elektronsko oporoko. Njegova vloga je pred­vsem v hrambi in vzdrževanju obstojnosti elektronskega zapisa, pomemb­ 1139 Ponudniki, kot so RocketLawyer ali Legal Zoom, imajo izrecno napisano ob-vestilo strankam, da ceprav njihove storitve zajemajo tudi sestavo oporoke, se te storitve ne štejejo za pravni nasvet, saj niso pravno kvalificirano podjetje. Zato je na strani oporocitelja, da preveri, kakšne reference in kvalifikacije ima podjetje, ki mu želi zaupati sestavo oporoke. Glej (14. 6. 2019). 1140 Rangan (2018), str. 1805–1806. no pa je tudi delovanje že med sestavo zapisa.1141 Elektronska oporoka, pri kateri sodeluje kvalificiran skrbnik, združuje dva kriterija. Po prvem mora iti za elektronski zapis oporoke in po drugem mora pri sestavi sodelovati tretja oseba, ki je strokovno usposobljena za sestavo in hrambo oporok.1142 Kvalificiran skrbnik je subjekt, ki pod predpisanimi pogoji in za placi-lo prevzame obveznost, da bo oporocitelju pomagal sestaviti in nato hraniti elektronsko oporoko v skladu z zahtevami, ki so dolocene v zakonih.1143 Pricakuje se, da je tak ponudnik ustrezno strokovno usposobljen, tako na pravnem podrocju kot tudi na podrocju uporabe informatike. V tujini so namrec na sprejem dolocb o elektronski obliki oporoke v zakone vplivali mocni interesi in lobiranja komercialnih družb, ki bi nastopale kot potenci­alni kvalificirani skrbniki.1144 Interes teh družb je bil v oblikovanju dolocb, s katerimi bi pridobile prepoznavno vlogo pri sestavi oporoke. Za pravne subjekte, ki bi jih prepoznali kot kvalificirane skrbnike, naj bi veljala zakon-ska domneva o veljavnosti oporoke, ki je bila sestavljena in shranjena pri njih. Taka domneva bi imela veliko težo v sodnem postopku, saj bi kvalifi­cirane skrbnike utrdila na položaju varnih in zaupanja vrednih skrbnikov oporok. Oporoka, ki bi jo sestavili in shranili kvalificirani skrbniki, naj bi se štela za avtenticno, dokazno breme dokazovanja neveljavnosti oporoke pa bi nosila stranka, ki bi oporoki oporekala.1145 Pomembno je, da kvalificiran skrbnik zagotavlja izpolnjevanje usmer­jevalne, varovalne in svecanostne funkcije oblicnostnih zahtev.1146 Ce en ponudnik skrbi za vecje število oporok, to pripelje do standardizacije obli­ke, ki se na neki nacin približuje klasicnim oblikam oporok. Prav tako je uporabljen jezik deloma poenoten in sodišcu blizu, zaradi cesar sodišce preprosteje prepozna elemente, pomembne pri oporoki, ter lahko hitreje in bolj prepricano odloci o veljavnosti zapisa. Vkljucitev tretjih oseb v posto­pek sestave in hrambe prisili zapustnika, da razmišlja o vsebini oporocnih razpolaganj, ki jih želi zapisati. Obstaja vecja verjetnost, da gre za pretehta-no in premišljeno odlocitev, za uresnicitev katere je moral zapustnik aktiv­ 1141 Kako je urejen položaj kvalificiranega skrbnika v Nevadi, Arizoni, India-ni in na Floridi, je podrobneje obrazloženo v primerjalnopravnem pregledu v poglavjih 3.1.5.3.9.2.1.5, 3.1.5.3.9.2.2.5, 3.1.5.3.9.2.3.5. in 3.1.5.3.9.2.4.5. 1142 Kljucni kriterij, po katerem se razlikujejo elektronske oporoke, pri katerih sode­luje kvalificiran skrbnik, od spletnih oporok, je v tem, da kvalificiran skrbnik nudi svoje sto­ritve prav za namen sestave in hrambe oporoke, spletni ponudnik pa pri spletnih oporokah sestave in hrambe oporoke ne ponuja kot ene od svojih storitev. Rangan (2018), str. 1806. 1143 Prav tam, str. 1806. 1144 Hall (2019), str. 1808. Hirsch (2020), str. 867–868. 1145 Horton (2019), str. 1660. Rangan (2018), str. 1808. 1146 Rangan (2018), str. 1807. no ravnati, to je poiskati nekoga, ki mu je pomagal pri sestavi in nato tudi hrambi oporoke. Kvalificiran skrbnik lahko poleg vsebine zapisa ohrani tudi nekatere druge podrobnosti in s tem olajša delo sodišca. Ker informa­cijska tehnologija omogoca tudi snemanje, je lahko slednje dodatna varo­valka. Slikovno gradivo omogoca, da se sodišce bolj neposredno preprica o zapustnikovi oporocni sposobnosti in o pravi zapustnikovi volji.1147 Ker je oporoka sestavljena v elektronski obliki, ne zadostuje samo, da je ustrezno oblikovana njena vsebina, ampak mora biti tudi tehnicna izved­ba taka, da bo do njene vsebine mogoce pozneje dostopati. Prav dostopnost oporoke v vsakem obdobju, ne glede na poznejši razvoj informacijske teh­nologije, je ena od prednosti, ki jih lahko nudi kvalificiran ponudnik. Razvoj informacijske tehnologije je izredno hiter, zato naprave, ki so bile nekoc v uporabi, danes lahko niso vec uporabne in bi lahko v takem pri­meru prišlo celo do onemogocenega dostopa do zapisa oporoke. Skrbnost kvalificiranega skrbnika za ohranjanje oporoke v taki elektronski obliki, ki bi bila ves cas dostopna, bi za oporocitelja pomenila olajšanje, saj mu ne bi bilo treba skrbeti, ali je oporoko še mogoce prebrati, ampak bi vedel, da za to skrbijo drugi. Nobena od držav, ki ureja položaj kvalificiranega skrbnika, ne pred­pisuje posebnih pogojev glede izobrazbe, ki jo mora slednji dosegati. Ute-meljeno pa je pricakovanje, da bo poznal predpise, ki dolocajo pogoje glede veljavnosti oporoke, ter da je kompetenten oziroma da obvladuje informa­cijsko tehnologijo, kar izhaja iz predpisane zahteve po njegovem skrbnem ravnanju. Kvalificiran skrbnik opravlja svojo funkcijo profesionalno. Pri prenehanju ne sme samovoljno opustiti opravljanja teh storitev, ampak mora najti pravnega naslednika, ki bo nadaljeval skrbniške posle ali pa mora o svojem prenehanju dejavnosti obvestiti oporocitelje in jim izrociti vse posnetke v zvezi z oporoko in certificirano oporocno listino. Tako se zagotavlja kontinuiteta obstoja in dosegljivosti elektronske oblike.1148 1147 Prav tam, str. 1807. 1148 Glej NRS 133.310. Pri nespletni oporoki je zapis oporoke vezan na zapustnika in se ne posodablja sam od sebe, razen ce za to ne poskrbi zapustnik. Ce zapustnik zavrže elektronsko napravo, so nepovratno izgubljeni podatki, ki so ostali na njej. Pri spletni opo­roki se sicer zapis posodablja hkrati z aplikacijo, na katero je vezan, in unicenje naprave ne povzroci izgube oporoke. Vendar ta vezanost hkrati pomeni tudi nevarnost, ce se karkoli zgodi z zapustnikovim spletnim racunom ali s ponudnikom storitve. V tem primeru nevar­nost torej ni vezana na unicenje ali zastaranje elektronske naprave, ampak na spremembe na strani ponudnika. Ce pride do njegovega prenehanja ali morda propade, kar je sicer bolj teoreticna možnost, saj se pri uveljavljenih spletnih ponudnikih praviloma spremeni le la-stniška struktura, se s tem izgubijo tudi vsi podatki, ki jih je zapustnik hranil na njihovih strežnikih. Ponudnik spletnih storitev ni kvalificiran skrbnik elektronske oporoke, zato pri hrambi oporoke tudi ni dolžan ravnati s kakšno posebno skrbnostjo. 9. ELEMENTI PRESOJE VELJAVNOSTI ELEKTRONSKE OPOROKE 9.1. Podpisovanje kot nacin avtentikacije 9.1.1. Uvodno Podpis oporocitelja je najosnovnejši in najpomembnejši gradnik pi-sne oporoke. Lastnorocni podpis je sprejet kot pravno ucinkovit nacin av-torizacije dokumenta, ne da bi vzbujal kakršenkoli dvom o svoji veljavi. S svojo prisotnostjo potrjuje dve bistveni dejstvi: da je dokument original, ki izvira od zapustnika, in da se je oporocitelj strinjal z vsebino dokumen­ta.1149 Praviloma je veljavna le tista pisna oporoka, ki jo je podpisal zapu­stnik sam. Oporoko lahko v izjemnih primerih po oporociteljevih navo­dilih, zanj podpiše druga oseba.1150 To je mogoce le, ce je zapustnik to res želel in obstajajo posebne zakonske dolocbe, ki dovoljujejo tretji osebi, da ravna v imenu in po navodilih zapustnika.1151 Podpisati se je mogoce na razlicne nacine. Za podpis navadno šte­je lastnorocno napisano ime in priimek osebe, vendar pa niso izkljucene tudi druge možnosti.1152 Obstaja še vec drugih nacinov oziroma postopkov avtorizacije dokumenta, ki imajo razlicno vrednost.1153 Oporocitelj lahko 1149 Horton (2019), str. 1634–1635. Reed (2001), str. 93. 1150 To na primer ureja slovenski ZD pri mednarodni oporoki. Glej šesti odstavek 71.a clena ZD. 1151 V Sloveniji oporoko praviloma podpiše zapustnik sam z lastno roko. Podpis oporocitelja s strani tretje osebe je dovoljen le v primeru mednarodne oporoke. V drugih primerih pomoci, ko tretja oseba pomaga oporocitelju pri držanju in podpiranju roke, pa je pomoc prekoracena, ce bi tretja oseba vodila roko oporocitelja, saj se s tem ne bi izražala oporociteljeva volja. Pogacnik (2003), str. 15. 1152  SSKJ: podpis. 1153 V nekaterih primerih zadostuje že natipkan podpis, odtis štampiljke ali navedba pogodbene stranke v glavi dokumenta. Na drugi strani pa so primeri, za katere se poleg namesto podpisa odtisne žig s svojim imenom, pritisne prstni odtis, ga na­tipka s pomocjo elektronske naprave. Redki niso niti primeri, ko je oporoka brez podpisa. Vsako odstopanje od uporabe klasicnega podpisa je tveganje, saj je veljavnost oporoke v tem primeru odvisna od zakonskih omejitev in uspešne presoje sodišc. Ta so v nekaterih primerih sicer presodila, da se tudi drugi nacini podpisovanja štejejo za enakovredne lastnorocnemu pod-pisu, v nekaterih primerih pa je neustrezen podpis povzrocil neveljavnost oporoke.1154 Nacin, na katerega se oporocitelj podpiše, ima pomembno težo v dokazni oceni. Celovitejši je podpis, lažje delo ima grafolog pri analizi pisave in zanesljivejše so tudi njegove ugotovitve. Zato je zaželeno, da se oporocitelj podpiše s polnim imenom in priimkom. Tak nacin je naj­varnejši in omogoca najboljšo izvedbo poznejšega preverjanja izvora podpisa. Na voljo ima tudi druge možnosti, ki pomenijo zahtevnejšo so-dno presojo, ne preprecuje pa veljavnosti oporoke. V praksi so že šteli za veljavne tudi štampiljka z imenom in priimkom, podpisi z zacetnicami, vzdevki, z opredelitvijo statusa podpisnika, prstnim odtisom ali drugim znakom.1155 Oporoka je lahko izjemoma veljavna celo tedaj, ko podpisa zapustnika ni, ce je oporociteljev namen jasen in je mogoce iz okolišcin sklepati, da je bila to prava in resnicna oporociteljeva volja.1156 Glede tega nekatere ameriške države zastopajo stališce, da je podpis drugotnega po­mena in so temu ustrezno spremenile svoje zakone.1157 Test avtenticnosti, ki je v osrcju presoje veljavnosti dokumenta, bi moral temeljiti na oporo-citeljevi pravi volji. Sprašujemo se, ali je za obravnavani dokument želel, da se šteje za njegovo oporoko. Namesto osredotocanja na fizicne lastno­sti oporocitelja bi morala biti cilj oblicnostnih zahtev njegova volja.1158 Podpis bi tako služil le kot nacin potrditve identitete, ne bi pa vec imel tiste kljucne vloge, od katerega obstoja je odvisna veljavnost celotnega dokumenta. lastnorocnega podpisa zahtevajo še dodatni elementi in varnostni postopki. UNCITRAL Model Law on Electronic Commerce with Guide to Enactment 1996 with additional article 5 bis as adopted in 1998, str. 38. 1154 Hirsch (2020), str. 835. 1155 Sawyer in Spero (2015), str. 79–80. 1156 Horton in Weisbord (2020), str. 25. 1157 To so Havaji, Michigan, Montana, New Jersey, Oregon, Južna Dakota in Utah. Horton (2019), str. 1631 in 1655. 1158 Crawford (2019), str. 291. 9.1.2. Pomen podpisa Tako kot pri umetniški sliki, ki brez umetnikovega podpisa ni popolna in dokoncana, se tudi za golo besedilo brez podpisa zdi, da je obstalo nekje sredi poti. Podpis dokumenta je zakljucna faza pravnega posla. S tem deja-njem avtor potrjuje, da je seznanjen in se strinja z vsebino napisanega ter je kljucnega pomena za njegovo veljavnost. Podpis, ki je napisan lastnoroc­no, je navzven najocitnejši dokaz o podpisnikovi volji in identiteti, saj kaže njegovo osebnost in verodostojnost.1159 Vloga podpisa in njegove posledice utemeljujejo potrebo po skrbni ureditvi postopka podpisovanja, s ciljem varovati podpisnika in prepreciti morebitne zlorabe.1160 Poleg pisne oblike in pric je podpis eden od kljucnih elementov opo­roke1161 in ima trojno vlogo. Prvic, zagotavlja identifikacijo in avtentikacijo podpisnika. Ko oporocitelj podpiše oporoko, ustvari vez s pisnim doku­mentom, hkrati pa ustvari krajevno in casovno umešcenost nastanka do-kumenta. Podpis nastopa kot nosilec podatkov o identiteti podpisnika in omogoca, da se po smrti preveri, ali je oporoko res sestavil zapustnik. Av-tentikacija dokumenta je tudi najpomembnejša funkcija podpisa.1162 Dru­gic, avtor s podpisom navzven izraža strinjanje oziroma odobravanje vsebi­ne zapisa. Dokument je vir informacij v svoji izvorni obliki, ne da bi jo kdo spreminjal ali posegal vanjo. Tretjic, podpis kaže na podpisnikovo voljo, da se zavezuje z dokumentom. S podpisom oporocitelj izrazi svoj namen, kako želi razdeliti premoženje, in svojo resnost izpeljati to dejanje. Podpis je neke vrste refleksija, da se zapustnik še enkrat ozre na vsebino dokumenta in podpiše šele takrat, ko je na to res pripravljen.1163 9.1.3. Lastnorocni podpis Lastnorocni podpis je eden od sestavnih delov pisnih oporok. Zdru­žljivost lastnorocnega podpisa s pisno obliko je povsem naravna, težje pa si je predstavljati združitev lastnorocnega podpisa in elektronskega doku­menta. Tako kombinacijo bi lahko predstavljal elektronski zapis, shranjen na elektronski medij, pri cemer bi bil podpis na ohišju elektronske naprave ali podpis z digitalnim pisalom. Ali se tak nacin podpisa šteje za veljavnega, je odvisno od predpisov, ki urejajo elektronsko podpisovanje. Ker gre za 1159 Bakhtiarifar in Savra (2018), str. 28. 1160 Prav tam, str. 28. 1161 Caldwell (2002), str. 485. 1162 Ross (2005), str. 608. 1163 Rowland, Kohl in Charlesworth (2017), str. 264–265. precej nedoreceno podrocje, lahko neustrezna izvedba vodi v neveljavnost oporoke.1164 Glede oblike podpisa se mi zdi smiselno, da se podpis zaradi vizualne podobe in enake obravnave ujema z izbrano obliko. Lastnoroc­ni podpis se v klasicni obliki ohrani pri pisnih oblikah oporok, v primeru njenega elektronskega zapisa pa naj bo naceloma tudi podpis v elektronski obliki. 9.1.4. Elektronski podpis 9.1.4.1. Uvodno Pisne oblike oporok zahtevajo lastnorocni podpis oporocitelja, pri elektronski obliki pa bi bilo fizicni podpis smiselno prilagoditi obliki in nacinu zapisa preostale elektronske oporoke. Elektronski podpis je substi-tut lastnorocnega podpisa, ki ustreza elektronski obliki dokumentov ter s katerim se zagotavljata pristnost podatkov in identifikacija podpisnika.1165 Z njim bi se lahko podpisovala tudi elektronska oblika oporoke, saj bi šlo za uskladitev tako vsebine kot tudi podpisa na koncu. Podpis je v elektronski obliki mogoce zagotoviti na razlicne nacine. Zapustnik se lahko podpiše na dokument z digitalnim pisalom, lahko na­tipka ime in priimek, odtisne šifriran elektronski podpis ali pa kako druga-ce izrazi potrditev svoje volje, ko uporabi drug nacin podpisovanja. Pri tem imajo razlicni nacini podpisov razlicno dokazno težo. V nasprotju z lastnorocnim podpisom, ki zahteve po avtenticno­sti praviloma izpolnjuje brez težav, je situacija pri elektronskem podpisu drugacna. Elektronski podpis je racunalniško generiran in nima lastnosti, znacilnih za pisanje z roko. S konkretno osebo je povezan na podlagi pro-gramske opreme in postopkovnih mehanizmov, ki izvedejo kriptografijo zapisa.1166 Ker vizualno ne vsebuje nobene osebne note podpisnika, izve­denec za pisave ne more opraviti grafološke analize in podati mnenja o primerljivosti podpisa z drugimi lastnorocnimi zapisi oziroma deli opo­rocitelja.1167 Vendar pa nemožnost vizualne analize ne ustvarja nepremo­stljive ovire za varno sestavo podpisa. Elektronski podpis, ki je sestavljen po posebnem postopku, lahko omogoca varen nacin avtentikacije, primer-ljiv lastnorocnemu podpisu. Sistem šifriranja elektronskega podpisa delu­je tako, da obstajata javni in zasebni kljuc, pri cemer je zasebni del kljuca 1164 Crawford (2020), str. 763. 1165 Glej (5. 6. 2018). Jerman Blažic in drugi (2001), str. 106. 1166 Mason (2016), str. 9. 1167 Reed (ur.) (2011), str. 280. znan le imetniku. Zasebni kljuc lahko generira le njegov imetnik in ga je pravzaprav nemogoce uganiti, zato ga brez seznanitve s temi podatki ne more uporabiti tretja oseba. Z zasebnim kljucem se dokument na podlagi zgošcevalne funkcije spremeni v podatkovni blok. Pri preverjanju podpisa se uporabi javni kljuc, s katerim se primerjata blok, zgošcen z zasebnim kljucem, z blokom, zgošcenim z javnim kljucem. Ujemanje blokov pomeni, da je podpis res avtorjev. V nasprotnem primeru neujemanje pomeni, da je dokument podpisala neka druga oseba ali pa je bil dokument po podpisu spremenjen.1168 Nekateri avtorji zagovarjajo stališce, da je elektronski podpis težje ponarediti kot lastnorocnega.1169 Vstopne podatke za generiranje podpi­sa naj bi poznal le njegov imetnik. Kompleksnost in tajnost teh podatkov onemogocata tretjim osebam, da bi ustvarile ali spremenile zapis brez av-torizacije avtorja. S šifriranjem se ohranja elektronski podpis v izkljucni pristojnosti imetnika, zaradi cesar je tak nacin podpisovanja lahko varen in ucinkovit.1170 Ne glede na kompleksnost ureditve in zahteve enega ali dru­gega podpisa pa ostaja nespremenjeno dejstvo, da je nemogoce zagotoviti absolutno varnost pred nedovoljenimi posegi tretjih oseb.1171 Pravila o elektronski obliki, ki se uporabljajo za elektronsko poslova­nje, se ne morejo uporabljati tudi pri oporokah, saj pogosto predpisi izrecno izkljucujejo njihovo uporabo pri teh.1172 V ureditvah, ki poznajo elektron­sko oporoko, so predpisani posebni pogoji o tem, kako mora biti oporoka sestavljena, temu ustrezno pa je urejen tudi podpis. Podpis pri elektronski oporoki tako ni kar kakršenkoli elektronski zapis ali tipkanje na elektron­sko napravo, ampak mora biti izveden po predpisanem postopku1173 1168 Prav tam, str. 280. Jerman Blažic in drugi (2001), str. 107–108. 1169 Reed (ur.) (2011), str. 282. 1170 Prav tam, str. 291. Elektronska hramba posnetka in elektronski podpis lahko nu-dita zadovoljivo varstvo in služita dokazni funkciji oblicnostnih zahtev. Caldwell (2002), str. 481. 1171 Faria (2005), str. 26. 1172 Glej drugi odstavek 13. clena ZEPEP. Tako je urejen tudi ameriški zvezni predpis o elektronskem podpisu v svetovnem in nacionalnem poslovanju (Electronic Signature in Global and National Commerce Act) in predpis o elektronskem poslovanju (UETA). Horton (2019), str. 1658. 1173 Rangan (2018), str. 1793–1794. Crawfordovi je definicija podpisa premalo na­tancna in v nekaterih mejnih primerih ustvarja dvome, kako obravnavati konkretni podpis. Ce je na primer zapustnik na mesto podpisa natipkal nakljucno zaporedje znakov ali pa pritisnil samo crko »X«, se odpira vprašanje, ali je šlo za zavestno ravnanje podpisovanja ali pa je znak oziroma zaporedje znakov posledica spleta okolišcin (ko se je prek tipkovnice sprehodila macka in s tackami po nakljucju odtipkala crke na mesto, kje bi moral biti pod-pis). Crawford (2020), str. 763 9.1.4.2. Razmejitev med elektronskim in digitalnim podpisom Za uporabo elektronskih sredstev z namenom avtentikacije doku­menta se pojavlja vec razlicnih poimenovanj elektronskega podpisa, najpo­gosteje pa prihaja do zamenjave med elektronskim podpisom in digitalnim podpisom. Izraza sta si podobna, vendar nista sopomenki, saj so med njima nekatere razlike. Pravilna in dosledna raba ustreznega izraza je bistvena, zato je pomembno, da izbira njune rabe ustreza kontekstu, v katerem se posamezen izraz pojavlja.1174 Pojem elektronski podpis je širši od digitalnega podpisa.1175 Black's Law Dictionary definira elektronski podpis (angl. electronic signature) kot preprost odtis crk, znakov ali simbolov na elektronski dokument, z name-nom avtenticirati pisanje brez kakršnegakoli kodiranja ali uporabe poseb­nih metod. Drugace velja za digitalni podpis (angl. digital signature), ki se naredi s pomocjo kriptografije ali druge tehnike, ki zagotavlja informacij­sko varnost ter zagotavlja avtenticnost in uporabnost celotnega zapisa.1176 Digitalni podpis je torej kompleksnejša izvedba elektronskega pod-pisa, ki s pomocjo ustreznih mehanizmov in kodiranja zagotavlja, da ima podpisnik izkljucni nadzor nad uporabo svojih podatkov za ustvarjanje elektronskega podpisa in da je tak podpis varen za uporabo. V slovenskem pravnem prostoru je uveljavljena besedna zveza elektronski podpis. 9.1.4.3. Elektronski podpis v tujih pravnih redih V EU je elektronski podpis sprva urejala Direktiva Evropskega parla­menta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis,1177 ki jo je leta 2014 nadomestila eIDAS.1178 Omenjeni akt prepoznava pomen elektronskega podpisa in spodbuja države clanice EU, da jih sprejmejo kot enakovreden nacin lastnorocnega podpisa.1179 V casu sprejema eIDAS so številne države že urejale podrocje elek­tronskega poslovanja, pri cemer so se uporabljeni izrazi med državami raz­likovali, evropski predpis pa je uvedel še dodatne, nove izraze. V eIDAS so glede podpisa uporabljeni trije pojmi: elektronski podpis, napredni elek­ 1174 Mason (2016), str. 197–198. 1175 Prav tam, str. 21. 1176 Black's Law Dictionary (2009), str. 1507–1508. 1177 Uradni list ES L 13, 19. januar 2000, str. 239–248. 1178 Uradni list EU L 257, 28. avgust 2014, str. 73–114. 1179 Glej 49. odstavek uvodnih izjav eIDAS. tronski podpis in kvalificiran elektronski podpis,1180 ki se lahko razlikujejo od pojmov, ki jih uporabljajo nacionalne zakonodaje. S sprejetjem evropske zakonodaje je tako prišlo do terminološkega trka med evropsko in nacio­nalnimi zakonodajami. V primeru odstopanj je imel nacionalni zakonoda­jalec dve možni poti. Po prvi bi zamenjal že uveljavljen izraz v nacionalni zakonodaji z izrazjem, ki bi ustrezalo evropskemu predpisu. Vendar pa bi bilo to delo zaradi množice predpisov, v katerih so uporabljeni neskladni izrazi, izredno obsežno in zahtevno delo. Zato bi bila sprejemljivejša druga metoda, s katero bi se nedoslednost rešila s pojasnilom, kateri pojem v na­cionalni zakonodaji je enakovreden evropskemu izrazu.1181 eIDAS opredeljuje elektronski podpis kot niz podatkov v elektronski obliki, ki so dodani k drugim podatkom v elektronski obliki ali so z nji-mi logicno povezani in jih podpisnik uporablja za podpisovanje.1182 Kot zahtevnejši obliki sta v eIDAS navedena napredni elektronski podpis in kvalificirani elektronski podpis. Napredni elektronski podpis je elektronski podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve: je enolicno povezan s podpisni­kom, omogoca identifikacijo podpisnika, je ustvarjen na podlagi podatkov za ustvarjanje elektronskega podpisa, ki jih podpisnik z visoko stopnjo zaupanja lahko uporablja izkljucno pod svojim nadzorom in je povezan s podatki, ki so podpisani tako, da je opazna vsaka naknadna sprememba podatkov.1183 Kvalificirani elektronski podpis pomeni napredni elektronski podpis, ki se ustvari z napravo za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa in temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronske podpise.1184 Modelni zakon o elektronskem podpisu (Model Law on Electronic Signature),1185 ki ga je pripravila UNCITRAL, elektronski podpis oprede­ljuje v 2. clenu kot podatek, ki je v elektronski obliki in je del podatkovne­ga sporocila oziroma z njim logicno povezan ter je namenjen identifika­ciji podpisnika v zvezi s podatkovnim sporocilom in kaže podpisnikovo strinjanje z vsebino podpisanega dokumenta. Digitalnega podpisa modelni 1180 Glej 3. clen eIDAS. 1181 Tako je naredila na primer Estonija, ena od najbolj digitalno naprednih evrop­skih držav. Estonija v svojih predpisih uporablja izraz digitalni podpis, eIDAS pa uporablja izraz elektronski podpis. Da bi se izognila jezikovnemu spreminjanju celotne zakonodaje, je Estonija težavo rešila tako, da je podala definicijo digitalnega podpisa, ki se ujema z raz­lago kvalificiranega elektronskega podpisa v eIDAS. Kull in Kask (2019), str. 28. Slovenska ureditev ne pozna pojmov napredni elektronski podpis in kvalificiran elektronski podpis. Namesto tega uporablja pojem varen elektronski podpis. Glej 2. clen ZEPEP. 1182 Glej deseto tocko 3. clena eIDAS. 1183 Glej enajsto tocko 3. clena v zvezi s 26. clenom eIDAS. 1184 Glej dvanajsto tocko 3. clena eIDAS. 1185 UNCITRAL Model Law on Electronic Signatures with Guide to Enactment (2001), str. 1. zakon ne definira. Drugace kot evropski predpisi, ki zavezujejo države cla-nice, sprejem dolocb Modelnega zakona o elektronskem podpisu temelji na prostovoljni odlocitvi držav.1186 UNCITRAL je opredelitev namenoma oblikovala precej ohlapno, ne da bi dolocila tocno doloceno metodo ali po­stopek podpisovanja. Podrobnejšo ureditev elektronskih podpisov in zah­tev glede njih je prepustila posameznim državam, da same presodijo, kako bodo uredile to podrocje. Nekatere države so obdržale predlagano splošno opredelitev, številne države pa so se odlocile za kompleksnejši sistem, v ka­terem so predvidele vec kot en nacin elektronskega podpisa, odvisno od narave dokumenta, ki se podpisuje.1187 9.1.4.4. Elektronski podpis v slovenskem pravnem redu Sprva je elektronski podpis urejal ZEPEP, in sicer je v 13. clenu dolocal enakovrednost pisne in elektronske oblike pod pogojem, da so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo. V 15. clenu je urejal varen elektronski podpis, zakonodajalec je z ZEISZ ohranil v velja-vi 13. clen, 15. clen pa je crtal. Ker ZEISD ne ureja varnega elektronskega podpisa oziroma podpisa, pri katerem bi se zahtevala vecja stopnja varno­sti, se je v tem oziru treba obrniti na eIDAS. eIDAS ureja elektronski podpis v 25. do 34. clenu, pri cemer razlikuje med naprednim in kvalificiranim elektronskim podpisom. Za napredni elektronski podpis se šteje podpis, ki izpolnjuje naslednje pogoje: je enolicno povezan s podpisnikom, iden­tificira podpisnika, ustvari se na podlagi podatkov za ustvarjanje elektron­skega podpisa, ki jih podpisnik z visoko stopnjo zaupanja lahko uporablja izkljucno pod svojim nadzorom in vzpostavlja povezavo med podpisom in podpisanim dokumentom na nacin, da je opazna vsaka naknadna spre­memba.1188 Za kvalificiran elektronski podpis se šteje napredni elektronski podpis, ki se ustvari z napravo za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa in temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronske podpise.1189 To pomeni, da se za kvalificiran podpis zahteva zahtevnejše informacijsko ravnanje, ki pa potem z visoko stopnjo verjetnosti zagotavlja avtenticnost podpisa in s tem identiteto podpisnika. Kvalificiran podpis deluje na podlagi algoritma, ki uporablja dva pro-gramska kljuca. Z njima lahko uporabnik potrdi avtenticnost podpisa in 1186 Faria (2005), str. 30. 1187 Prav tam, str. 26–27. 1188 Glej enajsto in dvanajsto tocko 3. clena eIDAS v zvezi s 26. clenom eIDAS. 1189 Glej dvanajsto tocko 3. clena eIDAS. vsebine zapisa. Zasebni kljuc hrani izkljucno podpisnik in služi temu, da z njim ob odtisu zakodira vsebino zapisa. Javni kljuc izdajo pooblašcene osebe in je komplementaren zasebnemu kljucu.1190 Kvalificirano potrdi­lo1191 povezuje javni kljuc z uporabnikom, ki ima zasebni kljuc. Kvalificira-no potrdilo po ZEISZ lahko izdaja ponudnik kvalificiranih storitev, ki mu je nadzorni organ za storitve zaupanja1192 na podlagi priglasitve namere in predložitve porocila o ugotavljanju skladnosti ob izpolnjevanju zahtev iz eIDAS podelil kvalificiran status zaupanja in ga vpisal v nacionalni za­nesljivi seznam.1193 Ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja pred izdajo kvalificiranega potrdila fizicni osebi preveri njeno istovetnost na podlagi veljavnega osebnega dokumenta in s fizicno prisotnostjo osebe, ki se iden­tificira.1194 Le na podlagi obeh kljucev lahko oseba podpiše dokument. Ce nepooblašcena oseba pride do javnega kljuca podpisnika, si z njim ne more pomagati, saj je prakticno nemogoce generirati zasebni kljuc le na podlagi podatkov, ki jih razkriva javni kljuc. Poleg tega sistem zazna vsako nakna­dno spreminjanje, kar zmanjšuje uspešnost nepooblašcenega poseganja vanj.1195 S tem je zagotovljena varnost podpisovanja in zagotavljanje avten-ticnosti podpisnika, kar omogoca zadovoljivo stopnjo zaupanja v elektron­sko podpisane dokumente. 9.1.5. Elektronski podpis pri elektronskih oblikah oporok 9.1.5.1. Podpis z digitalnim pisalom Pisalo, crnilo in papir so pripomocki, ki jih pisci najveckrat uporabijo pri podpisovanju v fizicni obliki. Ce se navadno crnilo zamenja za digitalno crnilo, kemicni svincnik pa za digitalno pisalo, se z njuno uporabo lahko ustvari podpis, ki združuje elemente lastnorocnosti in digitalnosti. Kljub elektronski obliki oporocitelj tak podpis napravi z roko in slednji tudi vizu­ 1190 Jueneman in Robertson (1998), str. 438–439. Caldwell (2002), str. 481. 1191 ZEISZ razlikuje med kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis, kvalificira­nim potrdilom za elektronski žig in kvalificiranim potrdilom za avtentikacijo spletišc. Glej peto tocko 2. clena ZEISZ. 1192 Po 51. clenu ZEISZ je to inšpekcija za informacijsko družbo oziroma Inšpektorat RS za informacijsko družbo v okviru Ministrstva za digitalno preobrazbo. 1193 Glej 22., 49. in 51. clen ZEISZ. 1194 Prva alineja pod tocko b prvega odstavka 10. clena ZEISZ. Reed (ur.) (2011), str. 280–281. Ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja lahko preverja podatke o verodostoj­nosti virov za državljane Republike Slovenije iz centralnega registra prebivalstva, za tujce iz centralnega registra prebivalcev in davcnega registra, za poslovne subjekte pa iz Poslovnega registra Slovenije. Glej 31. clen ZEISZ. 1195 Jueneman in Robertson (1998), str. 438–439. alno spominja na lastnorocnega, zato se postavlja vprašanje, ali ga štejemo med elektronske podpise ali izpolnjuje zahtevane elemente lastnorocnega podpisa, napravljenega na papir.1196 Lastnorocno napravljena podoba ga uvršca med lastnorocne podpise. Nematerialna oblika in uporaba tehnic­ne naprave za hrambo podpisa ga uvršcata med elektronske oblike podpi­sov.1197 Vendar lastnorocnost ne zabriše dejstva, da ga zaradi elektronske oblike ne moremo šteti za podpis v pisni obliki. Zato bi ga umestila v po­sebno skupino podpisov, ki bi jo imenovala lastnorocni elektronski podpis, za katero pa bi sicer veljale dolocbe o elektronskem podpisu. Zapustnik, ki želi oblikovati lastnorocni zapis, mora obvladovati ve-šcino pisanja. Psihologi pojasnjujejo, da gre za zahteven kognitivni proces, v katerem je treba usklajevati razlicne spretnosti, na primer kako držati in pritiskati pisalo v razmerju do papirja, kako usklajevati premike, da bodo ustrezali miselnim predstavam pisca.1198 Na podlagi analize grafoloških znacilnosti je mogoce iz podpisa razbrati osebne lastnosti pisca, saj je edin­stven vsaki osebi, zato ima nacin sestave pomembno dokazno in identifi­kacijsko vlogo.1199 Vse to je mogoce razbrati tudi iz lastnorocnega podpisa z digitalnim pisalom. Nacin in dolžina podpisa sta v domeni zapustnika, ki sestavi oporoko. Zapustnik se lahko podpiše s polnim imenom in pri­imkom, lahko pa zapiše le nekaj crk. Necitljiv podpis, ki odstopa od zapu­stnikovega obicajnega podpisa, odpira dvome o identiteti podpisnika. (Ne) citljivost podpisa lahko vpliva na njegovo veljavnost. Sodišce, ki presoja veljavnost podpisa, si lahko pomaga s primerjavo, kako se je zapustnik obi­cajno podpisal. Ce ugotovi, da podpis znatno odstopa od zapustnikovega stila podpisovanja, pri tem pa ne razpolaga z drugimi dokazi o zapustni­kovi volji niti pri sestavi niso sodelovale price, lahko ugotovi, da je podpis neveljaven.1200 Podobno, kot je papir nosilec informacij o podpisniku, tudi elek­tronska naprava omogoca široko analizo znacilnosti zapisanega. Podpi­snik, ki se z digitalnim pisalom podpiše neposredno na dokument, ustva­ri vez med svojim podpisom in dokumentom ter ustvari doloceno bazo metapodatkov. Podpis z digitalnim pisalom je napravljen neposredno na dokument, zato so podatki o njegovem nastanku in drugih lastnostih za­beleženi skupaj z njim. Ce naprava zaznava znacilnosti pisanja, kot so hitrost, pospeševanje in pritiski ob podlago, lahko podpis z digitalnim 1196 Kull in Kask (2019), str. 34. 1197 Prav tam, str. 26. 1198  Horton (2015), str. 1106. Gerth in drugi (2016), str. 2. 1199 Lester (2007), str. 590. 1200 Mason (2016), str. 22. pisalom nudi zanesljiv nacin verifikacije avtorja podpisa. Poleg tega bele­ženje drsenja digitalnega pisala ustvarja podobo, ki odseva oporociteljev lastnorocni podpis. Kljucna je visoka stopnja natancnosti, ki je odvisna od kompleksnosti elektronske naprave. Bolj je ta sofisticirana, bolj reali­sticen podpis omogoca in s tem vecjo zanesljivost pri ugotavljanju iden­titete. S pomocjo posebnih sistemov za preverjanje, ki temeljijo na slede­nju podpisa in vektorskih enacbah, je mogoce tako na podlagi vizualne podobe kot tudi preostalih elektronskih podatkov preveriti, ali se podpis ujema z drugimi zapustnikovimi podpisi.1201 Primer oporoke, podpisane z digitalnim pisalom, je Estate of Javier Castro. Sodišce je bilo v svoji argumentaciji glede veljavnosti podpisa zelo skopo. Zapisalo je le, da se graficna podoba oporociteljevega podpisa v skladu z nacionalnim zakonom lahko šteje za podpis. Podrobneje se s pod-pisom in zmogljivostjo digitalnega pisala sodišce ni ukvarjalo.1202 9.1.5.2. Podpis, napravljen s tipkanjem Oporocitelj lahko podpis natipka na dva nacina: vsakic posebej ali pa se podpis samodejno generira ob sestavi dokumenta, kot je na primer samodejno generiran na koncu sporocila pri elektronski pošti. Obema na-cinoma je skupno, da je njuna dokazna vrednost majhna in razen dejstva, da skupek crk kaže na doloceno osebo, te ugotovitve z nicimer dodatno ne podpira. To je izredno preprost, vendar tudi najmanj varen nacin, ko oporocitelj po zapisu vsebine oporoke preprosto nadaljuje tipkanje ter na koncu besedila natipka še svoje ime in priimek. Podpis ne odraža nobene osebne lastnosti in je generiran na podlagi racunalniškega programa, ki izpisuje crke glede na pišceve pritiske tipk. Ker ni pomembno, kdo pritiska na tipke, ga lahko brez kakšnega posebnega truda napiše tretja oseba. Kljub tem pomislekom je mogoce najti kar nekaj primerov iz sodne prakse, ko se je oporoka štela za veljavno kljub natipkanemu podpisu.1203 Oporocitelj lahko natipka podpis v obliki, identicni preostalemu bese­dilu, lahko pa ga vizualno spremeni tako, da ga je že na prvi pogled mogoce lociti od preostalega besedila. To je mogoce doseci z uporabo poševnega ali krepkega tiska, druge velikosti pisave ipd.1204 Pravno sicer taka sprememba 1201 Tanwar in drugi, v Obaidat, Traore in Woungang (2019), str. 257. 1202 Estate of Javier Castro, št. 2013ES00140 (Ohio C.P., Prob. Div., Lorain County) z dne 19. junija 2013. 1203 Mason (2016), str. 223. Tako je sodišce štelo pogodbo za veljavno sklenjeno, tudi ce je bila ena stranka podpisana le z imenom, druga pa niti to ne, med strankama pa je ob-stajala ustaljena predhodna elektronska komunikacija. Prav tam, str. 191. 1204 Kot na primer v zadevi Taylor v. Holt. nima nikakršnega vpliva, je pa lahko dokaz o jasnejšem izražanju in oci­tnejšem izkazovanju oporociteljeve volje.1205 V zadevi Yu1206 je oporocitelj na koncu oporocnega zapisa natipkal svoj podpis na mesto, kjer bi moral biti lastnorocni podpis, zraven je za­pisal tudi datum sestave oporoke in svoj naslov. Avstralsko sodišce je po presoji vseh okolišcin sklenilo, da podpis izvira od oporocitelja, ceprav ga ne moremo šteti za lastnorocni podpis.1207 Celotna pojavna oblika dokumenta, tako vsebine besedila kot tudi obstoja in mesta natipkanega podpisa, po mnenju sodišca izkazuje, da je oporocitelj želel, da dokument ucinkuje in je podlaga za razdelitev premoženja. Uporabljeno izrazje, znacilno za oporocno dedovanje, v oporoki imenovan izvršitelj oporoke in na koncu besedila natipkan podpis oporocitelja so bili glavni argumen-ti, ki so prepricali sodišce, da je elektronski zapis štelo za oporoko. Ceprav podpis ni bil napravljen lastnorocno, so preostali dokazi pretehtali in je sodišce presodilo, da natipkan podpis ni taka pomanjkljivost, ki bi pov­zrocila neveljavnost zapisa. V drugi zadevi, Estate of Roger Christopher Currie,1208 je bila oporoka prav tako natipkana na racunalnik. Na koncu besedila je bil namesto la­stnorocnega podpisa ta natipkan v obliki »Signed by the writer Roger Chri­stopher Currie on this day Wednesday, 1 April 2009«. Sodišce pri presoji veljavnosti oporoke natipkanemu podpisu ni namenjalo posebne pozorno­sti in se ni nikjer izjasnilo, ali šteje tako napravljen podpis za enakovreden lastnorocnemu podpisu oziroma kako se ga lahko interpretira. Do podpisa se je opredelilo tako, da je napisalo, da zadostuje že prisotnost podpisa, saj obstoj podpisa podpira oporociteljevo voljo po razpolaganju s premo­ženjem. Presoja sodišca je bila osredotocena na dokument kot celoto in njegovo vpetost v preostalo dogajanje, na podlagi cesar je presodilo, da je oporoka veljavna. Kakšna je bila pri tem teža podpisa, iz odlocitve ni razvi­dno, mogoce pa je sklepati, da sodišce tega ni štelo za tako odstopanje, da bi povzrocilo neveljavnost oporoke. 1205 Sodišca so se z natipkanimi podpisi v oporokah ukvarjala v zadevah Alan Yazbek v. Ghosn Yazbek, Re Tretheway in Re Buckmeyer Estate. Mason (2016), str. 244–246. 1206 Yu (2013) QSC 322 z dne 6. novembra 2013. 1207 Sodišce je svojo odlocitev oprlo na dolocbe, ki dovoljujejo, da se spregledajo oblicnostne zahteve, ce se elektronski zapis besedila lahko šteje za dokument, ce je iz opo­roke jasno razvidna oporociteljeva volja in ce je iz oporoke razviden oporociteljev namen razdeliti svoje premoženje. Glej 18. clen Succession Act 1981 (Qld). 1208 Estate of Roger Christopher Currie [2015] NSWSC 1098 z dne 5. avgusta 2015. 9.1.5.3. Podpis s številko PIN ali geslom Številka PIN oziroma geslo se šteje za eno od najstarejših oblik ele­ktronskega nacina podpisovanja. Z uporabo številke PIN ali gesla lahko uporabnik zaklene dolocen dokument s številcno ali besedno kodo, ki jo pozna le on. Tak nacin avtorizacije je široko uporabljen predvsem pri zaklepanju dostopa do elektronskih naprav, bancnih poslih na bancnih avtomatih ali pri drugih financnih transakcijah.1209 Da se številka PIN oziroma drugo unikatno zaporedje številk, lahko šteje za podpis v smi­slu imena in priimka, je odlocilo tudi ameriško sodišce v zadevi Spevack, Cameron & Boyd v. National Community Bank of New Jersey. V konkre­tni zadevi, ki ni dednopravna, je sodišce presojalo veljavnost podpisa na indosamentu. Ena od strank je kot podpis uporabila unikatno številko za bancni racun, ki ji jo je izdala banka. Sodišce je zavzelo stališce, da se za podpis ne šteje samo lastnorocni podpis, ampak tudi drugi nacini identifikacije. Svojo odlocitev je argumentiralo z navedbo, da je v casu razvoja informatike uporaba številk kot sredstva identifikacije vsesplošnorazširjena. Številke so lažje prepoznavne in uporabnejše kot podpis, zato je ravnanje stranke, ki je to številko uporabila kot podpis, razumljivo in dopustno. Ker je banka na podlagi zaporedja številk lahko identificira-la podpisnika, poleg tega pa so na njegovo identiteto kazale tudi druge okolišcine, je sodišce presodilo, da je bil indosament veljavno podpisan, ceprav ni šlo za lastnorocni podpis.1210 Srž problema pri možnosti, da bi oporocitelj oporoko podpisal s šte­vilko PIN, se skriva v negotovosti, ali je številko PIN res odtipkal zapustnik ali pa je bila to katera druga oseba, ki je bila (po nakljucju) seznanjena z zaporedjem številk ali crk, ki predstavljajo geslo.1211 Preprost nacin šifrira­nja besedila oziroma možnost seznanitve tretjih oseb z geslom je tveganje za njegovo nepooblašceno uporabo. Menim, da je uporabna kot dodatna varovalka za sestavo ali dostop do mesta, kjer je shranjena elektronska opo­roka. Uporabo številke PIN v vlogi podpisa pa ocenjujem kot neprimeren nacin podpisovanja elektronske oblike oporoke. 1209 Mason (2016), str. 215. 1210 Gre za zadevo Spevack, Cameron & Boyd v. National Community Bank of New Jersey, 677 A.2d 1168 (N.J.Super.A.D. 1996), 291 N.J.Super. 577 z dne 28. junija 1996. Mason (2016), str. 222 in 226–227. 1211 Mason (2016), str. 216–217. 9.1.5.4. Podpis s klikom na za to predvideno okence v racunalniškem programu Sklepanje pogodb je mogoce tudi prek spleta, pri cemer ena stranka odkljuka za to predvideno mesto in s tem jasno izrazi svoj interes za skle­nitev pravnega posla.1212 Pri tem je pomembno, da je stranka seznanjena s sklenitvijo pogodbe in z njeno vsebino.1213 Enak nacin podpisovanja bi se teoreticno lahko uporabil tudi pri elektronski oporoki. Oporocitelj bi se­stavil oporoko v posebnem programu, njeno vsebino pa bi potrdil s priti­skom miške na kljukico v za to predvidenem okencu. Nato bi racunalniški program generiral dokument, za katerega bi se lahko štelo, da je podpisan, saj je stranka oddala svojo privolitev. Vendar pa je tak nacin problemati-cen zaradi narave oporoke in potrebe po nedvoumnosti podpisa. Oporok ni mogoce enaciti s pogodbami civilnega in gospodarskega prava. Gre za veliko bolj osebno dejanje, za katerega se zahteva temeljit oporociteljev premislek. Poleg tega ne sme biti niti sence dvoma v izvor dokumenta in oporociteljevo voljo. Drugace kot pogodbe, v katerih se v primeru spora dokazni postopek izpelje v prisotnosti vseh udeleženih strank, to pri opo­roki ne pride v poštev. Oporoka dobi pravni ucinek šele s trenutkom, ko oporocitelj umre. Ker na oporoki ni zapustnikovega podpisa, tako dejan­sko stanje povzroca precejšnjo negotovost, kako obravnavati elektronski zapis. Menim, da ni dovolj jasno, ali je zapustnik oporoko štel za koncni zapis ali pa je elektronski zapis le osnutek, prav tako kljukica ne zahteva kakšne posebne zapustnikove aktivnosti, kot to velja za podpis, ceprav je natipkan. Menim, da kljukica ni enakovreden nacin avtentikacije zapisa kot podpis in ne nudi zadostnega zagotovila, da je zapis res zapustnikova poslednja volja. Zato menim, da ni primeren nacin za podpisovanje elek­tronske oporoke. 9.1.5.5. Opticno prebran podpis Opticno prebran podpis nastane s preslikavo lastnorocnega podpisa, napravljenega na papir, in njegovo pretvorbo v elektronsko obliko.1214 Po-dobno kot pri podpisu z digitalnim pisalom je tudi pri opticno prebranem podpisu ta navzven zaznaven kot graficni podpis v obliki vijug, krivulj in pik. Razlikujeta se v tem, da je elektronski podpis z digitalnim pisalom na­pravljen neposredno na dokument, ki se podpisuje, pri opticnem prebra­ 1212 Prav tam, str. 205. 1213 Prav tam, str. 208. 1214 Prav tam, str. 287. nem podpisu pa je na dokument prilepljena graficna podoba lastnorocne­ga podpisa, ki sicer izvira iz nekega drugega dogodka. Shranjen podpis se hrani in uporablja kot slika, ki nima neposrednega izvora v oporoki, zato je nemogoce preveriti, kdo je bil tisti, ki je sliko pripel k dokumentu, in kdaj je podpis nastal. Problem takega nacina podpisa ni v tem, da ne bi izviral od zapu­stnika, ampak v njegovem izvoru oziroma namembnosti. Ker je bil podpis prilepljen na oporoko, se ne ve natancno, kdaj in za katero priložnost ga je zapustnik oblikoval. Lahko ga je dal na oporoko res oporocitelj z name-nom, da deluje kot njegov podpis. Lahko pa je bil ustvarjen za neki drug dogodek, na primer za podpis neke druge pogodbe, od tu pa ga je tretja oseba prekopirala in vkljucila v oporoko kot oporociteljev podpis.1215 Uporaba opticno prebranega podpisa kot oblike elektronskega pod-pisa je v pravnem prometu pogosta1216 in morda resda prakticna, vendar pa so za oporoke dolocene strožje zahteve glede zagotavljanja avtenticnosti zapisa.1217 Skorajda popolna anonimnost avtorja in izvora kopije ne ustreza ciljem oporocnega zapisa, pri katerem je kljucnega pomena, da je obravna­vani dokument mogoce povezati s tocno doloceno osebo.1218 To so podpisi, ki so ustvarjeni brez ustreznih varnostnih tehnik, graficna podoba pa sama po sebi zadostuje za ucinkovito varstvo, zato niso primerni za podpisovanje elektronske oporoke. 9.1.6. Oporoka brez podpisa Podpis je najpomembnejši del oporoke in ga je v primerjavi z oblic­nostnimi zahtevami glede pric ali oblike oporoke najtežje pogrešiti.1219 Iz­jemoma je lahko upoštevana tudi oporoka z manjkajocim podpisom, ce pravna ureditev države dovoljuje, da v dolocenih primerih ostanejo v ve­ljavi tudi nepopolna oporocna razpolaganja.1220 Oporoka, ki ni podpisana, pomeni dvojno težavo: prvic, odpira dvom o dokoncnosti akta,1221 in dru­gic, odpira dvom o svojem izvoru. 1215 Toplišek (1996), str. 1034. Kull in Kask (2019), str. 34. Tanwar in drugi, v Obaidat, Traore in Woungang (2019), str. 258 in 260. 1216 Mason (2016), str. 287. 1217 Opticno prebran podpis po nacinu delitve elektronskih podpisov po eIDAS spa-da v skupino enostavnih elektronskih podpisov. Polydor (2020), str. 106–107. 1218 Polydor (2020), str. 106–107. 1219 Horton (2015), str. 1144–1145. 1220 Gre za doktrini neškodljive napake in znatne skladnosti. Martin (1986), str. 149–150. 1221 Gürer (2016), str. 1966. Oporocitelj bo podpisal le tisti izvod, ki je koncna oblika oporoke. Do-kumenti, ki niso podpisani, so praviloma osnutki, kot taki pa ne morejo biti pravna podlaga za delitev zapušcine.1222 Enako, kot se v pogodbenem pravu podpisuje le koncna verzija pogodbe, velja podobno tudi pri oporokah. Si-cer obstaja možnost, da je oporocitelj oporoko le pozabil podpisati, lahko pa je šele zacrtal oporocna dolocila in umrl, ne da bi svoje misli dokoncno izcistil. Za zapis, ki nima podpisa, se tako lahko utemeljeno domneva, da gre za osnutek oziroma za eno od prehodnih razlicic oporociteljevih misli. Podpis naj bi bil tisti mejnik, ki locuje koncni zapis od predhodnih idej, ki so pravno irelevantne.1223 Podpis je v slovenski ureditvi obvezna sestavina oporoke. Ce je oporoka brez podpisa, je neveljavna, ne glede na druge oko­lišcine, kot so jasnost oporociteljeve volje, izpovedbe pric ipd.1224 Drugace je v nekaterih ameriških ureditvah, v katerih nepodpisana oporoka lahko povzroca dvom v dokoncnost in avtenticnost oporoke, ne povzroci pa takojšnje neveljavnosti oporoke.1225 Ce podpisa ni oziroma je napravljen drugace, kot je to obicajno, je v pristojnosti sodišc, da odlocijo, kako ravnati v primeru, ko oblika ne sledi zakonskim predpisom.1226 Tudi ce je podpis predpisan v dednopravnem zakonu kot pogoj za veljavnost oporoke, lahko odlocijo, da je oporoko mogoce obdržati v veljavi, ce na podlagi vseh okolišcin presodijo, da gre za koncni zapis in s tem pravno relevantno oporociteljevo poslednjo voljo.1227 V zadevi Estate of Ehrlich1228 je oporocitelj sestavil pisno oporoko, vendar je ni podpisal. Ko so dedici po smrti zapustnika preiskali hišo, so v predalu našli fotokopijo oporoke. Na oporoki je bila lastnorocno napisana opomba, da je bil izvirnik oporoke poslan izvršitelju, vendar pa je izvršitelj umrl pred zapustnikom in se je izvirnik izgubil. Ceprav je iz fotokopije oporoke izhajalo, da oporocitelj ni podpisal izvirnika niti pri njeni sestavi nista sodelovali prici, jo je sodišce v New Jerseyju štelo za veljavno. De-dnopravni predpisi v New Jerseyju, na katere je sodišce oprlo svojo argu­mentacijo, vkljucujejo pravilo neškodljive napake, ki dovoljuje spregled nekaterih nepravilnosti pri sestavi oporoke, ce je oporociteljeva volja jasna in podprta z dokazi. Sodišce je zapisalo, da je oporoka profesionalno se­ 1222 Langbein (2017), str. 4. Horton (2019), str. 1638. 1223 Lester (2007), str. 590. Banks (2015), str. 314. Langbein (2017), str. 4. Banta (2019a), str. 584. 1224 Glej na primer 63.–66. clen ZD. 1225 Horton (2015), str. 1144–1145. 1226 Langbein (2017), str. 4. 1227 Kasirer (1997), str. 45–46. 1228 Matter of the Will of E. Warren Bradway [2012] New Jersey Superior Court, Appellate Division 47 A.3d 12 (2012) z dne 29. junija 2012. stavljena s pravnim izrazjem, znacilnim za oporocno dedovanje. Bližnje osebe je seznanil z obstojem oporoke. Oporocitelj je v oporoki dolocil iz­vršitelja, ki mu je tudi poslal oporoko, kar potrjujejo lastnorocno napisane opombe na fotokopiji oporoke. Delitev premoženja med dedice v oporoki je pricakovana glede na družinske odnose zapustnika s sorodniki. Navede­ne ugotovitve so sodišce prepricala, da je oporocitelj pregledal oporoko in je zanjo želel, da bi ucinkovala, saj je njegova volja jasno izkazana in pod-prta z ugotovljenimi dejstvi. Z odlocitvijo sodišca se ni strinjal eden od so-dnikov v senatu in je zato svoje mnenje izrazil v locenem mnenju. Dejstva, da je sodišce razpolagalo s fotokopijo oporoke, ni štel za tako hudo kršitev, da bi vplivala na veljavnost oporoke, ampak je težavo videl predvsem v odsotnosti podpisa. V postopku ni bilo ugotovljeno, ali je bila oporoka res izgubljena ali pa je šlo za preklic oporoke. Nepodpisana oporoka lahko po­meni tudi, da si je oporocitelj premislil, zato je sodnik svoje loceno mnenje zakljucil, da bi se moralo sodišce, ce bi želelo priznati oporoko za veljavno, najprej prepricati, ali se je oporociteljeva volja od dneva nastanka oporoke do njegove smrti spremenila ali je še vedno želel, da se deduje na podlagi najdene oporoke.1229 S podobnim vprašanjem se je ukvarjalo tudi kanadsko sodišce v za­devi Rioux v. Coulombe, v kateri je oporociteljica sestavila oporoko in jo shranila na disketo. Dokumenta ni podpisala, je pa svoje ime in priimek napisala na ovitek diskete in zraven pripisala, da je to njena oporoka, ter dodala datum zapisa. Sodišce je napisano ime in priimek štelo kot veljaven podpis in ga obravnavalo podobno kot v primerih, v katerih je podpis opo­roke namesto na samem dokumentu na pisemski ovojnici. Odlocilo je, da se napisana ime in priimek lahko štejeta za veljaven oporociteljicin podpis, ceprav nista v dokumentu, ampak zunaj njega.1230 9.2. Drugi nacini zavarovanja avtenticnosti Poleg podpisa lahko oporocitelj uporabi razlicne nacine avtentikaci­je oporoke, s katerimi želi doseci, da bo sodišce v zapušcinskem postopku obravnavalo njegovo oporoko kot veljaven dokument. Za kateri pristop se bo zapustnik odlocil, je odvisno od zakonskih zahtev, ce predpisujejo toc­no dolocen nacin (na primer sodelovanje pric), in od zapustnikove volje, kateri nacin mu je bližje, ce ima na izbiro vec možnosti. Nacini avtenti­kacije se med seboj razlikujejo po nacinu odtisa na dokument in stopnji zašcite, ki jo lahko ponudijo. Nekateri nacini so alternativa zapustnikove­ 1229 Horton (2015), str. 1143–1144. 1230 Hirsch (2020), str. 855–856. Kasirer (1997), str. 44–45. mu lastnorocnemu ali elektronskemu podpisu, nekateri drugi nacini pa so namenjeni kot dopolnitve oziroma dodatni varnostni mehanizem pri podpisovanju. Potreba po uporabi dodatnih varnostnih mehanizmov je poleg že omenjenega zavarovanja avtenticnosti dokumenta nastala zaradi lastnosti, ki jih ima elektronska oblika. Na papirnatem dokumentu je vsaka spre­memba navzven zaznavna in ocitna, pri elektronskem dokumentu pa je drugace. Ko je elektronski dokument spremenjen, sprememba nadomesti stari zapis in spremembe praviloma ni mogoce opaziti. Zagata nastane, ce sta predložena dva razlicna dokumenta, ki naj bi izvirala od zapustnika, in se postavi vprašanje, kateri od njiju je izvirnik oziroma katerega je oporoci­telj štel za svojo oporoko.1231 9.2.1. Prisotnost pric S pricami se dokazuje, da je oporoko sestavil in podpisal zapustnik ter da je to njegova svobodna volja.1232 V slovenski ureditvi se prisotnost pric zahteva pri vecini pisnih oblik oporok. Prisotnost pric je nujna tudi v vecini drugih pravnih redov, pri cemer sodelujejo kot neke vrste porok, da preživijo oporocitelja in lahko v primeru spora pricajo o okolišcinah, ki se nanašajo na sestavo oporoke. Elektronska oporoka se od tradicionalnih razlicic razlikuje po tem, da je v celoti digitalizirana. Ali bi bilo zato za elektronsko oporoko tudi smiselno zahtevati prisotnost pric, je odvisno od presoje, kakšno težo pripi­šemo elektronskemu podpisu in kakšna je vloga celotnega postopka sestave oporoke, podobno kot je pri pisni oporoki pred pricami. Ce ima elektronski podpis enako dokazno vrednost kot lastnorocni podpis in kljub elektronski obliki pomeni varno avtentikacijo oporocnih razpolaganj ter v dovolj za­dosti dokazni, svecanostni in varovalni funkciji, bi se lahko oporoka sesta­vila v odsotnosti pric.1233 Ce pa podpis ne nudi zadostne varnosti in ostaja potreba po dodatnih mehanizmih, ki bi zagotavljali avtenticnost oporoke, je premislek o vkljucitvi oporocnih pric kot eden od možnih nacinov zago­tavljanja varnosti in avtenticnosti smiseln tudi pri elektronski oporoki.1234 Sodelovanje pric pri elektronski oporoki bi lahko uredili na dva na-cina. Prva možnost je, da se pri sestavi elektronske oporoke zahteva fizic­na prisotnost pric. Prica mora podpisati oporoko v prisotnosti oporocite­ 1231 Reed (2011), str. 288–289. 1232 Hirsch (2021), str. 173 1233 Langbein (1975), str. 521. 1234 Glej (10. 3. 2021). lja.1235 Zadostuje tudi, ce prica sliši, kako oporocitelj podpiše.1236 Razlika med pisno in elektronsko oporoko bi bila le v tem, da bi tako zapustnik kot tudi price namesto lastnorocnega podpisa na elektronski dokument odti­snili svoj elektronski podpis. Koncni rezultat ne bi bil papirni dokument, ampak podpisana in shranjena datoteka na elektronskem mediju. Druga možnost izrablja tehnološki potencial in dopušca, da so oporo-citelj in price na razlicnih lokacijah, med seboj pa komunicirajo prek tele­komunikacijskih kanalov. Kljub geografski dislociranosti lahko ob uporabi ustreznih programov podpišejo isti dokument. Oddaljeni dostop rešuje težave, vezane na geografsko lociranost, na fizicne omejitve in na izolacijo zapustnika.1237 Posebna vprašanja pa se odpirajo pri sodelovanju pric prek videokon­ferenc. Pomembno je, da telekomunikacija poteka obojestransko, to pome­ni, da price vidijo in slišijo oporocitelja, in tudi, da oporocitelj lahko vidi in sliši price. V zadevi Whitacre v. Crowe1238 je sodišce v ameriški zvezni državi Ohio namrec presodilo, da niso izpolnjeni pogoji, ki dovoljujejo so-delovanje pric prek oddaljenega dostopa, zato je bila oporoka neveljavna. Oporociteljica je sestavila in podpisala oporoko v spalnici, prici pa sta to dejanje spremljali prek elektronske naprave. Nato je sin oporociteljice, ki je bil z oporoko dolocen za njenega izvršitelja, odnesel podpisano oporoko v podpis pricama, ki sta bili v spodnjem nadstropju hiše. Sodišce je obrav­navalo vprašanje, ali tak nacin podpisovanja izpolnjuje zahtevo po med-sebojni navzocnosti pri podpisovanju oporoke. Ugotovilo je, da sta prici lahko spremljali dejanje oporociteljice, vendar pa oporociteljica ni mogla spremljati ravnanja pric. Ceprav je sodišce na podlagi zaslišanja pric ugo­tovilo, da so bili prostori precej skupaj in je oporociteljica verjetno lahko slišala pogovore iz spodnjega nadstropja, v postopku ni bilo dokazano, da je na podlagi zvokov oporociteljica lahko razbrala trenutek, kdaj sta prici 1235 Kako to izvede, se lahko presoja na razlicne nacine. Prvi nacin je teorija vidnega polja (angl. line of sight), pri kateri mora zapustnik videti prico, ki podpisuje oporoko, in obratno. Drugi nacin zagovarja zavestno navzocnost (angl. conscious presence), pri kateri se zapustnik in price prek vseh svojih cutil zavedajo dogajanja okoli sebe. Sitkoff in Dukemi­nier (2017), str. 152–153. 1236 Hirsch (2021), str. 174. 1237 Hirsch (2021), str. 175. Obsežnejše in dlje casa trajajoce omejitve osebnih stikov je povzrocila pandemija covida-19. Zaradi zdravstvenih razmer so številne države mocno omejile javno življenje in izvajanje številnih funkcij, kar je vplivalo tudi na možnost sestave oporoke, tako glede prihoda k odvetniku kot tudi pri iskanju oseb, ki bi nastopile v vlogi oporocnih pric. Tako imenovana elektronska prisotnost je zadovoljiva rešitev, saj zapustniku v primeru izolacije ni treba skrbeti, kako varno izpeljati srecanje s pricami, ampak lahko slednje svojo vlogo odigrajo kar prek spletne povezave. Horton in Weisbord (2020), str. 26. 1238 Whitacre v. Crowe 972 N.E.2d 659 (Ohio Ct. App. 2012) z dne 29. junija 2012. podpisali oporoko. Na podlagi tega je zakljucilo, da podpisovanja pric ni mogoce razumeti v smislu, da sta prici podpisali oporoko v navzocnosti oporociteljice, zato je oporoka neveljavna.1239 Zgolj elektronski podpis oporocitelja ne zagotavlja zadovoljive pravne varnosti. Zato je smiselno, da se pri elektronski oporoki postavi dodatni po­goj v obliki dveh oporocnih pric. Ali price lahko odpravijo dvom v pravilnost sestave oporoke, je odvisno od vsakokratne konkretne izbire oporocnih pric. Elektronska oblika na to niti ne vpliva. Ce so price zaupanja vredne in pre­živijo zapustnika, so lahko pomemben vir informacij, ki so sodišcu v pomoc pri razlagi in presoji veljavnosti oporoke. Zgolj njihova formalna prisotnost pri sestavi, ne da bi lahko pozneje v morebitnem sodnem sporu kakorkoli pomagale pri razjasnitvi okolišcin, pa ima obrobno vlogo.1240 Obstojece zakonske ureditve izražajo stališce, da je prisotnost pric potrebna in smiselna pri sestavi oporoke. V vecini držav, ki so uzakonile elektronsko oporoko, je prisotnost pric obligatorna.1241 Izjeme so ameriške zvezne države Nevada, Kolorado in Severna Dakota, ki dajejo oporocite­lju na izbiro alternativo, da sodelovanje dveh oporocnih pric nadomesti z notarjem ali biometricnim podpisom.1242 Je pa mogoce v pravni teoriji zaslediti stališce, da je prisotnost pric obremenjujoca in ustvarja vec težav, kot jih rešuje. Nekateri avtorji,1243 kot so Weisbord, Clowney, Crawford in Lindgren, zagovarjajo stališce, da so price nepotrebno breme in njihova vloga nima take teže, kot se jim pripisuje. Vloga pric naj bi bila v varstvu oporocitelja, v resnici pa je past za tiste, ki ne poznajo oblicnostnih zahtev. S pricami se poskuša zagotoviti, da oporocitelj ne bi sestavil oporoke pod nedovoljenim vplivom tretjih, vendar pa po njihovem mnenju prisotnost pric ne pomeni vedno, da je oporocitelj ravnal svobodno.1244 9.2.2. Sodelovanje notarja Usmerjevalna oblicnostna funkcija poudarja pomen sodelovanja pravnega strokovnjaka pri sestavi oporoke. Notar je ustrezno strokovno usposobljen pravniškega izražanja in ce slednji pomaga stranki pri sestavi 1239 Banta (2019a), str. 588. 1240 Reid, de Waal in Zimmermann v Reid, de Waal in Zimmermann (2011), str. 436–437. 1241 Hirsch (2021), str. 173. 1242 Hirsch (2020), str. 847. Hirsch (2021), str. 183. 1243 Weisbord (2012), str. 913–914. Clowney (2008), str. 32. Lindgren (1990), str. 542. Tudi Langbein je ocenil, da je vloga pric drugace kot zahteva po pisni obliki in lastnorocnem podpisu lahko zanemarljiva in njihova prisotnost, odvisno od konkretnega primera, nepo­trebna. Langbein (1975), str. 525. 1244 Weisbord (2012), str. 906–907 in 913. oporoke, lahko utemeljeno pricakujemo, da bo oporoka sestavljena v skla­du s predpisi in bodo zapustnikove želje pravilno pravno kvalificirane ter uresnicene. Notar lahko sodeluje tudi pri elektronski oporoki. Enako kot pri pisni obliki oporoke se lahko njegova vloga razteza od zacetne faze, ko pomaga pri sestavi elektronske oblike oporoke, vse do zakljucne faze, ko je na vrsti izvedba podpisovanja. V Nevadi je elektronska oporoka veljavna, ce poleg oporociteljevega podpisa vsebuje tudi notarski podpis in žig. NRS omenja posebnega, tako imenovanega elektronskega notarja (angl. electronic notary public). Z izrazom elektronski notar je mišljen notar, ki ni pristojen opra­vljati notarske posle le v pisni obliki, ampak tudi v digitalizirani obliki. Za elektronsko izvedbo notarskih poslov so predvidene posebne zahteve, saj morajo biti vsa izvedbena dejanja od podpisovanja do overitve prilagojena elektronski obliki.1245 Notar zato v prisotnosti oporocitelja svoj podpis in žig odtisne elektronsko.1246 Možnost zamenjave pric z notarjem je predla­gana v UEWA, na podlagi cesar sta sodelovanje notarja pri sestavi oporoke v svoj pravi red to sprejeli zvezni državi Kolorado in Severna Dakota.1247 V primeru sodelovanja pric prek oddaljenega dostopa se lahko od oporoci­telja zahteva, da zadosti še nekaterim dodatnim zakonskim zahtevam, kot je obvezno sodelovanje notarja v postopku sestave oporoke.1248 9.2.3. Biometricni podatki Biometrija je statisticna analiza edinstvenih fizicnih in drugih podat­kov osebe, ki jih je mogoce zaznati in meriti z elektronskimi napravami ali na drug nacin, njen osrednji namen pa je identifikacija oseb.1249 Ceprav ima zelo dolgo zgodovino,1250 pa je nenaden, hiter razvoj doživela šele v zadnjih tridesetih letih. Obdelava podatkov, umetna inteligenca, podatkov-no rudarjenje in razvoj tehnološke opreme za senzoricno prepoznavanje so omogocili zanesljivejše in hitrejše zaznavanje ter merjenje številnih lastno­sti, kar je povzrocilo dramaticne spremembe v tej panogi.1251 1245 Visegrady (2013), str. 188–189. Hirsch (2020), str. 847. 1246 Glej NRS 133.085.1. 1247 Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments (2019), str. 8–9. Hirsch (2021), str. 183. 1248 Hirsch (2021), str. 173. 1249 Traore, Obaidat in Woungang, v Obaidat, Traore in Woungang (2019), str. 2. 1250 Hopkins (1999), str. 171. Najstarejši biometricni zapis roke po mnenju nekaterih je kar 31.000 let star umetnikov podpis pod stenskimi risbami v jami Chauvet Cavern v Franciji. Hopkins (1999), str. 91. 1251 Traore, Obaidat in Woungang, v Obaidat, Traore in Woungang (2019), str. 1–2. Tanwar in drugi, v Obaidat, Traore in Woungang (2019), str. 261. Sistem biometrije temelji na uporabi posameznih znacilnosti posa­meznika.1252 Cloveško telo je polno informacij, na podlagi katerih je mo­goce opraviti identifikacijo osebe, vendar pa je zaradi temeljnega pogoja, da morajo biti merljivi, uporabnih le nekaj.1253 Biometricne znacilnosti so (naceloma) unikatne1254 in jih je prakticno nemogoce kopirati ali prenesti na drugo osebo.1255 Biometricne znake je mogoce kategorizirati v tri skupine, odvisno od lastnosti, ki so predmet analize: poznamo fiziološke, vedenjske in kogni­tivne lastnosti. Med fiziološke znacilnosti se uvršcajo osebne lastnosti, ki so sestavni del cloveškega telesa in so pretežno otipljive. To so lahko prstni odtis, odtis šarenice ali roženice, odtis dlani, preplet ven na roki, struktura ušesa, struktura obraza ali njegova termografska slika, geometrija roke, te­lesni vonj. Med vedenjske znake, ki izvirajo iz clovekove aktivnosti, spadajo nacin hoje, glas, nacin tipkanja na tipkovnico, dinamika kretenj in podpiso­vanja, premikanje racunalniške miške. Kognitivne lastnosti1256 se nanašajo na kognitivno, custveno in konativno stanje cloveka in jih je mogoce izlu-šciti iz posnetih fizioloških ali vedenjskih znakov.1257 Uporaba biometricnih podatkov v vsakdanjem življenju narašca, vprašanje pa je, ali je primerno, da jih uvajamo na vsa življenjska podrocja. Ker biometricni znaki omogocajo hiter in preprost nacin avtentikacije in verifikacije, bi bil slednje lahko eden od argumentov za njihovo uvedbo pri elektronski obliki oporoke. Prvi problem, na katerega tu naletimo, je draga in sofisticirana oprema, ki bi omejila krog uporabnikov. Naslednja težava je zahtevnost uporabe te tehnologije, poleg tega tudi vsi biometricni znaki niso primerni za uporabo na konkretnem podrocju. Nekatere znacilnosti, kot je na primer videoposnetek tipkanja ali videoposnetek oporociteljeve hoje, so nekoliko neobicajna in neprimerna izbira za avtentikacijo oporoc­nega zapisa. Zato menim, da bi bilo smiselno oporocitelju ponuditi le nekaj možnosti biometricnih znakov, ki bi jih lahko uporabil, ko bi sestavljal opo­roko. Poleg tega bi bilo treba dolociti tudi sankcije, ce bi zapustnik uporabil 1252 Jain, Flynn in Ross (2008), str. 3. Tanwar in drugi, v Obaidat, Traore in Woun-gang (2019), str. 261. 1253 Traore, Obaidat in Woungang, v Obaidat, Traore in Woungang (2019), str. 2. 1254 Absolutnega ujemanja, kot je na primer pri uporabi dveh alfanumericnih simbo­lov (na primer številke PIN), pri biometricnih znakih ni. Govorimo lahko le o njuni podob­nosti in stopnji ujemanja. Jain, Flynn in Ross (2008), str. 6–8. 1255 Hopkins (1999), str. 338–339. 1256 Sem spadata na primer merjenje srcnega utripa (EKG) in spremljanje sprememb v elektricnih lastnostih kože (EDR). 1257 Jain, Flynn in Ross (2008), str. 4. Coleman (2000), str. 11. Traore, Obaidat in Woungang, v Obaidat Traore in Woungang (2019), str. 2–3. biometricni znak, ki ga predpis ne bi dovoljeval kot veljaven nacin podpisa. Prva možnost je, da bi bila oporoka, ki ne bi izpolnjevala vseh oblicnostnih zahtev, neveljavna. Drugo možnost vidim v sprejemu posebne dolocbe, ki bi dovoljevala, da oporocitelj uporabi drug biometricni znak od tistih, ki so predpisani v zakonu, ce tudi uporabljeni biometricni znak nudi zadostno gotovost o avtenticnosti oporoke. Primernost podpisa oporoke z biometricnim znakom in njegova izbi­ra sta pomemben korak pri oblikovanju dolocb o elektronski oporoki. Zato bi se bilo treba pri izbiri dovoljenih biometricnih znakov ravnati po krite­riju, kateri biometricni znak lahko z zadostno stopnjo gotovosti zagotavlja, da dokument, na katerem je, pripada tocno doloceni osebi.1258 Biometricni odtis je sam po sebi skupek osebnih karakteristik, ki ne­posredno ne razkriva, komu pripadajo. Težava pri uporabi biometricnih znakov kot zanesljivih virov avtentikacije je v tem, da ce je imetnik živ, se odtisnjen biometricni znak lahko primerja z osebo, ki je njegov nosi­lec. Ce je ta oseba mrtva, neposredna primerjava ni mogoca, zato je tre­ba najti druge nacine, ki bodo omogocali povezavo biometricnega znaka z njegovim imetnikom. Ko oseba umre, se nepovratno izgubijo vsi njeni biometricni podatki. Z vidika uporabnosti bi bilo pri elektronski oporoki smiselno dovoliti uporabo takih biometricnih znakov le tedaj, ko bi jih bilo mogoce preveriti. Vezni clen med biometricnim znakom in njegovim imetnikom je lahko vzpostavitev posebnega shranjevanja biometricnih podatkov, kar bi omogocalo primeren nacin preizkusa identitete imetnika biometricnega znaka. Možna bi bila tudi predhodna prijava in identifikacija biometric­nega znaka pri uradni instituciji, podobno, kot se to izvede za elektronski podpis. V prvem primeru bi se oblikovala posebna baza podatkov, v kateri bi se hranili biometricni znaki zapustnikov. Hramba podatkov bi morala biti varna in neodvisna.1259 Ce bi tako bazo vodila uradna, javna institucija, bi lahko vecinoma odpravili morebitne parcialne interese in vplive, hkrati pa bi zagotovili enoten in preglednejši nacin vodenja evidence. Ce bi vzposta­vili komercialni nacin hrambe teh podatkov, pa bi bilo treba to podrocje še posebej natancno pravno urediti in zagotoviti primeren nadzor, ki bi zagotavljal pravilnost delovanja. Zagotoviti bi bilo treba tudi povezanost 1258 Do napake lahko pride, ce sistem prepozna ujemanje, ceprav tega ujemanja de­jansko ni. Sistem pa lahko odpove tako, da ne prepozna ujemanja, ceprav to dejansko obsta­ja. Coleman (2000), str. 14. Tanwar in drugi, v Obaidat, Traore in Woungang (2019), str. 279. 1259 V zvezi s tem se odpira vprašanje namenske uporabe podatkov in tveganja, da gre za trgovanje s svobodo. To je zelo ocitno v primeru, ko so se ljudje pripravljeni odpovedati svojim temeljnim pravicam glede svobode v zameno za delcek varnosti. Bowyer (2004), str. 18. institucij, da bi se podatek o hrambi ob smrti zapustnika posredoval ustre­znemu organu. Poleg tega bi bilo pomembno, da bi le ena institucija hranila biometricni znak zapustnika. Ce bi bilo v zapušcinskem postopku predlo­ženih vec biometricnih znakov, ki bi se med seboj razlikovali, bi se najprej primerjalo, ali se kateri ujema s tistim, ki je odtisnjen na oporoki. Ce bi se eden od predlaganih biometricnih znakov ujemal s tistim z oporoke, bi se lahko štelo, da je oporoka veljavna. Ce se noben znak ne bi ujemal z biome­tricnimi znaki, shranjenimi v uradni bazi podatkov, bi biometricni znak na oporoki šteli za neobstojec, kar bi povzrocilo njeno neveljavnost. Drugi nacin avtorizacije biometricnega znaka vidim v nacinu, ki je primerljiv nastanku elektronskega podpisa. Zapustnik bi uradni ustanovi podal predlog za verifikacijo biometricnega znaka v podobnem postopku, kot se sicer pridobi kvalificiran elektronski podpis. Po pregledu bi ga insti­tucija avtorizirala in mu dovolila njegovo uporabo. Racunalniški program bi ta znak prepoznal in dokument potrdil kot avtenticen. Zapustnik bi ob sestavi oporoke nanjo, tako kot podpis, odtisnil tudi svoj biometricni znak in s tem zagotovil, da je oporoko res sestavil on. Menim, da je ta možnost bolj sprejemljiva, saj ne pomeni težave, da bi lahko za isto osebo iz razlicnih baz dobili njene razlicne biometricne znake. Poleg tega ne povzroca neja­snosti, ali biometricni znak res pripada zapustniku in v kateri evidenci se hrani, niti ni težav z informiranjem, da je zapustnik umrl in je treba posre­dovati podatke o biometricnem znaku. Prednosti, ki jih nudi biometrija, so prepoznale Nevada, Kolorado in Severna Dakota, ki so biometricni znak uredile kot sestavni del oporoke. Tako lahko oporocitelj nadomesti dve prici s svojim biometricnim zna­kom.1260 V primeru Nevade NRS ne definira, kateri od biometricnih zna­kov je najustreznejši, ampak ga opredeli kot avtentikacijski znak, ki je edin­stven vsaki osebi in ga je mogoce izmeriti ter je prepoznaven v biološki ali fizicni obliki. Primeroma našteva prstni odtis, sken mrežnice, prepoznavo glasu ali obraza, videoposnetek ali digitaliziran lastnorocni podpis. Našteti so le nekateri primeri in ne izkljucujejo katerega drugega biometricnega znaka, ki je uporaben v komercialnem prometu, ce le izpolnjuje opisne po­goje glede merjenja in predpisane oblike.1261 Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, bi pri elektronski oporoki prišlo v po­štev vec možnih biometricnih znakov. Prstni odtis je najbolj poznan in razširjen nacin uporabe biometrije.1262 Tehnologija, ki prepoznava prstne odtise, hitro napreduje, prav tako pa je ta nacin dostopen širši množici lju­ 1260 Glej NRS 133.085. 1261 Hall (2019), str. 364. 1262 Mason (2016), str. 307. di. Poleg prstnega odtisa tudi nekatere druge metode kažejo spodbudne rezultate in so bile v zadnjem casu deležne precejšnje pozornosti, zato me-nim, da so primerne tudi za uporabo pri elektronski oporoki. Poleg tega prstni odtis ne zahteva sofisticirane in drage opreme, kljub temu pa nudi precejšnjo zanesljivost, zato je njegova uporaba lahko primerna za potrebe dednega prava. V nekaterih drugih primerih, kot je na primer v postopkih na letališcu ali na delovnem mestu, se uporablja tudi opticno branje šare-nice, ki je prav tako zanesljiv nacin identifikacije in avtentikacije osebe.1263 Kljub zgornjim opredelitvam je treba opozoriti, da je pri uporabi bio­metricnih znakov treba biti zelo previden, saj gre za kompleksnejše podro-cje posega v osebnost posameznika, ki odpira številna družbena, tehnicna, pravna in eticna vprašanja.1264 9.3. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov Tehnologija veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain) je nacin organizacije digitalnih podatkov, ki so shranjeni v obliki kriptografsko zašci­tenih blokov.1265 Tehnologija veriženja podatkovnih blokov temelji na decen­traliziranem sistemu, pri katerem baza podatkov nima osrednjega prostora na enem spominskem mestu, ampak je razpršena med uporabnike oziroma veliko število racunalnikov v obliki distribucijske mreže. Decentralizirana mreža preprecuje, da bi posameznik lahko vplival na zapis informacije. Ko se postopek obdelave in hrambe podatkov enkrat zacne, njegovega zapisa ni vec mogoce prepreciti, saj se ne ozira vec na voljo svojih ustvarjalcev.1266 Vsi racunalniki, ki so del mreže, imajo shranjeno identicno kopijo za­pisa.1267 Zapis o opravljeni transakciji se shrani pri vsakem uporabniku sa­modejno, ne da bi bil za to potreben upravljavec, ki bi nadzoroval postopek validacije podatkovnih blokov.1268 Za uspešno prestrukturiranje zapisa bi morali spremeniti podatke pri prav vsakem uporabniku.1269 Izvedba tako obširnega posega je prakticno neizvedljiva, kar ustvarja potencial za varno in neodvisno delovanje tehnologije in zagotavlja neokrnjenost zapisa z mo-žnostjo zaznave vsake naknadne spremembe.1270 Podatki se v podatkovne 1263 Goode (2014), str. 7. 1264 Bowyer (2004), str. 10. 1265  Burbidge (2017), str. 1262. Rodrigues (2019), str. 340. Jadek (2017), spletni vir. 1266 Trautman in Molesky (2019), str. 239–240. Ticau-Suditu (2021), str. 116. 1267 Burbidge (2017), str. 1262. Jadek (2017), spletni vir. 1268 Trautman in Molesky (2019), str. 239–240. Zeilhofer in Eror (2019), str. 3. 1269 De Filippi in Wright (2018), str. 36. 1270 Prav tam, str. 35. bloke zapisujejo kronološko, zato je na podlagi ustvarjene verige mogoc casovni pregled vseh transferjev in morebitnih posegov v dokument ter s tem transparentnost celotnega postopka.1271 Tehnologija veriženja podatkovnih blokov bi v primeru oporoke delo­vala takole: oporocitelj bi sestavil oporoko v elektronski obliki in jo naložil na decentralizirano mrežo oziroma platformo. Kot platforma bi se lahko upora­bila tudi ena od komercialno dostopnih platform na trgu.1272 Pri tem bi imele poleg oporocitelja pomembno vlogo tudi price, odvetniki in notarji. Njihova vloga bi bila spremljati postopek sestave oporoke in nato s posebnim klju-cem v sistemu potrditi, da je oporocitelj ravnal svobodno in ni bil pod mo-rebitnim nedovoljenim vplivom drugih oseb. Zasebnost in tajnost identitete oporocitelja bi bila varovana tako, da bi bili podatki o oporocitelju in vsebini oporoke na platformi anonimizirani tako, da druge osebe ne bi vedele, kdo je sestavil oporoko in kakšna je njena vsebina. Javno razvidni bi bili le neka­teri osnovni podatki o vpletenih osebah, preostale informacije pa ustrezno zakodirane vse do trenutka, ko bi upravicena oseba zaprosila za izpis oporo­ke.1273 Najpomembnejši tehnicni del elektronskega zapisa bi bil casovni odtis, ki bi izkazoval trenutek nastanka oporoke, tehnologija veriženja blokov pa bi omogocala, da bi vsaka naknadna sprememba zapisa zahtevala ponovitev celotnega zgoraj opisanega postopka, s cimer bi nova oporoka dobila novejši casovni žig in s tem veljavnost pred prej nastalo oporoko.1274 Pri sestavi bi oporocitelj dolocil osebo, ki bi nastopala kot neke vrste skrbnik oporoke in bi bila odgovorna, da na platformi naznani trenutek oporociteljeve smrti. V tej vlogi bi lahko nastopal oporociteljev zastopnik, odvetnik ali druga oseba s poslovno sposobnostjo.1275 Pooblašcena oseba bi na podlagi naznanitve smrti iz racunalniškega sistema prejela izpis opo­roke s casovnim žigom glede datuma nastanka in potrdilo, da oporoka po tem datumu ni bila spremenjena. Pomembno je, da bi bila izbrana oseba zapustniku blizu oziroma z njim v stiku, da bi bila ob smrti oporocitelja s tem seznanjena, saj je praksa, da je oporoka predložena sodišcu cim prej po smrti oporocitelja. V nasprotnem primeru sodišce ravna, kot da ni oporoke in se ravna po pravilih, ki veljajo za zakonito dedovanje. Opisan nacin uporabe tehnologije veriženja podatkovnih blokov nudi varen in razmeroma trajen nacin varstva oporoke do njene predložitve v za­ 1271 Burbidge (2017), str. 1262. Jadek (2017), spletni vir. 1272 Med prepoznavnejšimi platformami so na primer Ethereum, Hyperledger Fa­bric, IBM Blockchain, Multichan. Glej (5. 11. 2022). 1273 De Filippi in Wright (2018), str. 34 in 36–37. Ticau-Suditu (2021), str. 118. 1274 Crawford (2020), str. 784. 1275 Prav tam. Ticau-Suditu (2021), str. 117. pušcinskem postopku. Ne glede na spremembe informacijske tehnologije se zapis ohranja v svoji izvirni obliki in zagotavlja zanesljiv dokaz o obstoju in vsebini oporoke. Beleženje vsake posamicne spremembe zagotavlja transpa­rentnost postopka in s tem nudi sodišcu zanesljive podatke o nastanku opo­roke. Poleg naštetih lastnosti so pomembne prednosti tehnologije veriženja blokov še odsotnost morebitnega posrednika pri avtorizaciji dokumenta in s tem manjši stroški ter globalni dostop do repozitorija in avtomatizem.1276 Podatkovne baze delujejo globalno in niso vezane na državne meje ali upra­vitelje platform. Vsak uporabnik hrani identicno kopijo, do katere lahko dostopa vsak, ki ima dostop do interneta in ustrezno programsko opremo, zaradi cesar podatki niso izgubljeni v primeru nepredvidljivih dogodkov ali nepooblašcenega vdora. Na podlagi verige blokov in metapodatkov je mogo-ce slediti jasni kronologiji aktivnosti. Varovana pa je tudi zasebnost in tajnost identitete oporociteljev, saj so javno razvidni le nekateri osnovni podatki o vpletenih deležnikih, preostale informacije pa so ustrezno zakodirane.1277 Vendar pa je predstavljena tehnologija precej mlada in nepreizkušena. Oblikovanje in uporaba posebne platforme, namenjene le zapisu elektron­skih oporok, bi bila vprašljiva z vidika ekonomicnosti, saj je za delovanje sistema, ki nenehno beleži vsako sprememb, potrebno veliko energije, s tem pa so vezani visoki stroški za elektricno energijo. Ker je ponudba od­visna od kolicine povpraševanja, je negotovo, ali bi bili razvijalci racunal­niških programov zaradi majhnega števila teh oblik oporok zainteresirani za oblikovanje in vzdrževanje platforme za hrambo oporok. Slabosti upo­rabe tehnologije veriženja blokov so tudi potrebe po zmogljivi racunalniški opremi in tveganje, da bi se s podatki iz sistema seznanile nepooblašcene tretje osebe in hekerji.1278 Primerjava prednosti in slabosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov po mnenju Crawfordove kaže v korist njeni uporabi. Izvirnost in varnost dokumenta, ki sta med kljucnimi cilji pri sestavi oporoke, sta do-volj spoštovani in zagotavljata, da bi se šifriranje lahko uporabilo za varno sestavo oporok. Zato avtorica zagovarja uporabo tehnologije veriženja po­datkovnih blokov in spodbuja zakonodajalce ter uporabnike, naj oblikujejo pravni sistem tako, da izrabijo prednosti, ki jih prinaša sistem distribuirane mreže.1279 1276 Trautman in Molesky (2019), str. 240–241. Burbidge (2017), str. 1265. De Filippi in Wright (2018), str. 35–36. 1277 De Filippi in Wright (2018), str. 34 in 36–37. 1278 Trautman in Molesky (2019), str. 241–242. 1279 Crawford (2020), str. 784. V Nevadi je uporaba tehnologije veriženja podatkov­nih blokov urejena v NRS v poglavju o elektronskem poslovanju. Glej NRS 719.045, NRS 719.245. 9.4. Uporabnost metapodatkov Metapodatki so podatki o podatkih, ki poleg vsebine besedila in av-torja elektronskega zapisa razkrivajo tudi druge informacije v zvezi z njego-vim nastankom, spreminjanjem ali hrambo. Metapodatki kot strukturirane informacije opisujejo, pojasnjujejo, opredeljujejo ali kako drugace omogo-cajo lažje pridobivanje, uporabo ali upravljanje z viri informacij ter s tem zagotavljajo verodostojnost zapisov.1280 Glavne tri skupine metapodatkov so: opisni, administrativni in struk­turni metapodatki. Mogoca je tudi skupina tako imenovanih markup lan­guage metapodatkov, ki so preplet metapodatkov z vsebino, vendar so zelo redko uporabljeni. Administrativni metapodatki se podrobneje delijo na podskupine (na tehnicno, o vzdrževanju in o pravicah), obstajajo pa tudi drugi tipi metapodatkov, na primer procesni metapodatki in metapodatki o kakovosti.1281 V zadevi Alan Yazbek v Ghosn Yazbek & Anor1282 je oporocitelj oporo­ko natipkal in jo kot datoteko programa Microsoft Word shranil na svojem prenosnem racunalniku. Avstralsko sodišce je za pomoc pri ugotavljanju avtenticnosti oporoke pritegnilo racunalniškega strokovnjaka z nalogo, da tehnicno pregleda racunalniški zapis in poda svoje ugotovitve glede tega, kdaj in kako je oporocitelj sestavil, urejal in natisnil oporoko. Sodišce so prepricala tri porocila, ki jih je po analizi zapustnikovega prenosnika sesta­vil racunalniški strokovnjak. Slednji je na podlagi metapodatkov iz oporo­ke ugotovil tocen cas nastanka, kolikokrat in za koliko casa je bila oporoka naknadno odprta, da je oporocitelj ni nikomur poslal in da je verjetno tudi nikoli ni natisnil. Ugotovljeni tehnicni podatki so pomagali sodišcu pri umešcanju oporociteljeve volje glede na kronološko zaporedje dogodkov. Sodišce je ugotovilo, da je oporocitelj oporoko zadnjic spremenil tri tedne pred samomorom, da so se spremembe ujemale z njegovimi življenjskimi dogodki (glede na dinamiko odnosov z dedici in potovanjem na grški otok Mikonos) in da po njegovi smrti ni nihce posegal v dokument. Analiza racunalniških podatkov je pomagala sodišcu, da se je prepricalo o avten-ticnosti oporoke. Uporabnost metapodatkov je razvidna tudi iz zadeve Estate of Roger Christopher Currie.1283 Racunalniški strokovnjak je pri analizi dokumen­ 1280 Dixon. (2009), str. 37. Gilliland, v Baca in drugi (2008), str. 1–2. Rangan (2018), str. 1797. 1281 Riley (2017), str. 5–6. Shankaranarayanan, Even in Watts (2006), str. 51. Hirsch (2020), str. 886–887. 1282 Yazbek v Ghosn Yazbek & Anor [2012] NSWSC 594 z dne 1. junija 2012. 1283 Estate of Roger Christopher Currie [2015] NSWSC 1098 z dne 5. avgusta 2015. ta ugotovil, da je bila oporoka zadnjikrat spremenjena 1. aprila 2009, po­zneje pa je bilo vanjo le vpogledano. Zadnji vpogled casovno sovpada s trenutkom, ko je zapustnik obstoj elektronske oporoke razkril tretji osebi in ji tudi povedal geslo, ki je omogocalo dostop do vsebine. Datum, ki je bil napisan v oporoki kot datum sestave in podpisa oporoke, se je uje­mal z datumom zadnje spremembe. Forenzicna analiza racunalniškega zapisa je razkrila casovno ujemanje dejanj. Metapodatki o datumu zapisa in hrambi, lokaciji podpisa, vpogledih in posegih v elektronski zapis so služili sodišcu kot jasen dokaz in so pripomogli k odlocitvi sodišca glede veljavnosti oporoke. Na podoben nacin je sodišce uporabilo metapodatke v zadevi Yu. Analiza metapodatkov je pokazala, da je bil zapis na mobilni telefon sesta­vljen, tik preden si je oporocitelj vzel življenje. Oporocitelj je oblikovanju elektronskega zapisa oporoke namenil malo casa in ga pozneje ni nic spre­minjal, niti ni kdo drug posegel v dokument. Ker pri samomoru ni bilo nobenih znakov nasilja in s tem nevarnosti, da bi na oporocni zapis vplivala tretja oseba, je sodišce glede na casovno sosledje dogodkov verjelo, da je oporoko sestavil oporocitelj in da izkazuje njegovo pravo voljo. Metapodat­ki so bili zato pomemben dokaz, na katerega je sodišce lahko oprlo svojo odlocitev glede avtenticnosti in izvora oporoke.1284 Metapodatki so zanesljiv vir informacij, ki spremljajo elektronski za-pis oporoke. Ce se pojavi dvom v verodostojnost dokumenta, ima sodišce možnost tehnicno analizirati elektronski zapis, ali so bili prisotni kakšni naknadni posegi v dokument. Ce teh posegov ni, lahko utemeljeno skle-pa, da je izvirni zapis neokrnjen in v obliki, kot jo je nazadnje videl opo­rocitelj.1285 Kot je razvidno iz zgornjih primerov, jih je sodišce že veckrat uporabilo pri argumentaciji svojih odlocitev glede veljavnosti oporoke in razumevanja oporociteljeve prave volje. Težava, vezana na metapodatke, je, da ne razkrivajo vsebine posegov v dokument. Ce je oporocitelj napravil naknadne spremembe oporoke, je iz metapodatkov mogoce razbrati, kdaj so bili posegi izvedeni in v nekaterih primerih tudi dolžino trajanja posega­nja, vsebina poseganja pa ostaja neznana, razen ce je oporocitelj pri pisanju besedila v racunalniškem programu vkljucil funkcijo sledenja spremem­bam.1286 1284 Yu (2013) QSC 322 z dne 6. novembra 2013. 1285 Banta (2019a), str. 593 in 595. 1286 Hirsch (2020), str. 865. 9.5. Hramba in dostop do elektronske oporoke Oporocno razpolaganje v ožjem pomenu obsega sestavo oporoke in dolocitev dedicev, širše gledano pa se nanaša tudi na ureditev njene hram-be. Potrebno je varno shranjevanje in prav nacin hrambe je ena kljucnih razlik med pisno in elektronsko oporoko.1287 Ko je oporoka sestavljena, dolocbe v oporoki ne povzrocijo nobenih pravnih posledic, kar lahko vzbuja lažni obcutek ohranitve statusa quo. Mogoce je, da zapustnik dedicev niti ni seznanil z obstojem oporoke, lahko pa jih je, vendar ker (še ne) ne obcutijo posledic, se jim v tistem trenutku to niti ni zdelo pomembno. Agonija se lahko zacne leta ali celo desetletja pozneje, ko zapustnik umre in oporoke nenadoma ni nikjer. Zato oporo-citelj ne sme zanemariti pomena, ki ga ima hramba oporoke, da ob sestavi oporoke poskrbi za njeno ustrezno shranjevanje in s tem omogoci poznejši dostop do nje. Pisna oporoka je praviloma zapisana na papir,1288 niso pa izkljuceni primeri, ko je zapustnik uporabil druge fizicne materiale, kot so na primer blago, traktorski blatnik in jajcna lupina.1289 Papirni obliki v korist govori njena dolga zgodovina, obcutek varnosti in priljubljenost med ljudmi.1290 Elektronska oporoka obstaja v nematerialni obliki, zapisana na razlic­ne medije oziroma spominske enote. Hramba elektronske oblike oporoke je zaradi digitalnega zapisa nekoliko kompleksnejša, posebej kadar se za hrambo uporabi svetovni splet. Ne glede na obliko elektronskega oporoc­nega zapisa pa je material, ki je podlaga zapisa, enak, to je elektronska po­mnilna enota. Oporocitelj lahko hrani oporoko na trdem disku medija ali na prenosnem pomnilniku podatkov, kot so na primer USB-kljucek, DVD, zunanji prenosni disk ipd. V teh primerih ima sam izkljucno oblast nad zapisom oporoke. Posebne zahteve za hrambo elektronske oporoke so prej izjema kot pravilo in zakon le redko vsebuje dolocbe o tem.1291 Oporocitelj lahko hra­ni oporoko sam ali pa jo zaupa v varstvo nekomu drugemu. Ce jo hrani 1287 Prav tam, str. 862. 1288 Gürer (2016), str. 1958 in 1962. 1289 McEniery (2014), str. 3. Pindar (1927), str. 147–148. 1290 Gürer (2016), str. 1963, 1981 in 1983. 1291 Ena od takih izjem je na primer ureditev v Severni Karolini, ki za veljavnost lastnorocne oporoke predpisuje poseben pogoj. Poleg lastnorocne sestave je veljavnost opo­roke odvisna tudi od mesta hrambe, kjer je oporoka v trenutku zapustnikove smrti. Lastno­rocna oporoka je veljavna le, ce jo oporocitelj hrani med drugimi pomembnimi papirji, v sefu oziroma na drugi varni lokaciji ali pa jo ima v posesti nekdo, ki ga je oporocitelj izrecno zadolžil za hrambo oporoke. Take dolocbe so izjemno redke in deležne razlicnih kritik glede smiselnosti in potrebnosti. Bennardo in Glover (2019), str. 1627. sam, tvega, da bo medij, na katerega je oporoka zapisana, zastaral in morda v casu, ko bo umrl, ne bo vec berljiv. Oporocitelj lahko za hrambo uporabi internet in razlicne platforme spletnih ponudnikov, ki nezavedno postanejo skrbniki oporoke.1292 Zapis oporoke se hrani na oporociteljevem spletnem racunu, ki ga je oporocitelj ustvaril pri spletnih ponudnikih. Navzven daje tak nacin hrambe vtis, da ima oblast nad dokumentom izkljucno oporocitelj, vendar je mesto hrambe zunaj njegovega fizicnega dosega.1293 Zapustnik lahko naceloma neovirano dostopa do dokumenta, vendar pa lahko zaradi nekaterih okolišcin, kot so unicenje ponudnikovih strežnikov, hekerskega napada na strežnike ali v primeru prenehanja delovanja ponudnika, v skrajnem primeru ostane brez shranjenega dokumenta.1294 Druga težava, vezana na tak nacin hrambe, je dostop do zapisa po zapustnikovi smrti. Za vpis v racun se praviloma zahtevata uporabniško ime in geslo. Med ponudnikom in imetnikom racuna obstaja pogodbeno razmerje, zato je zapustnik zavezan k pravilom, ki jih je oblikoval spletni ponudnik.1295 Dejansko uporabnik tako nima možnosti izbire, ampak se mora, ce želi odpreti svoj racun, z njimi strinjati. Z registracijo racuna se je uporabnik strinjal s predpisanimi pogoji, ki pa lahko na primer dolocajo, da se ob imetnikovi smrti vse njegove datoteke izbrišejo. To pomeni, da bo potencialna oporoka, ceprav morda veljavno sestavljena, izbrisana, še pre-den bo njen prepis izrocen sodišcu.1296 Ce zapustnik pred smrtjo ni razkril gesel, ki bi omogocali vstop v nje-gov racun, do oporoke, shranjene v elektronski obliki, ni mogoce dostopati drugace, kot da se ponudnika storitev uradno zaprosi, da omogoci dostop do spletnih vsebin. Hramba elektronskih podatkov in dostop do njih sta odvisna od splošnih pogojev poslovanja spletnega ponudnika. Izjemoma bo spletni ponudnik prošnji ugodil, ce je to v skladu z njegovimi pravili poslovanja. Ce pravila, s katerimi se je strinjal tudi zapustnik ob registra­ciji, tega ne dopušcajo, do tega zapisa ne bo mogoce dostopati: kljub izka­zanemu pravnemu interesu in gotovosti, da je tam shranjena oporoka ter ob zagotovilu, da se bo spletni racun uporabil le za namen, kot se navaja v zahtevi po vpogledu (za potrebe pridobitve oporoke).1297 1292 Rangan (2018), str. 1801. 1293 Obstajajo pa tudi ponudniki, specializirani za hrambo elektronskih oporocnih zapisov. Hirsch (2020), str. 862. 1294 Rangan (2018), str. 1801–1802. Bacchus (2019), str. 47. 1295 Hopkins (2013), str. 225. 1296 Rangan (2018), str. 1802–1803. 1297 Prav tam, str. 1803. Mandel (2018), str. 1910–1914. Spletni ponudniki, kot so Facebook, Google ali Yahoo! niso naklo­njeni, da bi tretje osebe dostopale do vsebin, ki jih je zapustnik hranil na njihovih spletnih racunih, zato zahteve potomcev ali drugih oseb po dostopu zavracajo.1298 Proti Facebooku je bilo vloženih že vec zahtev za dostop do spletnih vsebin pokojnih uporabnikov. Starši Lorena William-sa so dobili dostop do spletnih vsebin, ki so se nahajale na Facebookovem profilu zapustnika, šele na podlagi sodne odlocbe, starši preminulega Eri­ca Rasha pa so dobili le CD, ki je vseboval zapisane sinove pogovore z drugimi uporabniki. Z zahtevo po dostopu do spletnih podatkov so se na Facebook obrnili tudi starši pokojnega Benjamina Stassena. Z dopu­stnostjo dostopa se je ukvarjal tudi Google, ki mu je Abbas Mehran po­slal zahtevo za dostop do podatkov na hcerkinem spletnem racunu, ki je bila svetovno znana pisateljica. Odgovor v obliki CD-ja z vec kot 200 dokumenti, ki so bili shranjeni na njenem Googlovem racunu, je prejel šele po dolgotrajnem pogajanju in izvedenem sodnem postopku.1299 Proti Yahoo! pa je sodni postopek sprožila družina Johna Ellswortha, ki je umrl na vojaški misiji v Iraku. Družina je z zahtevkom uspela in dobila CD s pokojnikovo spletno dokumentacijo.1300 Sodišca v ZDA so v vecini primerov dedicem ugodila zahtevkom po dostopu do spletnih vsebin, pot do takega rezultata za evropske dedice pa je zahtevnejša. V Nemciji je prvostopenjsko sodišce v zadevi Facebook Ireland Ltd. 2 ugodilo zahtevku staršev, da dostopajo do spletnega racuna pokojne mladoletne hcerke, ceprav so ti imeli geslo do njenega spletnega racuna. Višje sodišce je ugodilo pritožbi Facebooka in zavzelo nasprotno stališce, in sicer da po splošnih pogojih poslovanja racun ne more preiti v upravlja­nje tretji osebi oziroma dedicem, prav tako pa je treba spoštovati tajnost obcil. Po mnenju višjega sodišca je pravica do zasebnosti telekomunikacij pomembnejša od pravice do dedovanja. S tako odlocitvijo se ni strinjalo Vrhovno sodišce, ki je odlocilo, da imajo starši pravico do vpogleda v Face-bookov profil pokojnice.1301 Vecina ameriških zveznih držav je v želji po ureditvi dostopa do po­datkov na spletnih racunih oporocitelja sprejela poseben predpis Revised 1298 Lopez (2016), str. 187. Hopkins (2013), str. 226–227. 1299 Lopez (2016), str. 199. Mandel (2018), str. 1910–1912. Rangan (2018), str. 1803. Lopez (2016), str. 185. 1300 Lopez (2016), str. 199. Ceprav je sodišce odlocilo, da je Yahoo! dolžan izrociti spletno dokumentacijo, pa ni spremenil svojih pogojev poslovanja. To pomeni, da bo treba, ko bo na Yahoo! naslovljen nov zahtevek za seznanitev z vsebino spletne pošte, vnovic iti cez celoten sodni postopek in dokazovanje upravicenosti vpogleda. McCallig (2014), str. 113. 1301 Resta (2018), str. 201. Glej (22. 5. 2019). Uniform Access to Digital Assets Act (RUFADAA),1302 ki omogoca fiduciarni dostop do digitalnega premoženja in elektronskih komunikacij.1303 Zapu­stnik, ki uporablja storitve spletnih ponudnikov in ima ustvarjene razlicne racune, kot so na primer za elektronsko pošto ali spletno bancništvo, ima na voljo dva nacina, da drugi osebi podeli pravico dostopa do teh spletnih vsebin po njegovi smrti. Prva možnost je, da uporabi posebno orodje, ki ga kot del ponudbe zmogljivosti nudi že sam spletni ponudnik.1304 Ko poda svojo voljo glede vprašanja, kdo ima pravico dostopati do njegovih spletnih vsebin, je ta dogovor mocnejši kot razpolaganje z digitalnim premoženjem v oporoki ali splošni pogoji poslovanja, s katerimi se je strinjal ob sklenitvi razmerja s ponudnikom. Druga možnost je, da v oporoko, ki je napisana na papir, vkljuci pooblastilo, s katerim izvršitelju oporoke dovoljuje dostop do spletnih vsebin, racunov in spletnih pogovorov, ki jih je opravil v življenju. Tudi to pooblastilo je mocnejše od pravil, ki izhajajo iz splošnih pogojev poslovanja.1305 Opozoriti pa je treba, da na tem podrocju nekatera kompleksnejša vprašanja ostajajo odprta. Nepojasnjena tako ostajajo vprašanja, vezana na dedovanje digitalnih vsebin in dostopnost spletnih racunov.1306 Zapustnik lahko napiše pooblastilo o dostopu do spletnih racunov v oporoko, ki jo shrani na elektronski medij, dostopen le prek njegovega spletnega racuna. Ce izvršitelj ne pozna vstopnega gesla,1307 ne more samovoljno dostopati do spletnih vsebin, ampak je to mogoce le, ce mu dovoli spletni ponudnik. Ob tem se pravzaprav ustvari zacaran krog. Dostop do družbenega profila bo spletni ponudnik omogocil šele, ko se bo izvršitelj izkazal z oporocite­ 1302 Glej (7. 1. 2021). 1303 Rangan (2018), str. 1804. 1304 Facebook v okviru nastavitev racuna uporabniku ponuja možnost, da doloci ose­bo, ki bo lahko upravljala s profilom po njegovi smrti. Imenovana oseba bo lahko, potem ko se bo profil uporabnika spremenil v spominskega, objavljala besedne zapise, spreme­nila naslovno sliko, zaprosila za izbris racuna in kopirala celotno vsebino zapisov, ki jih je uporabnik delil na Facebooku. Še vedno pa ponudnik ohranja nekatere omejitve, in sicer onemogoca prijavo v zapustnikov racun na nacin, kot se prijavi imetnik sam, branje za­sebnih sporocil in upravljanje s potrjenimi prijateljstvi. Glej (8. 1. 2021). O spominskem Facebookovem profilu tudi Hopkins (2013), str. 231. 1305 Ronderos (2017), str. 1033–1038. Mandel (2018), str. 1935. 1306 Rangan (2018), str. 1804. Ronderos (2017), str. 1034. 1307 Družinski clani so sicer lahko seznanjeni z gesli, ki jih oporocitelj uporablja za dostop do svojih spletnih racunov, vendar pa tako ravnanje ni dovoljeno. Zastopnik zapu­stnika, ki je pogosto družinski clan, je lahko tudi kazensko odgovoren, ce nepooblašceno uporabi zapustnikovo geslo, da vstopi v njegov spletni racun brez ustreznega pooblastila oziroma druge zakonske podlage. Ronderos (2017), str. 1034. Lopez (2016), str. 186–187. ljevim pooblastilom, do tega pooblastila pa lahko pride le, ce mu je omogo-cen dostop do zapustnikovega racuna. Tako je v tem specificnem primeru hrambe pooblastila na elektronskem racunu dejansko iznicen namen, ki ga je želel predmetni zakon doseci, in je onemogocen pregled spletnih vsebin zapustnika. Ce bi se na sodišce naslovila zahteva po dostopu do spletnih vsebin, med katerimi bi bila tudi oporoka s pooblastilom, bi sodišce imelo na izbiro dva nacina ravnanja. Lahko bi dovolilo spregled dolocb RUFA­DAA ter izvršitelju dovolilo, da pregleda spletne komunikacije in si s tem za potrebe zapušcinskega postopka priskrbi oporoko. Druga možnost je, da bi zahtevo zavrnilo, saj ne bi bilo izkazano upravicenje do dostopa do zasebnih zapustnikovih vsebin, in zakljucilo, da oporoka, ker ne bi bila pre­dložena v presojo, ne obstaja. Zagata, katera od naštetih smeri je pravilnej­ša, ima dva možna odgovora. Predpise je treba spoštovati, vendar je kljub temu treba biti tudi nekoliko prilagodljiv in življenjski. Razumljivo je, da nepooblašcena oseba ne more pricakovati neomejenega dostopa do vsebin na spletnih racunih, vendar pa menim, da bi bil neki manjši poseg v zaseb­nost pisanja v dolocenih okolišcinah sprejemljiv. Še zlasti to velja, ce oseba razpolaga z geslom spletnega racuna, ima pooblastilo oporocitelja ali bi to pooblastilo lahko izkazala po odobrenem dostopu do spletnega racuna.1308 V povezavi z odobritvijo dostopa do podatkov se postavlja tudi vpra­šanje, po katerem pravu je treba presojati vlagateljevo upravicenost, splošne pogoje poslovanja, s katerimi se je strinjal zapustnik, in druga s tem pove­zana vprašanja. Ce je oporocitelj napisal oporoko in jo do svoje smrti hranil v državi, kjer je živel, sodišce nima težav glede uporabe prava in presoje veljavnosti oporoke. Zahtevnejša je presoja v primeru spletne oporoke, ko oporoka zapusti prostor, kjer je zapustnik, in se shrani na strežniku v drža-vi, kjer ima spletni ponudnik zakupljene zmogljivosti hrambe.1309 Mesto, kjer so zakupljeni strežniki, se lahko razlikuje od sedeža podjetja in od kra­ja, kjer je oporocitelj sestavil oporoko. To ustvarja primere z mednarodnim elementom, ki odpirajo vprašanja o uporabi prava in pravil, po katerih se presoja veljavnost oporoke. Da bi se oporocitelj izognil težavam, ki jih lahko povzroci uporaba spletnih platform, lahko nalogo hrambe zaupa drugi osebi, ki se s tem 1308 Vecina spletnih ponudnikov takemu ravnanju ni naklonjena, prav tako pa je tako ravnanje lahko v nasprotju z zakonskimi predpisi. Ceprav zapustnik zaupa gesla svojim dedicem ali izvršitelju, je politika delovanja spletnih ponudnikov praviloma drugacna in ne dovoljuje prenosa podatkov o racunu in njegovega upravljanja na drugo osebo. Lopez (2016), str. 186–187. 1309 Ceprav z vidika zapustnika zanj ni razlike, ali shrani dokument na trdi disk svoje­ga osebnega racunalnika ali v oblak, pa obstajajo med dvema situacijama pomembne pravne razlike. Rangan (2018), str. 1802. strinja. Pri tem je to lahko prijatelj, ki mu zapustnik zaupa, lahko pa je ta subjekt posebej kvalificiran za hrambo oporoke.1310 Nekatere države, ki urejajo elektronsko obliko oporoke, so oblikovale tudi institut kvalificira­nega skrbnika, ki mora z ustrezno skrbnostjo zagotavljati varno hrambo elektronskih oporok.1311 Ko kvalificiran skrbnik izve za smrt oporocitelja, je dolžan o obstoju elektronske oporoke obvestiti dedice in sodišcu oziroma instituciji, pristojni za zapušcinske zadeve, oporoko pravocasno predloži-ti v obravnavo. Težava lahko nastopi, ce skrbnik ne izve za zapustnikovo smrt.1312 Ce oseba, ki hrani oporoko, ni seznanjena s smrtjo oporocitelja, je ob smrti slednjega ne predloži pristojnemu sodišcu oziroma je ne izroci dedicem, kar povzroci, da se zapušcinski postopek vodi na podlagi pravil o zakonitem dedovanju, namesto da bi se upoštevali oporoka in v njej imeno­vani oporocni dedici. Zato menim, da bi morale države, ki urejajo delo kva­lificiranega skrbnika, oblikovati poseben sistem oziroma bazo podatkov, v kateri bi se beležili podatki o tem, ali je posamezni oporocitelj sestavil elek­tronsko oporoko in kateri kvalificiran skrbnik jo hrani. Podatke bi v sistem lahko vnašala sodišca, ki bi tudi bedela nad delovanjem sistema, lahko pa bi se za takšno delo pooblastilo kvalificirane skrbnike same. Podatki bi bili anonimizirani, zato se druge osebe oziroma drugi skrbniki ne bi mogli se­znaniti z obstojem in vsebino drugih oporok. Ko bi oporocitelj umrl, bi so­dišce, ki bi zacelo zapušcinski postopek, oziroma oseba, pristojna za prenos premoženja na podlagi dedovanja, v sistem vnesla smrtovnico z osebnimi podatki zapustnika. Sistem bi bil oblikovan tako, da bi sam preiskal bazo podatkov, ali je za konkretnega pokojnika kateri od kvalificiranih skrbni­kov zabeležil, da ima sestavljeno elektronsko oporoko. Ce bi sistem naletel na ujemanje, bi sodišce o smrti zapustnika obvestilo kvalificiranega skrb­nika. Na ta nacin bi se kvalificiran skrbnik seznanil s tem, da je oporocitelj, katerega oporoko hrani, umrl in pristojnemu sodišcu izrocil zapis oporoke. 1310 Kjer predpisi dovoljujejo sestavo elektronske oblike oporoke, so se na trgu hitro pojavili komercialni ponudniki, ki proti placilu ponujajo sestavo in hrambo elektronske opo­roke. V tujini so poznani RocketLawyers, Legal Zoom, Law Depot, US Legal Wills, Willing itd. Poppe (2019), str. 200. Glej (4. 3. 2021) in (4. 3. 2021). 1311 Kvalificiranega skrbnika poznajo na primer ameriške zvezne države Nevada, Ari­zona, Florida in Washington. Glej na primer FS 732-524. 1312 Zakljucek zapušcinskega postopka in razdelitev premoženja ne pomenita, da je dedovanje nepreklicno koncano. Ce se oporoka najde po koncanem zapušcinskem postop­ku, lahko oporocni dedici naknadno uveljavljajo svojo pravico do premoženja iz oporoke. Slovenski ZD v 222. clenu za pisne oblike oporok doloca, da se v primeru pozneje najdene oporoke oporocni dedici napotijo na pravdo. V zadevi MacDonald v. The Master je sodišce pri presoji elektronskega zapisa oporoke na službenem racunalniku med drugim obravnavalo tudi vprašanje dostopa tretjih oseb do vsebine oporoke. Ugotovilo je, da je imel oporocitelj dostop do racunalnika zašciten z geslom, ki ga je poznal le on. Geslo, ki ga je dolocil sam, je spremenil vsak mesec, kopijo gesla pa je hra­nila pristojna oseba v zapecateni ovojnici, shranjeni v sef. Z obstojem in lokacijo oporoke je oporocitelj dedice seznanil v poslovilnem pismu. Na podlagi tega obvestila je uslužbenec podjetja, kjer je bil zaposlen tudi za­pustnik, s pomocjo hranjenega gesla vstopil v zapustnikov racunalnik in natisnil tam shranjeno oporoko. Ker niso bile izkazane druge okolišcine, ki bi vzbujale sum, je sodišce sklenilo, da tretje osebe do oporoke niso mogle dostopati, ampak je bil njen izkljucni avtor lahko le pokojnik.1313 V zadevi Alan Yazbek v Ghosn Yazbek & Anor1314 je oporocitelj prav tako sestavil oporoko na racunalnik, pri cemer so geslo za vstop v pokoj­nikov profil poznali tudi drugi družinski clani. Kljub temu je avstralsko vrhovno sodišce v New South Walesu zakljucilo, da je do oporoke dostopal le oporocitelj. Sodišce so prepricala tri porocila, ki jih je na podlagi analize zapustnikovega prenosnika sestavil racunalniški strokovnjak. Vizualni vi-dez zapisa je spominjal na oporoko, toda še pomembnejši so bili podatki, ki so se skrivali za tem besednim zapisom. Pri pregledu racunalnika je bilo ugotovljeno, da je zapustnik sestavil oporoko 11. julija 2009, nato pa jo v istem mesecu še trikrat spremenil. Zadnji vpogled je izvedel 1. septembra 2010, ne da bi v oporoki karkoli spreminjal, pozneje pa je istega meseca sto­ril samomor. Racunalniški strokovnjak je ugotovil, da je bila oporoka pred-met obdelave vsega skupaj 34 minut, v strnjenem obdobju, katerega datumi sovpadajo z izjavami zapustnika drugim o tem, da je sestavil oporoko. Ne glede na elektronski nacin zapisa in natipkan podpis je sodišce na podlagi informacij o sestavi, casu obdelave dokumenta in pogostosti spreminjanj oziroma vpogledov sklenilo, da je oporoko lahko sestavil le zapustnik in ni bila delo kakšne druge osebe. Z geslom je bil zašciten tudi oporocni zapis v zadevi Estate of Duane Francis Horton.1315 Oporocitelj je storil samomor, za seboj pa je pustil mobilni telefon in pisno sporocilo. V sporocilu je med drugim zapisal, da je sestavil oporoko, ki je v mobilni aplikaciji Evernote. Zraven je pripisal tudi uporabniško ime in geslo za dostop do aplikacije. Sodišce v Michi­ganu, ki je presojalo oporoko, se do dokazne vrednosti gesla ni posebej 1313 Boddery (2012), 204–205. Snail in Hall (2010), str. 69. 1314 Alan Yazbek v. Ghosn Yazbek & Anor [2012] NSWSC 594 z dne 1. junija 2012. 1315 Estate of Duane Francis Horton, št. 339737, 2018 WL 3443383 (Mich. Ct. App., 2018) z dne 17. julija 2018. opredelilo, je pa tak nacin hrambe oporoke štelo za varnega. Svojo od­locitev glede veljavnosti oporoke je utemeljilo na tem, da je oporocitelj oporoko sestavil tik pred smrtjo, zraven je pustil sporocilo, ki je bilo la­stnorocno napisano. V sporocilu je napisal izrecna navodila, vkljucno z geslom, kako dostopati do oporoke, kar je sodišce štelo za jasno izraženo voljo in potrditev ugotovitve, da je bil avtor oporoke oporocitelj. Ceprav se sodišce ni podrobno ukvarjalo z zašcitenim dostopom do oporoke, menim, da je tak nacin varstva dokumenta vplival na odlocitev sodišca o avtenticnosti oporoke. Oblikovanje gesla za dostop do aplikacije varuje zapis pred posegi tretjih oseb, te pa bi se lahko z geslom seznanile šele, ko je oporocitelj zapisal geslo na papir. Ce bi kdorkoli drug želel spreminjati oporoko, bi zaradi zašcite z geslom to lahko storil šele po smrti oporoci­telja. Da v tem primeru ne bi šlo za oporociteljev zapis, bi bilo takoj raz­vidno iz metapodatkov o trenutku sestave zapisa, ki bi bil za trenutkom zapustnikove smrti. 9.6. Preklic elektronske oblike oporoke Clovekova pravica do dedovanja na eni strani vkljucuje pravico de­dica, da pridobi premoženje mortis causa, na drugi strani pa pravico za­pustnika do svobodnega oporocnega razpolaganja.1316 Oporoka postane pravno zavezujoca šele s trenutkom zapustnikove smrti. Do takrat jo lahko zapustnik kadarkoli preklice oziroma spremeni. Oporoko lahko preklice tako, da jo fizicno unici, sestavi novo ali z izrecno izjavo preklice staro opo­roko.1317 Ce sestavi novo oporoko, bi bila ta lahko napravljena kot pisna ali pa kot elektronska oporoka.1318 Fizicno unicenje izvirnega pisnega zapisa naceloma ne vzbuja dvoma o tem, kaj je oporocitelj s tem želel sporociti. Z unicenjem izvirnika oporo­ka vec ne obstaja.1319 Pri elektronski oporoki, drugace kot pri pisni, ni fizic­nega izvirnika, poleg tega imajo elektronske naprave možnost neomejenega reproduciranja identicnih kopij, ki zamegljujejo mejo med izvirnikom in kopijami. Preklic elektronske oporoke je zaradi teh lastnosti zapisa kom­pleksno podrocje, saj odpira vprašanje, kako je elektronsko oporoko sploh mogoce preklicati ali uniciti.1320 1316 Odlocba Ustavnega sodišca RS Up-1734/07-26 in U-I-149/07 z dne 13. novem-bra 2008. 1317 Glover (2009), str. 440. 1318 Hirsch (2021), str. 190. 1319 Hirsch (1996), str. 1087. 1320 Hirsch (2021), str. 190. Pri fizicnem preklicu oporoke je pomembno, da se jasno opredeli­jo nacini unicenja elektronske oporoke. Fizicen preklic oporoke v primeru elektronske oblike oporoke obsega unicenje medija, na katerem je zapisana oporoka,1321 ali pa dejanje oporocitelja, ko elektronsko izbriše oporoko s pri­tiskom tipke delete, ce elektronsko precrta besedilo na nacin »precrtano«, v dokument natipka besedo v smislu »preklicano« ali kako drugace naredi za-pis neberljiv.1322 Ce zakonodajalec zasnuje zakonske dolocbe prevec ohlapno, preloži na sodišce nalogo, da v vsakem primeru glede na okolišcine oceni, ali se posameznikovo unicenje oporoke lahko šteje za veljaven preklic oporoke. Hirsch ugotavlja, da za preklic oporoke, po vecinskem mnenju sodelujocih v raziskavi, zadostuje, da oporocitelj datoteko izbriše. Zato je koristno, da za­konodajalci pri oblikovanju zakonskih dolocb o preklicu oporoke upoštevajo tudi splošno prepricanje ljudi in njihovo razumevanje, kaj štejejo za preklic oporoke. V nasprotnem primeru se namrec lahko pogosto zgodi, da zapu­stnikovega ravnanja ni mogoce subsumirati pod zakonsko predpisane nacine preklica oporoke, to pa povecuje razkorak med številom preklicev elektron­skih oporok in številom veljavnih preklicev elektronskih oporok.1323 Zapustnik lahko ustvari vec kopij in jih shrani na razlicna podatkovna mesta. Ce se pozneje v zapušcinskem postopku ugotovi, da sodišce razpo­laga z oporoko, ki je bila najdena na enem podatkovnem mestu, medtem ko so bile nekatere njene identicne kopije na drugih podatkovnih mestih izbrisane oziroma manjkajo, tako ravnanje zapustnika odpira vprašanje, kako si razlagati zapustnikovo ravnanje glede izbrisanih ali manjkajocih oporok. Pri tem je bistvena ugotovitev prave oporociteljeve volje. Sodišce mora ugotoviti, ali je zapustnik s tem, da so se ohranile le nekatere oporoke, želel preklicati svoje oporocno razpolaganje, pa je pozabil na druge identic­ne kopije oporok ali pa naj se dejanje razlaga kako drugace.1324 Ce oporocitelj ob unicenju izjavi ali kako drugace izrazi, da želi prekli­cati oporoko, njegovo ravnanje ne vzbuja dvomov. Brez take izrecne izjave je lahko razmišljanje, da je oporocitelj z unicenjem nosilca podatkov ali iz­brisom datoteke želel preklicati oporoko, tudi zmotno. Ni namrec povsem izkljucena možnost, da je želel uniciti le tisti konkretni izvod oporoke, ker ga je štel za dvojnik, sicer pa oporocni zapis ohraniti na drugem nosilcu po­datkov. Težava nastane, ce oporocitelj umre, ne da bi mu uspelo pojasniti, kako naj se razume njegovo ravnanje. 1321 Unicenje medija si lahko predstavljamo tako, da se na primer s kladivom unici USB, se prelomi CD ROM, vrže telefon v vodo ipd. 1322 Hirsch (2021), str. 192–193. 1323 Prav tam, str. 194–195. 1324 Hirsch (2020), str. 866. S to težavo se je ukvarjalo sodišce v zadevi Estate of Roger Christopher Currie. Oporocitelj je vec osebam ustno sporocil, da je sestavil oporoko, ki jo hrani v skrinjici v predalu oziroma v sivi mapi v pisarni. Ko so sorodniki in prijatelji po smrti preiskali hišo, niso našli nobene listine z oporocno vsebino, našli pa so elektronski zapis na zaklenjenem USB-kljucku. Sodišce je na podlagi vseh okolišcin primera sklepalo, da okolišcine, da se ni našla pisna oporoka, ne šteje za preklic oporoke. Ceprav ni razpolagalo s papir­nim dokumentom, so pricanja pric in najdeni elektronski zapisi z oporocno vsebino dovolj prepricljivo izkazovali oporociteljevo voljo, da želi razdeliti premoženje z oporoko, zato je sodišce sledilo oporociteljevi volji, kot je iz­hajalo iz elektronske oblike oporoke. Ce oporocitelj zavrže elektronsko napravo, na kateri hrani elektron­sko oporoko, lahko tako ravnanje kaže na to, da je oporoko želel preklicati, vendar sodišce zgolj na podlagi takega ravnanja v to ne more biti najbolj prepricano. Zapustnik je morda pozabil, da na tem mediju hrani oporoko, zato ni prenesel elektronskega zapisa na nov nosilec podatkov. Glede na njegov pravi namen bi se oporoka morala obravnavati kot izgubljena, ne pa preklicana.1325 Lahko je bila oporoka shranjena na elektronsko napra­vo, do katere so imele dostop tudi tretje osebe in zato v primeru izginotja oporoke ni mogoce z gotovostjo trditi, da jo je izbrisal zapustnik niti da jo je nepooblašceno izbrisala tretja oseba. Ce je do nosilca podatkov na elektronski napravi imela dostop tudi druga oseba in ni drugih dokazov, sodišce v zapušcinskem postopku v primeru izginotja oporoke ne bi moglo z gotovostjo trditi, da jo je izbrisal oporocitelj ali druga oseba.1326 Podobna težava so elektronski zapisi oporok, ki jih dedici najdejo v obliki, ki kaže na to, da jo je oporocitelj morda želel preklicati, zraven pa ni nobenih pojasnil oporocitelja, ki bi pomagala sodišcu razumeti nastalo situacijo.1327 Možnost ustvarjanja identicnih kopij povzroca težave pri ugotavlja­nju, ali je oporocitelj oporoko preklical ali ne. Zato bi bilo pomembno, da bi zakonodajalec jasno zacrtal okvire, kako naj sodišca ravnajo v primerih, ko bi se soocala z izginulimi oporokami oziroma z oporokami, ki bi izkazovale možnost, da jih je oporocitelj preklical. Ali bi sodišce konkretno oporoko upoštevalo ali bi njeno izbrisano kopijo štelo za izraz preklica oporoke, je odvisno od presoje konkretnih okolišcin, iz katerih bi bilo morda mogoce izlušciti oporociteljevo voljo. Odprtih ostaja veliko vprašanj, na katera bo treba odgovoriti najpozneje z uzakonitvijo elektronske oporoke. V naspro­tnem primeru se bodo sodišca soocala s primeri, ko ne bo povsem jasno, 1325 Rangan (2018), str. 1801. 1326 Hirsch (2021), str. 197–198. 1327 Prav tam, str. 196. kako naj ravnajo, oziroma bi bilo ugotavljanje oporociteljeve prave volje povezano z veliko negotovostjo in pravno nepredvidljivostjo. Zato je bistve-no, da se zakonodajalec pri obravnavi elektronske oporoke in oblikovanju zakonskih dolocb ne osredotoca samo na njeno stvaritev, ampak tudi na preklic elektronske oporoke, ki je še zahtevnejši izziv na podrocju urejanja elektronske oblike oporoke. 9.7. Prednosti in slabosti elektronske oblike oporoke 9.7.1. Uvodno Elektronska oporoka je rezultat inovativnosti in izrabe prednosti, ki jih prinaša razvoj informacijske tehnologije. Kot to velja za vsako novo stvar, teoretiki in uporabniki do elektronske oporoke pristopajo previdno in zadr­žano. Elektronska oporoka je s številnimi prednostmi obetaven dosežek 21. stoletja, ki bi lahko moderniziral dedno pravo, ima pa, tako kot vsaka novite­ta, tudi skrite pasti, nedorecenosti in potencialne slabosti. Za nekatere ovire, kot je na primer odpor do novih tehnologij, pricakujem, da bodo scasoma verjetno izginile. Nekatere druge ovire niso bistvene oziroma so koristi na drugi strani vecje. Nekaterim slabostim pa je treba nameniti vec pozornosti, saj pomembno vplivajo na varnost in avtenticnost zapisa oporoke. Pred odgovorom na vprašanje, ali bo v prihodnje treba razmišljati o uvedbi elektronske oblike oporoke, je treba narediti celovito analizo o tem, kaj bi nam njena morebitna uzakonitev lahko prinesla. Obravnava pred­nosti in slabosti pomaga pri kriticni presoji instituta ter omogoca, da se zakonodajalec zaveda nevarnosti na tem podrocju.1328 V nadaljevanju so predstavljene temeljne prednosti in slabosti, ki jih prinaša elektronski zapis oporoke. Pri tem bi opozorila, da je posamezna la-stnost lahko hkrati prednost in slabost, odvisno od okolišcin, ki jo spremljajo oziroma v katerih oporoka nastaja. Kot primer lahko navedem preprostost sestave elektronske oporoke, ki jo zagovorniki radi poudarjajo kot njeno prednost. Ce gre za preprosto natipkan racunalniški zapis, je elektronska oblika oporoke res lahko preprostejša od klasicnih nacinov zapisov. Ce pa se za veljavnost zahtevajo še prisotnost pric, varni elektronski podpisi oporoci­telja in pric ter biometricni znak oporocitelja, izvedba ni vec preprosta. Presoja prednosti in slabosti prav vsake izvedbe oziroma razlicice ele­ktronske oporoke bi presegla namen te monografije, hkrati pa povzrocila tudi nepreglednost zapisa, zato so v nadaljevanju izpostavljeni najbolj ti-picni primeri. 1328 Banks (2015), str. 315. 9.7.2. Prednosti 9.7.2.1. Sledenje globalnim trendom in odziv na spremenjene navade družbe Elektronska oporoka je moderna oblika oporoke, ki pomeni nadaljnjo širitev uporabe informacijske tehnologije v zasebnem in javnem življenju, ki je že nasploh zelo prisotna.1329 Jasno je, da so razlogi za željo po uporabi elektronske oblike oporoke razlicni. Navdušenci nad tehnološkimi napravami z veseljem sprejemajo izume moderne tehnologije in so pripravljeni vložiti cas in trud v to, da jih bodo znali upravljati. Zaradi poznavanja delovanja elektronskih naprav izkori-šcajo prednosti, ki jih ponujajo elektronske naprave pri zapisovanju.1330 Po navajanju Beyerja in Hargrova je naklonjenost prebivalcev ameriške zvezne države Nevade informacijski tehnologiji eden od razlogov, zakaj se je elek­tronska oporoka najprej pravno uredila prav v tam.1331 Posameznikom je elektronska oblika domaca zaradi odrašcanja v di­gitalnem okolju in jim vsakodnevna uporaba elektronskih naprav pomeni najbolj poznan oziroma domac nacin delovanja in komuniciranja.1332 Na-vade družbe se namrec v casu spreminjajo in prilagajajo potrebam družbe. Starejša generacija pa je bolj vajena pisnih dokumentov, zato ji je papirna oblika oporoke bolj domaca.1333 Mlajše generacije izgubljajo obcutek za pi-sanje na papir in slednjega zato vse bolj nadomešcajo zapisi v elektronski obliki. Zaradi odrašcanja v digitaliziranem svetu jim je uporaba elektron­skih naprav blizu in jo redno (vsakodnevno) uporabljajo.1334 Še pred nekaj desetletji je bilo pisanje s pisalom po papirju nekaj povsem obicajnega, da­nes pa to vecinoma nadomešca uporaba napredne tehnologije.1335 Nacin 1329 Kljub morebitnemu navdušenju laicne javnosti pa nekateri avtorji, kot sta Grant in Hirsch, opozarjajo, da elektronska oblika oporoke še ni dozorela in je njena uvedba, tudi v državah, v katerih jo že poznajo, nezadostno premišljena. Grant (2008), str. 124. Hirsch (2021), str. 234–235. 1330 Banks (2015), str. 307. 1331 Beyer in Hargrove (2007), str. 890. 1332 Hirsch je na podlagi izvedene empiricne raziskave ugotovil, da so nekateri ljudje (v državah, ki nimajo uzakonjene elektronske oblike oporoke) zmotno prepricani, da je ele­ktronska oblika oporoke veljavna. Hirsch (2020), str. 870–873. 1333 Beyer in Hargrove (2007), str. 898. 1334 Banks (2015), str. 307. V letu 2011 je imelo pametni telefon 35 odstotkov vseh polnoletnih Americanov. Do leta 2015 se je ta odstotek zvišal na 68 odstotkov. Rangan (2018), str. 1809. 1335 Dovzetnost podrocij za sprejem informacijske tehnologije se razlikuje. Dedno pravo velja v tem pogledu za bolj arhaicno in se na spremembe odziva zelo pocasi . Oblic­nostne zahteve glede oporok, ki veljajo že stoletja, so toge in sledijo arhaicnim smernicam, zanemarjajoc tehnološki napredek. Rangan (2018), str. 1790. Beyer in Hargrove (2007), str. 886–887. Poppe (2019), str. 196. komuniciranja prehaja z osebnih stikov in uporabe papirja v smer teleko­munikacije, poslovanje na vseh ravneh postaja vse bolj digitalizirano.1336 Ker oporoke pišejo predvsem starejši, pisne oblike oporok so trenutno še zadovoljiv nabor možnosti, ki ga imajo na voljo oporocitelji. Je pa mogo-ce pricakovati, da bo s staranjem danes mlajših generacij prišlo do velikih sprememb. Te bodo namrec takrat razmišljale o razpolaganju s premože­njem za primer smrti, zato lahko pricakujemo, da bo naraslo tudi zanima­nje za elektronsko obliko oporoke.1337 9.7.2.2. Preprostost sestave in hrambe oporoke S starostjo pešajo nekatere fizicne sposobnosti cloveka in tresavica rok je ena od težav, ki pride z njo. Tipkanje na elektronsko napravo ne zahteva posebnega truda, zapustnik potrebuje le ustrezno tehnicno opremo. Na-tipkana elektronska oporoka je lahko preprosta rešitev za težave, povezane z oslabljenostjo rocnih mišic, tresavice ali upada rocnih spretnosti, zapu­stniku pa ponuja možnost, da kljub gibalnim omejitvam oporoko sestavi in podpiše sam. Tipkanje ni preprosto samo za starejše generacije, ampak za vse. Po-leg pisanja je preprostejše tudi oblikovanje besedila, saj je mogoce dodajati besedilo ali ga delno izbrisati, ne da bi se na koncnem dokumentu to ka­korkoli opazilo. Preprostost izvedbe je zato velika prednost elektronskega zapisa oporoke, vendar je treba tudi tu biti previden. Trditve o preprostosti elektronskega zapisa oporoke bi lahko razumeli v kontekstu, da so nekateri vidiki sestave oporoke poenostavljeni, na primer, mobilni telefon je vedno pri roki, tipkanje je hitrejše in preprostejše od lastnorocnega pisanja, ni te­žav zaradi necitljivosti zapisa. Z vidika pravne varnosti pa se veljavnost ele­ktronske oporoke pogojuje z izpolnjevanjem dodatnih varnostnih meha­nizmov, kot so sodelovanje pric ali notarja pri postopku sestave oporoke ali pa uporaba biometricnega znaka, s cimer se postopek sestave elektronske oporoke bistveno oteži. S tem pa tudi ne moremo vec govoriti o elektronski obliki oporoke kot o preprostem nacinu njene sestave. Vsak natisnjeni dokument zaseda dolocen prostor, in ce je teh doku­mentov veliko, lahko vse skupaj postane nepregledno in obremenjujoce. Elektronski dokument je preprostejši za shranjevanje, saj ne potrebuje fizic­ 1336 Banks (2015), str. 307. V ospredje prihaja racunalniška pismenost in tipkanje iz­podriva lastnorocno pisanje. Število poklicev, v katerih zaposleni niti nimajo vsak dan opra­viti s papirjem, ampak se njihovo delo in življenje vrtita okoli racunalnika, narašca. Zato je razumljivo, da jim je najbolj sprejemljiv elektronski nacin pisanja. Langbein (2017), str. 9. 1337 Melnychuk (2014), str. 31–32. nega prostora v sefu ali na drugem varnem mestu, ampak je mogoce vecje kolicine podatkov shraniti na zelo majhnem prostoru (na racunalniškem vezju ali cipu). 9.7.2.3. Dostopnost elektronskih naprav in pomnilnih mest Elektronski zapis se lahko napravi pravzaprav kjerkoli in kadarkoli, saj pametni telefon postaja pripomocek, ki ga ljudje vzamejo s seboj kamorkoli gredo.1338 V številnih primerih iz prakse, kjer so sodišca obravnavala elek­tronsko oporoko, so oporocitelji storili samomor, pred tem pa so sestavili oporoko, ki so jo shranili na mobilni telefon ali racunalnik.1339 Sklepam, da se v tistem trenutku niso ukvarjali z vprašanjem, ali je tak zapis oporocne volje veljaven, ampak so v stiski, ki so jo doživljali, želeli izraziti svoje posle­dnje želje in misli. S tem je povezan pozitivni psihološki ucinek elektronske oporoke, saj zapustnik ob sestavi cuti olajšanje in dobi obcutek, da je rešil nekatere zadeve, ki jih je pred smrtjo želel urediti.1340 Pri elektronski oporoki oporocitelj nima težav glede krajevne ali zdra­vstvene izoliranosti, gibalne oviranosti glede dejstva, da živi v enoosebnem gospodinjstvu. Za njeno sestavo je potrebna zgolj ustrezna racunalniška oprema. Potrebo po morebitni fizicni prisotnosti pric ali notarja je mogoce nadomestiti s pomocjo videokonferenc ali na drug nacin, pri katerem osebe sodelujejo prek oddaljenega dostopa in ga podpira informacijska tehnolo­gija.1341 Spletni dostop in spletna vpletenost tretjih oseb pri sestavi oporoke omogocata dostop do oporoke tudi ljudem, ki bi bili sicer za to prikrajšani. Izvršitev zahteve po fizicni prisotnosti oseb, kot so price, sodnik, notar ali druga, s predpisi dolocena oseba, postane otežena ali celo onemogocena v primerih, ko gre za ljudi z gibalnimi ovirami, ljudi iz oddaljenih krajev in v izrednih razmerah, kot je bila na primer pandemija covida-19. V tem primeru je realizacija oporoke za take osebe razmeroma veliko breme in najverjetneje zmanjša motivacijo za njeno sestavo. Zelo jasno se je proble­matika pokazala v casu pandemije covida-19.1342 Odvetniške in notarske pisarne so bile zaprte, sodišca niso delovala. Zapustniki, ki so živeli sami, 1338 Hall (2019), str. 366. 1339 Gre za zadeve Estate of Duane Francis Horton, Nichol v. Nichol & Anor, Yu. Neka­teri drugi so za zapis uporabili racunalnik, kot na primer v Mahlo v. Hehir ali Macdonald v. The Master. Hirsch (2020), str. 881. 1340 Horton in Weisbord (2020), str. 20. 1341 Banta (2019a), str. 590. 1342 Horton in Weibord (2020), str. 22. so bili v karanteni ali izolaciji, so v državah, ki ne dovoljujejo lastnorocne oporoke, ostali brez možnosti oporocnega razpolaganja.1343 Hramba oporoke s pomocjo spleta dodatno omogoca, da se do nje dostopa s kateregakoli spletnega mesta. To pomeni, da zapustniku ni treba priti na tocno doloceno mesto, da bi lahko spremenil obstojeco oporoko, ampak lahko to izvrši s katerekoli elektronske naprave, ki ima dostop do spleta. 9.7.2.4. Vecja varnost v primeru nakljucnega unicenja elektronske naprave Vsak dokument (fizicen ali elektronski) je izpostavljen nevarnosti nakljucnega unicenja. Ce je oporoka nakljucno unicena ali izgubljena, pa se ugotovi, da oporocitelj tega ni želel, lahko dobi pravni ucinek z rekon­strukcijo. Oporoka, napisana na en elektronski medij, je v primeru nakljuc­nega unicenja nosilca podatkov v podobni situaciji kot pisna oporoka.1344 V nekaterih primerih lahko racunalniški strokovnjaki kljub poškodovanju pomnilniškega medija elektronske naprave povrnejo podatke. Ce je opo­roka shranjena na spletu, unicenje elektronske naprave, na katero je bila napisana, ne vpliva. Spletna oporoka je shranjena na tujem strežniku, na podlagi uporabniškega imena in gesla pa je do nje mogoce dostopati prek katerekoli elektronske naprave. S tem je precej zmanjšano tveganje v zvezi z okvaro elektronske naprave, saj okvara ene elektronske naprave ne pomeni unicenja oporoke, ampak je dostop mogoc s katerekoli druge naprave, ce uporabnik pozna vstopne podatke, kot sta uporabniško ime in geslo. Tako shranjena oporoka se lahko unici le, ce se unicijo vsi strežniki spletnih po­nudnikov, katerih programe je zapustnik uporabil za pisanje oporoke. 9.7.2.5. Hitrost sestave in popravljanja Tipkanje na racunalnik je hitrejše od pisanja na roko, mogoce je spro­tno popravljanje napak, poleg tega je vizualna podoba preglednejša, kot je to mogoce doseci pri pisanju z roko. Pri pisni oporoki so lahko vse naknadne spremembe in dopolnitve navzven opazne, ce so lastnorocno dopisane na sicer natipkani oporoki ali 1343 Horton (2020), str. 2365. 1344 Unicenje strežnika kot nosilca podatkov lahko pomeni unicenje oporoke, vendar pa, ce ima družba, ki ponuja možnost hrambe podatkov, narejene varnostne kopije (angl. back-up), lahko pridobi identicen zapis, kot je bil izbrisan oziroma unicen. Hirsch (2021), str. 190. pa so napisane ob robu lista ali na nacin, ki odstopa od okvirjev preostalega besedila. Ce bi želeli doseci, da bi bila oporoka videti enotno in se popravki ne bi videli, bi morali celotno besedilo napisati na novo. Pri elektronski oporoki naknadne spremembe besedila zahtevajo manj casa in manj na­pora. Vse nove povedi oporocitelj dodaja neposredno na mesto, ki ga želi dopolniti ali spremeniti. Z le nekaj kliki je tako mogoce hitro spremeniti elektronsko oporoko, ne da bi se po zakljucenem dejanju videlo, da je bila oporoka kakorkoli spremenjena ali dopolnjena. 9.7.2.6. Financni in casovni prihranek Elektronska oblika oporoke je lahko financno in casovno ugodnej­ša rešitev za oporocitelja v primerjavi s pisnimi oblikami oporok, razen lastnorocne oporoke. Oporocitelj in prici lahko prihranijo cas, ce oporo-citelj sestavi elektronsko oporoko, pri kateri prici sodelujeta prek video-konference. V tem primeru vsak od udeležencev lahko sodeluje od doma, ne da bi se moral kamorkoli voziti. Tako oporocitelj in prici prihranijo pri potnih stroških, ki bi jih sicer imeli, ce bi se morali zbrati vsi skupaj. Nepapirna oblika omogoca še dodatni prihranek v smislu materialnih stroškov tiskanja. Cenovno ugodna varianta elektronske oporoke je tudi tista, ko oporo-citelj uporabi obrazec, ki ga ponujajo specializirane spletne strani.1345 Na-mesto uporabe obrazca lahko oporocitelj uporabi poseben spletni program, ki ga vodi, da v za to predvidene prostorcke vstavlja zahtevane besede, na koncu pa program samodejno oblikuje besedilo oporoke v elektronski obliki.1346 Tako napravljeno elektronsko oporoko lahko oporocitelj ohrani v obliki elektronskega dokumenta, ce nacionalni predpisi elektronski zapis štejejo za veljavno obliko oporoke. V nasprotnem primeru mora dokument natisniti in shraniti v papirni obliki. 1345 Banks (2015), str. 315. V Sloveniji obrazce proti placilu ponuja na primer Pravna hiša IURIS. Družba proti placilu 25 evrov ponuja pomoc pri sestavi oporoke tako, da placni­ku pošlje vzorec oporoke in navodila za sestavo oporoke. Oporocitelj mora vsebino obrazca lastnorocno prepisati ali pa ga izpolniti in podpisati s pricami, kot zahteva ZD. 1346 V Sloveniji je tak ponudnik INform, pretok znanja, d. o. o., bolj poznan pod domeno Informiran.si. Oporocitelj lahko s pomocjo programa sestavi oporoko proti pla-cilu 19,90 evra, na voljo pa ima tudi pomoc, da ponudnika poklice v primeru nejasnosti. Ponudnik oporoki priloži tudi navodila, kako mora oporocitelj ravnati po tem, ko vnese vse zahtevane podatke in dobi sestavljeno besedilo oporoke, saj oporoke po slovenskem pravu ne sme podpisati in hraniti v elektronski obliki. Glej (14. 6. 2019). V tujini so poznani ponudniki LegalZoom, Nolo, RocketLawyer. Glej (14. 6. 2019), (14. 6. 2019) in (14. 6. 2019). Z ekonomskega vidika se manjši stroški štejejo za prednost elektron­ske oblike oporoke.1347 Zanimivo pa je, da je raziskava, na katero se sklicuje Poppe, pokazala, da naj slednji pravzaprav ne bi vplivali na odlocitev za­pustnika glede napravljene oporoke. Rezultati raziskave so pokazali, da je samo en odstotek anketirancev navedlo stroškovni vidik kot kljucni razlog za to, da niso napravili oporoke.1348 To omogoca oblikovanje sklepa, da je morebitna cenovna ugodnost elektronske oporoke postranskega pomena in v resnici nima pomembne vloge pri spodbujanju zapustnikov k sestavi oporoke. 9.7.2.7. Okoljevarstveni vidik Sodobna družba stremi k ohranjanju narave in cim manjšemu one-snaževanju. Temu primerno vse vec gospodarskih družb pa tudi država spodbuja poslovanje v nepapirni obliki. Oporoke, napisane na papir, niso v skladu z okoljevarstvenimi smernicami, saj se za vsak zapis potrebuje nov list papirja. Pri elektronski obliki oporoke fizicni zapis ne obstaja, ampak je besedilo zapisano na digitalnem mediju. Ko oporoke ne potrebujemo vec, se izbriše, pomnilnik podatkov pa ostaja prost za shranjevanje drugih dokumentov. Enako je ob spremembi oporoke, ki ne zahteva uporabe po­trošnega materiala v obliki papirja ali pisal. 9.7.3. Slabosti 9.7.3.1. Tehnicne ovire Zapustnik za sestavo elektronske oporoke potrebuje ustrezne tehnic­ne pripomocke, kot je dostop do racunalnika, mobilnega telefona ali dru­ge elektronske naprave. Nadalje mora imeti naprava delujoco programsko opremo ali aplikacijo, ki podpira ustvarjanje in hrambo zapisov. Elektron­ske naprave niso enake in imajo razlicne zmogljivosti oziroma omejitve. Kako zahtevna programska oprema je potrebna, je odvisno od pogojev, ki se zahtevajo za sestavo elektronske oporoke. Racunalniška in programska oprema morata biti dovolj specificni, da uporabniku poleg golega zapisa omogocita tudi njegovo avtentikacijo oziroma podpis. Ce je na primer treba poleg podpisa odtisniti tudi biometricni znak, mora imeti naprava funkcijo branja osebnih podatkov.1349 Možnost sestave elektronske oporoke lahko 1347 Beyer in Hargrove (2007), str. 1811. 1348 Poppe (2019), str. 202. 1349 Beyer in Hargrove (2007), str. 890. ostaja mrtva crka na papirju, ce racunalniška oprema ni zmožna zadostiti vsem zakonskim standardom oziroma ne obstaja racunalniški program, ki bi zapustniku omogocil tako sestavo ali pa je taka oprema nedosegljiva ve-cini prebivalstva.1350 Težava elektronskega zapisa je tudi, da je mogoce ustvarjati popolne kopije izvirnega dokumenta, pri cemer iz samega zapisa ni v nicemer razvi­dno, ali gre za izvirnik ali kopijo.1351 Glede tega se postavlja vprašanje, kako obravnavati kopije. Lahko bi jih šteli za enakovredne izvirniku. Ce ne bi bilo tako, se odpre vprašanje, kako razlikovati med izvirnikom in kopijami, ce imajo vse enak casovni žig. Še vecjo negotovost pa ustvarjajo dokumenti brez casovnega žiga, ki se med seboj malenkostno razlikujejo.1352 Nekatere tehnicne informacije je mogoce razbrati iz metapodatkov, vendar je nji­hov obseg omejen.1353 Pri pisni oporoki so vse naknadne spremembe, ki jih oporocitelj dopiše z roko, navzven opazne. Ce je zapustnik naknadno spreminjal oporoko, pri tem pa ni bil oporocno sposoben ali pri dopolnitvi oporoke ni upošteval oblicnostnih zahtev, lahko sodišce prvotni del oporo­ke, ki je bil pravilno sestavljen, obdrži v veljavi. Iz elektronske oblike opo­roke je mogoce razbrati, kdaj in kolikokrat je oporocitelj posegel v oporoko, ni pa mogoce razbrati, kateri del besedila je pri posameznem posegu urejal. Zato pri elektronski oporoki sodišce ne bi moglo ugotoviti, da je veljaven le del elektronske oporoke, ampak je lahko veljavna le oporoka kot celota ali pa je cela oporoka neveljavna.1354 Poleg tega je težava v tem, da lahko napaka v delovanju naprave pripe­lje do trajne izgube podatkov. Zaradi nepredvidljivosti delovanja elektron­ske opreme je nemogoce oceniti, kdaj bo elektronska naprava prenehala delovati. Zaželeno je, da obstajajo varnostne kopije, pri cemer pa nas taka rešitev vnovic pripelje do zgoraj omenjene dileme glede odnosa med izvir­nikom in kopijo.1355 9.7.3.2. Slabo poznavanje programske opreme Preprosto tipkanje na racunalnik je danes vešcina, ki jo obvlada veci­na ljudi, tega pa ni mogoce trditi za zahtevnejše procese, kot je na primer elektronsko podpisovanje. Pricakovano je, da se bodo za sestavo oporoke 1350 Neprilagojenost programske opreme glede na visoke zakonske zahteve je bila po­udarjena pri nevadski ureditvi iz leta 2001. Beyer in Hargrove (2007), str. 890–891. 1351 Prav tam. Banks (2015), str. 300–301. 1352 Hirsch (2021), str. 190–191. 1353 Hirsch (2020), str. 865. 1354 Prav tam, str. 865. 1355 Beyer in Hargrove (2007), str. 895. zahtevali višji varnostni standardi, zato upravljanje z racunalniško opremo, še zlasti kadar pridejo v poštev zahtevnejše funkcije, ni vec tako preprosto. Zahtevnost sestave elektronske oporoke je tako lahko povsem primerljiva s sestavo ene od klasicnih oblik oporok, lahko pa celo težja. To še zlasti velja za starejšo generacijo, ki ni toliko racunalniško pismena. 9.7.3.3. Negotovost kontinuitete delovanja kvalificiranega skrbnika Oporoka se sestavi z namenom, da ucinkuje šele z zapustnikovo smr­tjo. Ce jo hrani podjetje, kvalificirano za hrambo oporok, zapustnik verja-me, da je njegova oporoka na varnem. Vendar pa trenutka smrti ni mogo-ce napovedati. Zapustnik lahko umre šele desetletja po tem, ko je sestavil oporoko, dolgo obdobje pa prinaša negotovost, da podjetje, ki je skrbnik oporoke, preneha obstajati.1356 V ameriških ureditvah, ki poznajo elektron­sko obliko oporoke, je ponudnik zavezan, da poskrbi za prenos oporoke v hrambo drugemu skrbniku oziroma jo, ce preneha delovati, vrne oporoci­telju. Lahko pa ravna malomarno in opusti svojo dolžnost prenosa oporoke k drugemu kvalificiranemu skrbniku.1357 Ce oporocitelj tega ne izve, lahko umre, ne da bi poskrbel za sestavo nove oporoke, sestavljene oporoke pa je, zaradi prenehanja delovanja in poteka casa ter s tem povezane nedostopno­sti skrbnika, nemogoce obnoviti.1358 9.7.3.4. Ekonomske ovire Oprema, ki je potrebna za pisanje ali tipkanje, pomeni manjši ali vecji financni vložek. Pri pisanju na papir sta potrebna pisalo in papir oziroma druga podlaga, ki omogoca pisanje. Pri elektronskem zapisu zapustnik po­trebuje ustrezno racunalniško in programsko opremo. S potrebo po po­sebni opremi so povezani nezanemarljivi stroški.1359 Poleg tega je treba na napravo namestiti tudi ustrezen (praviloma placljiv) program, ki omogoca pisanje in hrambo dokumentov. Za potrebe podpisa je treba urediti varen elektronski podpis oziroma priskrbeti drugo ustrezno opremo, ce se z za­konom zahteva na primer lastnorocni podpis, napravljen z digitalnim pi­ 1356 Podatek je še toliko bolj skrb vzbujajoc glede na informacije, po katerih naj bi kar 70 odstotkov novonastalih tehnoloških podjetij propadlo v 20 mesecih od prvega zacetka financiranja. Butters in Rubin (2019), spletni vir. 1357 Glej na primer ARS 14-2521. Banta (2019a), str. 595–596. Protasio (2018), str. 158 in 166. Hajtnik, Uglešic in Živkovic (2015), str. 266. 1358 Hirsch (2020), str. 862. 1359 Beyer in Hargrove (2007), str. 892. salom. V Nevadi je kot ena od možnosti avtentikacije elektronske oporoke ponujen biometricni znak oporocitelja. Izvajanja te funkcije preprostejša in cenejša tehnicna oprema ne podpira, zato je treba dokupiti dodatno opre-mo, ki omogoca branje osebnega znaka posameznika in njegovega odtisa na elektronski zapis, ali pa je treba že v izhodišcu vložiti veliko denarja v zmogljivejše naprave. Poleg tega je za skeniranje biometricnega znaka po­membno, da se uporabi kakovostna oprema, saj le taka omogoca natancno kopiranje osebnih karakteristik in z vizualno podobo zagotavlja, da gre za odtis, lasten tej osebi. Ce se uporabi oprema slabše kakovosti, je odtis lahko nejasen ali pa ne izraža vseh lastnosti, ki bi jih moral in mogel, zato ne za­gotavlja zadostne varnosti. Programsko opremo je treba stalno posodabljati, prav tako je treba po poteku amortizacijske dobe naprave zamenjati. Razvoj informacijske tehnologije in življenjska doba naprav silita uporabnike, da racunalnike in drugo opremo redno menjajo z novejšo. Pri menjavi opreme mora oseba, ki sestavi in hrani oporoko, paziti, da ne poskrbi le za posodabljanje opreme, ampak da se zagotavlja tudi dostopnost vsebine zapisa.1360 Poleg obstoja elektronske opreme je odlocilno poznavanje njenega de­lovanja. Na tem podrocju je potrebno nenehno izobraževanje, pri cemer je strošek usposabljanja med drugim odvisen od informacijske pismenosti in prilagodljivosti uporabnika. Starejše osebe so praviloma slabše racunalni­ško pismene in bodo ti stroški zato pri njih vecji kot pri mlajši generaciji. V obeh primerih pa se lahko pricakuje, da bo nastal tudi strošek pri ravna­nju z napravo. Pricakovati je tudi, da pravniki nimajo zadostnega znanja o zahtevnejši uporabi informacijske tehnologije, zato bo morda treba vklju-citi tudi racunalniškega strokovnjaka. Njegovo sodelovanje pa še dodatno podraži celotno izvedbo sestave elektronske oporoke. Stroška zacetnega nakupa, posodabljanja opreme in izobraževanja si ne morejo privošciti vsi ponudniki, ki bi želeli ponujati sestavo elektron­ske oporoke. Še težje si to privošcijo posamezniki, ki bi želeli sami sestaviti elektronsko oporoko. Ce oporocitelji ne bodo imeli ustrezne opreme, ele­ktronske oporoke ne bodo mogli sestaviti. Omenjeni stroški so lahko eko­nomska ovira tudi za odvetniške pisarne, ki jim za delo zadostuje osnovna racunalniška oprema, prihodki iz sestave teh oblik oporok pa ne bi odteh-tali njihove vecje investicije v potrebno opremo. Ker ne bi imeli zadostnega ekonomskega interesa, subjekti ne bodo kupili ustrezne opreme, posledic­no pa ne bodo mogli sestaviti elektronske oporoke.1361 1360 Hirsch (2020), str. 862. 1361 Beyer in Hargrove (2007), str. 892. 9.7.3.5. Zastarelost opreme Papir je dokaj trajen dokument, na katerega uporabnost tek casa ne vpliva in se ob ustrezni hrambi lahko ohrani za cas vec generacij. Pri elek­tronskih napravah tako dolgotrajna obstojnost ni mogoca.1362 Elektronska naprava, na katero je shranjena elektronska oporoka, je izpostavljena tve­ganju, da se lahko zaradi nenehnega razvoja elektronske opreme, preneha uporabljati. Oporocitelj v trenutku, ko sestavi oporoko, naceloma ne ve, kdaj bo umrl, zapis pa mora biti berljiv tako v casu, ko je sestavljen, kot tudi v casu, ko se presoja njegova vsebina. Nemogoce je napovedati, kate­ri elektronski medij bo v uporabi cez vec deset let.1363 Primer opreme, ki še obstaja, vendar je ni mogoce uporabljati s sodobno racunalniško opre-mo, je disketa. Sodobna oprema nima vec ustreznih možnosti prikljuckov, vhodnih modulov ali opreme, ki bi podpirala uporabo »stare« tehnologije. Tako je disketo mogoce prebrati le še s tistimi racunalniki, ki to funkcijo omogocajo.1364 Ce je pa zapis ustrezno digitalno arhiviran, omogoca tudi poznejši dostop do zapisane oporoke na posameznem mediju.1365 Podatki, ki se ne arhivirajo ustrezno, zastarijo in jih ni vec mogoce prebrati. Ker je oporoka nedosegljiva, oporocitelj tudi ne more naknadno vpogledati vanjo ali jo kakorkoli spreminjati. Spremembo ali preklic zasta­rele elektronske oporoke lahko oporocitelj napravi le tako, da sestavi novo oporoko ali da vnovic poda izrecno izjavo, s katero preklicuje oporoko, se­stavljeno na elektronskem mediju.1366 Z zastaranjem racunalniške ali druge opreme so lahko neuporabne tudi zakonske dolocbe, ki podrobneje urejajo uporabo posamezne ele­ktronske naprave.1367 Ce pa standardizirane oblike za elektronske doku­mente ni, se vsakdo lahko sam odloci, kako bo zapisal besedilo. Predpis, ki ureja le nacin sestave elektronske oporoke in pogoje zanjo, nic pa ne pove o mediju, na katerega jo je mogoce zapisati, ustvarja pogoje za nepregledno množico primerov in možnih sporov.1368 Zato menim, da bi bilo pri obli­kovanju zakonskih dolocb o elektronski obliki oporoke smiselno dolociti, kateri mediji so tisti, s katerimi je dovoljeno sestaviti elektronsko oporoko. Pri tem se mi konkretna dolocitev le enega elektronskega medija prav tako ne zdi primerna, saj se lahko zgodi, da naprava po dolocenem casu postane 1362 Hirsch (2020), str. 862. 1363 Horton (2017), str. 576. Hirsch (2020), str. 862. 1364 Horton (2017), str. 576. 1365 Hirsch (2020), str. 862. 1366 Bote, Fernandez-Feijoo in Ruiz (2012), str. 104. Hirsch (2020), str. 862. 1367 Sasso (2018), str. 174. 1368 Horton (2017), str. 576. neuporabna. Smisel zakona je, da celovito in za daljši cas uredi podrocje, ne pa, da je potrebno vsakokratno noveliranje predpisov, ko racunalniška oprema zastara. Zato je bistveno, da se dolocbe oblikujejo dovolj ohlapno, da jih ni treba spreminjati zaradi vsake tehnološke spremembe, hkrati pa vendarle dovolj dolocno, da zarišejo krog možnih naprav oziroma nacinov, kako lahko zapustnik sestavi veljavno elektronsko oporoko. Pri vsakokra­tnem spreminjanju zakonodaje pa je treba biti pazljiv in urediti tudi status oporok, ki so bile napisane z uporabo zastarelega elektronskega medija ter urediti njihovo dostopnost. 9.7.3.6. Nezanesljivost delovanja elektronskih naprav Zapis oporoke na elektronsko napravo prinaša tudi tveganje, da ele­ktronska naprava preneha delovati ali se unici.1369 Ce je elektronski medij, na katerega je zapisana oporoka, neustrezno hranjen ali izpostavljen neka­terim zunanjim vplivom, kot je na primer požar, se lahko poškoduje. Lahko pa elektronska naprava neha delovati zaradi napake pri proizvodnji, okvare sistema ali zaradi dotrajanosti. Mehanski vplivi, zanemarjanje naprave ali napaka na opremi lahko kljub tehnicnemu znanju in strokovnim poskusom pridobitve podatkov tako unicijo pomnilniški medij, da je njegova vsebina neberljiva.1370 Ce zapustnik za to unicenje ve, ker se mu je na primer po­lila tekocina po osebnem racunalniku, zaradi cesar ta ne deluje vec, lahko sestavi novo elektronsko oporoko. Ce pa poškodbe na mediju nastanejo, ne da bi se zapustnik zavedal poškodovanja, ker je na primer CD ROM hranil skupaj z drugimi predmeti, zaradi cesar se je ta tako opraskal, da ga ni mogoce prebrati, ali pa je hranil USB-kljucek v vlažni kleti, oporocitelj umre brez veljavne oporoke, kljub drugacnemu prepricanju. Zato je tre­ba poleg stalnega posodabljanja opreme zagotoviti tudi ustrezno hrambo elektronskih dokumentov, da se elektronski medij, ki nosi zapis oporoke, ohrani berljiv.1371 Ker je predmet oporocnega dedovanja zapušcina, ki ima praviloma doloceno financno vrednost, je lahko elektronska baza, polna elektronskih oporok, zanimiva za hekerje, da spremenijo vsebino oporok in si nezakoni-to pridobijo premoženjske koristi. Zato imajo nekateri kvalificirani skrbni­ 1369 Bacchus (2019), str. 46. 1370 Dougherty (2010), str. 445. 1371 Za družbe, ki imajo urejeno arhiviranje elektronskih podatkov, je poleg stroška hrambe zelo pomemben tudi podatek, kolikšen je strošek, ce se vsi ti podatki v elektronski obliki izgubijo oziroma unicijo. Strošek izgube je praviloma zelo visok. Bote, Fernandez­-Feijoo in Ruiz (2012), str. 104. ki, ki v tujini ponujajo sestavo in hrambo oporok, izdelane varnostne stan­darde, ki so primerljivi s tistimi v bankah.1372 9.7.3.7. Motivacijske ovire Za razširjenost elektronske oporoke mora želja po njej obstajati pri vseh vpletenih deležnikih: pri oporociteljih, odvetnikih, ki sestavljajo oporoke, in pri informacijskih strokovnjakih, ki oblikujejo ustrezne ra-cunalniške programe za sestavo elektronskega zapisa. Ce tega interesa na eni od navedenih strani ni, postane njena izvedba otežena in celo neure­snicljiva. 9.7.3.7.1. Pomanjkanje motivacije pri zapustnikih Za oporoko se pogosteje odloca starejša populacija, ki je vse življenje uporabljala predvsem papir. Do novih tehnologij so starejši oporocitelji ne­zaupljivi, prav tako so slabše njihove zmožnosti pomnjenja in ucenja novih stvari. Z nepoznavanjem tehnologije je povezan tudi strah pred neznanim, zato raje posegajo po pisnih oblikah oporok, ki so jim domace, manj ab-straktne in s katerimi lahko dosežejo iste cilje kot z elektronsko obliko opo­roke.1373 9.7.3.7.2. Pomanjkanje motivacije pri odvetnikih Nezainteresiranost zapustnikov za elektronsko obliko oporoke in majhno povpraševanje po njej lahko vplivata na obseg storitev, ki jih ponu­jajo odvetniki. Odvetniki bodo pripravljeni investirati v naprednejše elek­tronske naprave, ki bi omogocale sestavo elektronske oporoke le, ce bodo zaznali, da je med strankami zanimanje za tako obliko oporoke. V naspro­tnem primeru bodo zapustnikom ponujali svoje storitve samo za sestavo ene od pisnih oblik oporok.1374 Poleg tega odvetniki, predvsem starejši, sle­dijo svojim ustaljenim navadam in po ugotovitvah Beyerja in Hargroveja do novosti pristopajo zadržano, zato je njihova motivacija za novo obliko oporoke majhna.1375 1372 Bacchus (2019), str. 47. 1373 Prav tam, st. 48. Poppe (2019), str. 201. 1374 Beyer in Hargrove (2007), str. 892. 1375 Prav tam, str. 891. 9.7.3.7.3. Pomanjkanje motivacije pri programerjih Za sestavo elektronske oporoke je potrebno sodelovanje racunal­niških strokovnjakov, ki oblikujejo racunalniške programe tako, da nam omogocajo elektronsko podpisovanje oporoke, sodelovanje oporocitelja, pric in drugih oseb prek oddaljenega dostopa, varno hrambo dokumentov ter druge dejavnosti v zvezi z elektronskim zapisom oporoke. Zato menim, da je pomembno, da programerji razvijajo potrebno programsko opremo, vendar bodo to poceli samo, ce bo zadostno povpraševanje in temu ustre­zno placilo 10. NACINI OBRAVNAVE ELEKTRONSKIH OPOROK Predpisane oblicnostne zahteve so utrjena pot, po kateri je hoja varna in predvidljiva. Nekatere življenjske situacije oziroma spremenjene druž­bene razmere pa ustvarjajo potrebo, da se ta pot spremeni ali oblikuje na novo. Vsak sestop s poti prinaša negotovost, zato je do sprememb oziroma novosti treba pristopiti previdno, z obcutkom, kot bi hodili po ledu, pri katerem nikoli ne veš, kdaj in kje bo pocil. Vzporednice z utiranjem novih poti vidim tudi na podrocju oporocnega dedovanja. Dednopravni zakon predpisuje dolocene oblike oporok, v tuji sodni praksi pa se je že pojavila nova, elektronska oblika oporoke. Glede tega se postavlja vprašanje, kako obravnavati tak oporocni zapis. Možnih je vec razlicnih odzivov, kako se lahko pravni in zakonodajni organi odzovejo na to noviteto. Prva možnost je, da zavzamejo stališce, ki ga ponuja veljavna zakono­daja. V teoriji je mogoce opaziti previdnost glede elektronske oblike oporo­ke. Vtis, ki ga je mogoce dobiti iz pregleda strokovne literature, predvsem pa glede na zakonske ureditve, kaže na prevladujoce zavracanje elektronske oblike oporoke.1376 Vecina držav, tako kot Slovenija, elektronske oporoke nima uzakonjene, niti je ne dovoljuje sodna praksa. V nekaterih primerih predpisi izrecno izkljucujejo možnost uporabe elektronske oblike in ele­ktronskega podpisa za potrebe oporocnega dedovanja, drugje pa se elek­tronska oblika posebej niti ne omenja. Avtorji,1377 ki zavracajo elektronski nacin oporoke, sicer ugotavljajo, da ima ta svoje prednosti in bi v nekaterih primerih lahko nastopala kot izredna oblika oporoke, vendar ob tem pou­darjajo skrb glede avtenticnosti zapisa in varnosti oporocitelja. 1376 Anand in Arora (2020), str. 92–93. 1377 Glej na primer Hirsch (2020), str. 895–896. Simmons (2016), str. 369. Storrow (2022), str. 828. Kljub temu je svetovni trend digitalizacija na vseh podrocjih. Nara-šcajoce število držav, ki ureja elektronsko obliko oporoke, kaže na morebi­tno spremembo predstavljenega trenda. Tudi nekatera sodišca, predvsem v ZDA in Avstraliji,1378 postajajo vse tolerantnejša do razlicnih odstopanj glede oblicnostnih zahtev, vendar morajo za to imeti materialnopravno podlago. Ce so ti predpisi strogo oblicnostno naravnani, definicije pojmov pa ozko postavljene, sodišca pogosto niti nimajo veliko manevrskega pro-stora pri razlagi. Glede na razvojne trende je mogoce pricakovati, da bo elektronska oblika oporoke scasoma postala eden od enakovrednih nacinov razpola­ganja s premoženjem za primer smrti. Države, ki se odlocajo, da bodo do-volile elektronsko oporoko, lahko to storijo z izrecnimi dolocbami ali pa se odlocijo za pristop, po katerem elektronske oporoke ne urejajo, vendar pa jo pod dolocenimi pogoji lahko štejejo za veljaven nacin razpolaganja zapustnika. Druga možnost obravnave elektronske oporoke je tako nje­na uzakonitev na nacin, kot to urejajo nekatere severnoameriške države. V tretjo skupino pa uvršcam države (na primer nekatere ameriške zvezne države, avstralske in kanadske province), ki so se odlocile, da bodo namesto uzakonitve elektronske oporoke njen status urejale s pomocjo pravil znatne skladnosti in doktrino neškodljive napake. 10.1. Elektronska oporoka ni dovoljena: dosledno zavracanje elektronske oblike in zahteva po strogi skladnosti s predpisi V primeru doslednega zavracanja kakršnihkoli oblik, ki odstopajo od predpisanih oblicnostnih zahtev, so vsi poskusi odstopanj sankcionirani z neveljavnostjo oporoke. Prevladujoc delež držav, med katere spada tudi Slovenija, izkljucuje uporabo dolocb o elektronski obliki na podrocju de­dnega prava. Svojo odlocitev argumentirajo s tem, da elektronska oporoka ni urejena med veljavnimi oporokami, zato ni veljaven nacin razpolaganja. Pri tem je korak dlje naredila ameriška zvezna država Oregon, ki je v naci­onalni predpis vkljucila izrecno dolocbo, v kateri je napisala, da je elektron-ska oporoka neveljavna.1379 Slovenija se je odlocila za tih, impliciten nacin dolocanja (ne)veljav­nosti elektronske oporoke. Po ZD so dovoljene le tiste oporoke, ki ustrezajo eni od zakonsko predpisanih oblik.1380 Izpolnjevanje oblicnostnih zahtev 1378 Hirsch (2020), str. 856–858. 1379 Hirsch (2021), str. 166. 1380 Glej 62. clen ZD. je po nacelu forma ad valorem bistvena za veljavnost oporoke.1381 V casu, ko je bil sprejet ZD, je bil elektronski zapis še precej nepoznan pojem, elek­tronska oblika oporoke pa nekaj nepredstavljivega. Zato je razumljiva raz­laga pisne oblike oporoke po teleološki in jezikovni metodi na nacin, da ta ne zajema tudi elektronske oblike zapisa. Slednje bi morda lahko rešili z razlago, kako razlagati pisno obliko oziroma z definicijo pisne oblike, kot to urejajo nekateri tuji predpisi. Elektronski zapis bi s široko razlago potenci­alno lahko subsumirali pod pojem pisne oblike. To na prvi pogled ponuja ZEPEP, ki izenacuje pisno obliko z elektronsko.1382 ZEPEP izenacuje obe obliki in bi kot lex specialis lahko vplival tudi na podrocje dednega pra­va. Vendar pa vsakršne take poskuse že v zacetku zatre dolocba ZEPEP, ki izrecno izkljucuje oporocne posle iz enakovrednosti razmerja pisne in elektronske oblike.1383 Posebno vprašanje je notarska oporoka, ki jo ureja ZN. Notar jo sestavi v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporocitelja ali na podlagi listine, ki mu jo izroci oporocitelj. ZN v prvem odstavku 31. clena doloca, da je notarska listina lahko sestavljena bodisi v fizicni bodisi v elektronski obliki. Tako ZN kot ZEPEP sta specialna zakona v razmerju do ZD. ZEPEP izrecno izkljucuje elektronsko obliko v vseh oporocnih poslih, ZN pa dovoljuje izjemo. To bi lahko povzrocilo trk obeh specialnih dolocb, ce ne bi tudi ZN vseboval izrecne dolocbe, s katero izkljucuje veljavnost ele­ktronske oblike za potrebe oporocnih razpolaganj tudi v primeru notarske oporoke.1384 Da je kot pisna oblika z ZD mišljen le zapis na papir ali drug fizic­ni material, je mogoce razbrati tudi iz zgodovinske razlage. Ko je urejanje podrocja dednega prava prešlo v pristojnost zveznih enot, so se pri repu­bliškem ZD iz leta 1976 v pretežnem delu obdržale v veljavi dolocbe iz zve­znega Zakona o dedovanju. Ceprav so bila nekatera podrocja spremenjena, na primer dolocbe o dednih redih, izenacitev zunajzakonskih in posvoje­nih otrok s tistimi, rojenimi v zakonski zvezi, dolocbe o nujnem deležu, pa sprememb ni bil deležen nacin zapisa oporocnih razpolaganj.1385 Slednje je smiselno glede na prevlado tiskanih medijev in zapisov v tistem casu. V casu nastanka predpisa je bila uveljavljena uporaba papirja, saj je do bolj splošne uporabe racunalnika prišlo šele v devetdesetih letih 20. stoletja, ko racunalniki niso bili vec tako okorni in dostopni le izbrani množici.1386 ZD 1381 Zupancic in Žnidaršic Skubic (2009), str. 122. 1382 Glej prvi odstavek 13. clena ZEPEP. 1383 Glej 13. clen ZEPEP. 1384 Glej tretji odstavek 46. clena ZN. 1385 Porocevalec Skupšcine SR Slovenije za delegacije in delegate (1975), str. 2. 1386 Glej (19. 3. 2019). 1387 Razvojne tendence v tujih pravnih ureditvah nakazujejo vkljucevanje elektron­ske oblike v oporocne zapise. Glede na število držav, ki urejajo elektronsko obliko oporoke, in hitrost odlocanja novih držav za sodobne elektronske oblike pa bo pred splošno rabo elektronske oblike verjetno preteklo še kar nekaj casa. 1388 Hall (2019), str. 343–344. 1389 Langbein (2017), str. 2. Wendel (2017), str. 340. 1390 Glover (2012), str. 171 jo oblicnostne zahteve zagovarjale.1391 Poleg tega je priljubljen mehanizem sodišc pri izvrševanju politike varstva družine. Iz sodne prakse je razvidno, da so sodišca uporabila doktrino za ugotovitev neveljavnosti oporocnih razpolaganj, ki so bila namesto v korist družine zapisana v korist tretjih oseb, kot so na primer politicne organizacije ali zunajzakonski partnerji.1392 10.2. Elektronska oporoka je veljaven nacin razpolaganja 10.2.1. Uporaba kurativnih dolocb – pravil neškodljive napake in znatne skladnosti pri elektronski oporoki Premik od strogih oblicnostnih zahtev proti ohlapnejšim pravilom glede veljavnosti oporoke je v zadnjem stoletju ena od najopaznejših spre­memb na podrocju oporocnega dedovanja.1393 Zaradi nekaterih nepravic­nih odlocitev, ki so zanemarjale nedvoumno oporociteljevo voljo na racun doslednega spoštovanja zakona, sta se razvili dve kurativni metodi, ki pod dolocenimi pogoji dopušcata odstop od oblicnostnih pravil in omogocata spregled nekaterih napak v oporoki. Doktrina znatne skladnosti in dok­trina neškodljive napake nudita možnost sanacije raznovrstnih napak, ki jih oporocitelji naredijo pri sestavi oporok. Lahko se ju uporabi, ce manjka oporociteljev podpis, lahko pomagata v primeru nedoslednosti glede pric, uporabni pa sta tudi v primeru, ko oporocitelj katero od dejanj ne izvede v klasicni, pisni obliki, ampak katero od dejanj digitalizira. V tem primeru oporoka ne zadosti zahtevi po pisni obliki ali lastnorocnih podpisih, virtu­alna prisotnost pric pa ne zadosti zahtevi po fizicni prisotnosti pric. Na podlagi doktrine znatne skladnosti in doktrine neškodljive napake so sodišca veckrat sanirala pomanjkljivosti pri sestavi oporoke in jo ohra­nila v veljavi. Menim, da sta omenjeni doktrini uporabni rešitvi, vendar pa njuno uporabnost vidim predvsem v primerih, v katerih oporoka v svojem izhodišcu ustreza eni od zakonsko dolocenih oblik, pri cemer niso bile do-sledno spoštovane vse oblicnostne zahteve. Ne vidim pa ju kot sredstva, s katerim bi v domac pravni red vpeljali elektronsko obliko oporoke. Elek­tronska oporoka je precejšen korak naprej pri oporokah in se od drugih, pi-snih oporok razlikuje na vseh podrocjih, pa ceprav strogo tehnicno gledano le v izvedbenem smislu. Zato vidim elektronsko oporoko kot nekaj novega, kar bi bilo treba urediti s posebnimi dolocbami, s katerimi bi uredili tudi 1391 Glover (2014a), str. 599–600. Langbein (1987), str. 4. 1392 Glover (2009), str. 412–413. 1393 Crawford (2020), str. 740. Spremembe v Uniform Probate Code se nanašajo tudi na lastnorocne oporoke in dopustitev pripoznave oporoke pred notarjem ali dvema prica-ma, ne da bi prici morali biti prisotni hkrati. vse specifike, ki se nanašajo na to obliko oporoke. Pojem pisne oblike mi ostaja zapis na papir. Omenjeni doktrini vidim kot sanacijski dolocbi, s katerima se posku­ša sanirati napake veljavnih pravil. V tem primeru bi se mi njuna uporaba zdela sprejemljiva, ce bi v slovenskem pravnem redu imeli uzakonjeno elek­tronsko oporoko, potem pa bi z eno od doktrin, ki bi jo prav tako uzakonili, reševali primere, v katerih bi zapustnik sestavil elektronsko oporoko, ven­dar pa ne bi spoštoval vseh oblicnostnih zahtev, ki bi jih zakon predpisal za to obliko oporoke. Gre za pomoc pri sanaciji oblicnostnih napak, ne zdita pa se mi pravi nacin za doseganje veljavnosti povsem nove oblike oporoke. Z uvedbo podobnih doktrin v slovenski pravni red bi sicer ohranili pravilo, da so veljavne le oporoke, ki so vkljucene v ZD in izpolnjujejo predpisane pogoje, hkrati pa bi ustvarili zasilni izhod, ki bi omogocil ohraniti oporoko v veljavi, ce ti pogoji ne bi bili povsem dosledno spoštovani, sodišce pa bi bilo prepricano, da gre za manjše, tehnicne napake. Poleg tega ima uzakonitev ene od doktrin vecjo uporabno vrednost kot samo možnost sanacije napak pri elektronski oporoki. Doktrino ne­škodljive napake ali doktrino znatne skladnosti bi lahko uporabili tudi pri napakah, ki bi jih naredil oporocitelj pri kateri drugi oporoki, ki jih urejata ZD in ZN in bi z njuno pomocjo lahko celovito modernizirali po­drocje oporocnega dedovanja v smeri vecjega spoštovanja oporociteljeve prave volje. 10.2.2. Uzakonitev elektronske oporoke Menim, da bi bil najustreznejši pristop k obravnavi elektronske oporo­ke njena uzakonitev, ce bi se to pokazalo za potrebno in smiselno. Celoten proces vstopa digitalne tehnologije na podrocje dednega prava je nekoliko pospešila tudi epidemija covida-19. Elektronska oblika oporoke bi lahko bila varen in zanesljiv nacin iz­jave oporociteljeve volje, ce bi se upoštevale dolocene zahteve. Glede na raznolikost elektronskih zapisov se mi zdijo najprimernejše nespletne opo­roke, saj glavna prednost spletnih oporok, to je njihova dostopnost, v pri­meru elektronske oporoke ni tako odlocilen element. Zapustnik oporoke ne piše in tudi ne dostopa do nje vsak dan, kar je ena od prednosti spletnih oporok, bistvena pa je njena varnost. Varnost je povezana z dostopom do oporoke, pri cemer je bistveno, da oporoka izvira od zapustnika. Omejen dostop tretjih oseb je temeljna znacilnost nespletnih oporok, saj do njih lahko dostopa le oporocitelj z naprave, na kateri jih je sestavil in shranil. Tretje osebe do vsebine oporoke ne morejo dostopati, zato je tak nacin zapi­sa varen in zanesljiv pred nepooblašcenimi dostopi tretjih oseb, z ustrezni-mi oblicnostnimi zahtevami pa lahko postane enakovreden nacin drugim oblikam oporok. Glede tega se postavlja vprašanje, kakšen status dolociti elektronski oporoki. Lahko jo opredelimo kot redno obliko oporoke, lahko pa jo šte­jemo za izredno obliko oporoke, pri kateri se za dopustnost njene sestave postavijo doloceni dodatni pogoji, ki omejujejo možnost oblikovanja elek­tronske oporoke na tocno dolocene situacije.1394 10.2.2.1. Elektronska oporoka kot izredna oblika oporoke Elektronska oporoka kot izredna oblika oporoke bi bila lahko dovo­ljena le v zakonsko dolocenih okolišcinah. Praviloma bi to pomenilo, da bi jo zapustnik lahko sestavil, ce bi se znašel v nekih izrednih razmerah, v katerih bi bilo ogroženo njegovo življenje, zaradi cesar bi lahko podobno kot v primeru ustne oporoke posegel po obliki, ki v normalnih razmerah ni dopustna. Epidemija je pokazala šibke tocke sistema oporocnega dedovanja. V državah, v katerih ne poznajo lastnorocne oporoke, so bili zapustniki, ki so bili na primer v izolaciji, v karanteni ali so prebivali v enoosebnih gospo­dinjstvih, prakticno onemogoceni v izvajanju svoje pravice razpolaganja z oporoko. Težava so bili tudi domovi za ostarele in druge javne ustanove, kot so bolnišnice, ki so prepovedale obiske svojcev ali drugih oseb, kot so na primer odvetniki. Oporocitelji sami oporoke niso mogli napisati, saj vse dr­žave ne urejajo lastnorocne oporoke kot veljavnega oporocno-razpolagal­nega nacina. Prav tako niso mogli sestaviti drugih oporok, kot je na primer pisna oporoka pred pricami, saj se niso smeli družiti z drugimi osebami, zaradi cesar posledicno pri sestavi niso mogli zagotoviti zadostnega števila fizicno navzocih pric. Dodatna težava so bile zaprte odvetniške pisarne, za­radi cesar oporocitelji niti niso mogli poiskati pravnega nasveta.1395 V tem primeru bi elektronska oporoka lahko rešila težavo tako, da bi price sodelo-vale prek videokonference ali pa da bi lahko zapustnik sestavil elektronski zapis oporoke brez prisotnosti pric. Cloveštvo se v primeru covida-19 ni prvic srecalo s pojavom hudo nalezljive bolezni pandemicnih razsežnosti. S podobnimi dilemami, kako uresnicevati pravico do oporocnega razpolaganja in zagotoviti zadostno število pric pri oporoki, ter z vprašanjem dopustnosti milejših zahtev za se­stavo oporoke so se srecali že oporocitelji in juristi v casu rimskega imperija 1394 Hirsch (2021), str. 165 in 213. 1395 Collins (2022), str. 423. ter srednjega veka, ko so razsajale kuge in podobne bolezni.1396 Ker se je za veljavno oporoko v tistem casu zahtevala prisotnost sedmih pric, vsakršno druženje pa je bilo zaradi prenosljivosti kuge precej nezaželeno in tudi ote­ženo, je bilo treba prilagoditi splošno veljavno pravo »novi normalnosti«. S tem razlogom so bili oblikovani posebni privilegiji, ki so rahljali oblic­nostne zahteve. Privilegiji pri napravi oporoke so tako dovoljevali razlicna odstopanja od oblicnostnih pravil, kot so, da je oporocitelj sestavil oporoko pred manjšim številom prisotnih pric, kot prica je lahko nastopala ženska, lahko je sodeloval samo en notar, price so lahko sukcesivno podpisovale listino in podobno.1397 Podobne pristope so izbrale tudi nekatere države v casu posebnih ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi covida-19. Upoštevaje spremenjene raz-mere, higienska priporocila, ohranjanje socialne distance in omejevanje javnega življenja, so se nekatere države odzvale s sprejemi zacasnih ukre­pov. Številne ameriške zvezne države1398 in tudi nekatere druge (na primer kanadske province Britanska Kolumbija, Ontario in Quebec) so sprejele posebne dolocbe, s katerimi so dovolile, da lahko oporocitelji pri sestavi oporoke do nadaljnjega oziroma do preklica uporabijo nacine, ki sicer niso dovoljeni. Izjeme so se nanašale na nacin podpisovanja oporoke ali sode­lovanje drugih oseb. Tako je (bilo) izjemoma dovoljeno, da je v obdobju, ki ga doloci posamezna država, oporoka veljala tudi z elektronskim podpisom oporocitelja in pric, price ali notar pa je lahko sodeloval na daljavo prek telekomunikacijskih naprav.1399 10.2.2.2. Elektronska oporoka kot redna oblika oporoke Menim, da elektronska oporoka, ce je sestavljena po predpisanem postopku, ni nic bolj izpostavljena nevarnostim, kot so goljufija, prevara, nedovoljen vpliv, kot to velja za pisne oblike oporok. Enako velja tudi glede hrambe elektronske oporoke in nevarnosti, da se je ne najde, saj se tako pi-sne kot tudi elektronske oblike oporok lahko založijo ali unicijo. V primeru vec kopij oporok pa je elektronska oporoka lahko celo v boljšem položaju. 1396 Dopustnost uporabe milejših zahtev pri sestavi oporoke so nekateri avtorji (na primer Stephanos in Gothofredus) zagovarjali tudi v primerih, ce je oporocitelj bolehal za drugimi boleznimi, kot so tifus, sifilis, griža, gobavost in epilepsija. Žepic (2022), str. 11. 1397 Prav tam, str. 10–12. 1398 Zacasne zakone so sprejele na primer Tennessee, Kansas, Michigan, New York, Pensilvanija, Rhode Island, Wisconsin in Wyoming. Horton in Weisbord (2020), str. 27. Battista (2020), spletni vir (10. 3. 2021). 1399 Horton in Weisbord (2020), str. 27. Anand in Arora (2020), str. 84. Battista (2020), spletni vir (10. 3. 2021). Ceprav pri pisnih oblikah oporok ni mogoce napraviti neomejenega števila identicnih kopij, kot to velja pri elektronski oporoki, pa ima slednja skrito orožje v obliki metapodatkov. Ti lahko razkrijejo trenutek, ko je bila oporo­ka sestavljena. Tega pri pisnih oblikah oporok ni. V zvezi s tem je povezano vprašanje unicenja, kajti ce zapustnik unici en oporocni dokument, lahko nekje obstane njegova identicna kopija.1400 To je resen ugovor zoper spreje­tje elektronske oporoke, ki ga je mogoce rešiti z natancno, vendar zelo težko izpeljanim sodnim postopkom. V njem se namrec presojajo vse okolišcine in dokazi, ki kažejo, ali je zapustnik oporoko želel obdržati v veljavi ali pa jo je želel preklicati, vendar ni unicil vseh njenih kopij. Jasno je, da elek­tronska oblika oporoke s seboj prinaša nova tveganja, za katera pa menim, da niso nepremostljiva in so v nekaterih pogledih primerljiva s tveganji pri pisnih oblikah oporok. Primernost trenutka uzakonitve elektronske oblike oporoke je odvisna od razvoja informacijske tehnologije in pripravljenosti države, da modernizira podrocje dedovanja. Nekateri avtorji menijo, da je dedno pravo naceloma že zrelo za teh­nološke spremembe.1401 Razvoj informacijske tehnologije, izobraženost ljudi pri ravnanju z njo in s tem povezana informacijska pismenost, vse širša dostopnost interneta, cenovna ucinkovitost, ucinkovito zadovoljeva­nje potreb in odprava prostorskih omejitev so le nekateri od razlogov, ki govorijo v korist sprejemu elektronske oblike oporoke. Omejevanje dopu­stnosti elektronske oblike je še toliko bolj nerazumljivo v luci ureditev na drugih podrocjih, na katerih se lahko z le nekaj preprostimi kliki na miško opravljajo bancne transakcije, sklepajo zavarovalne police ali vlagajo pravni dokumenti, kot je e-izvršba.1402 Prednosti, ki jih prinaša elektronska oblika oporoke, so bile predstavljene v posebnem poglavju. Razumljivo je, da ima institut tudi slabosti, vendar pa sem prepricana, da dobre strani, ob primer-ni pravni ureditvi, pretehtajo. Predvsem v ZDA podjetja opravljajo pionirsko delo na podrocju uva­janju elektronskih oporok, poskušajo vplivati na zakonsko ureditev in lo-birajo za sprejem elektronske oblike oporoke. Podjetja poskušajo vplivati na zakonsko ureditev elektronske oporoke na nacin, da bi se elektronska oporoka lahko sestavila na podoben nacin, kot ga že zdaj ponujajo v okviru svojih storitev, novost bi bila le v obliki podpisov in da oporoke ne bi bilo treba tiskati, ampak bi se postopek lahko izvedel prek videokonferenc, za katere pa imajo podjetja že zdaj vso potrebno opremo. Še mocnejši pa je 1400 Hirsch (2021), str. 190. 1401 Poppe (2019), str. 200. Klasicek (2019), str. 44. Crawford (2020), str. 786–787. Hall (2019), str. 371–372. 1402 Collins (2022), str. 446. interes podjetij pri hrambi elektronske oporoke. V ta namen si prizadeva­jo, da bi bila za elektronsko oporoko obvezna hramba pri kvalificiranem skrbniku, torej pri enem od teh podjetij. Njena uzakonitev v nekaterih ame­riških državah je pravzaprav posledica teh lobiranj, na podlagi katerih si družbe obetajo razširitev svojih dejavnosti na nov produkt in s tem poveza­ne zaslužke.1403 Vodo na njihov mlin so prilile še splošne družbene razmere in vse širša vpetost v informacijski vsakdan. Elektronsko oporoko kot redno obliko oporoke trenutno ureja manjše število ameriških zveznih držav in kanadska provinca Britanska Kolumbija,1404 ki so že prilagodile vsebine svojih zakonov novi obliki opo­roke, se pa ta krog pocasi širi. V Veliki Britaniji je vprašanje digitalizacije oporok že zacela obravnavati strokovna komisija za pravo (Law Commis­sion). Analiza vprašanja elektronskih oporok je bila med leti 2019 in 2022 prekinjena, ker je komisija dobila prednostno nalogo preucitve pravne ure­ditve sklepanja zakonskih zvez. Trenutno je zadeva vnovic aktivna v fazi posvetovanja glede možnosti reforme veljavne zakonodaje z možnostjo uvedbe elektronske oporoke.1405 Za slovensko dedno pravo menim, da razvoj še ni dosegel tocke, ko bi bili pripravljeni na sprejem elektronske oblike oporoke. Argumente za to vidim v primerjalnopravnem stanju, odnosu sodne prakse do digitalizacije in v družbenih razmerah. Slovenija pogosto sledi rešitvam, ki jih poznajo nekatere tuje kontinentalne ureditve, predvsem nemška. Za zdaj nobena evropska država iz kontinentalnega pravnega sistema, del katerega je tudi Slovenija, ne ureja elektronske oblike oporoke. Zato ne vidim potrebe, da bi Slovenija hitela z uveljavitvijo in poskušala opraviti prvenstveno delo ter uvesti elektronsko oporoko v kontinentalni pravni red. Menim, da lahko še nekaj casa pocakamo in potem, ko bosta teorija in praksa nekoliko bo­gatejši, oblikujemo rešitev, ki se bo najbolj prilegala razmeram v domacem prostoru. Primeri, ki so se doslej pojavili v sodni praksi, izvirajo predvsem iz držav s tradicijo common law. V evropskem prostoru s sistemom civil law sta bila glede na meni dostopne podatke do leta 2020 znana dva primera, ki sta obravnavala elektronski zapis oporoke: prvi je bil v Franciji in drugi na Švedskem. V obeh primerih sta sodišci zavrnili poskuse za ugotovitev ve­ 1403 Hirsch (2020), str. 870. 1404 Britanska Kolumbija je v casu covida-19 sprva sprejela interventni zakon, s kate-rim je izjemoma, za cas pandemije, dovolila elektronsko podpisovanje oporoke in sodelova­nje pric prek oddaljenega dostopa. Pozneje je spremenila zakon in od 1. decembra 2021 je elektronska oporoka urejena v Wills, Estates And Succession Act. Thompson (2022), spletni vir (22. 9. 2022). 1405 Glej (22. 10. 2021). ljavnosti te oblike oporoke.1406 Podobno odlocitev bi lahko pricakovali tudi v slovenskem pravnem prostoru. Sodišca so vezana na zakonske predpise in nacelo numerus clausus oporok, poleg tega nimajo nobenega mehanizma oziroma izjemnih dolocb (kot je na primer doktrina neškodljive napake), s katerimi bi si lahko privošcila odstop od pravila in utemeljila odlocitev, ki bi govorila v korist elektronske oblike oporoke. Glede oblik oporok sodišca ob upoštevanju zahtev ZD, ZN, ZEPEP in ZEISZ nimajo možnosti drugac­ne razlage, kot to, da je veljavna le ustna ali pisna, fizicna oblika oporoke. Slovenska pravna stroka ne izkazuje potrebe po digitalizaciji oporoc­nih vsebin niti se o tem ne razpravlja v teoriji, kar je razvidno iz skorajda neobstojece literature na to temo. Uporaba telekomunikacijske tehnologije je v sodnih postopkih in v pravniških poklicih (odvetništvo, notariat) pre­cej redka, sodni spisi in druge vloge temeljijo na listinski dokumentaciji, kar velja tudi za oporoke. Zdi se, da v tem casu obstojece stanje dovolj izpolnjuje potrebe ljudi. Sestava oporoke praviloma postane aktualna s starostjo, torej, starejši kot je zapustnik, bolj je verjetno, da bo sestavil oporoko. Starostniki so vajeni papirnih dokumentov in pisanja na papir, zato zanje ni treba uvajati nove oblike oporoke. Drugace je z mlajšimi generacijami, ki rastejo vpeti v in-formacijsko tehnologijo in novosti, ki jih skorajda vsakodnevno prinaša. Zanje bi elektronska oporoka lahko prišla v poštev, ko bodo zaceli o tem razmišljati. Trenutno pa imajo v življenju druge prioritete in se, razen red-kih izjem, z mislijo na oporoko ne ukvarjajo. Ko postanejo te generacije starejše, pa bo slednje nedvomno postalo tudi skrb zakonodajalca. 1406 Hirsch (2020), str. 857. 11. ZAKLJUCEK 11.1. Elektronska oblika oporoke V teoriji je mogoce opaziti previdnost glede uvajanja elektronske obli­ke oporoke v pravni red. Vtis, ki ga je mogoce dobiti iz pregleda strokovne literature, pa tudi iz zakonskih ureditev, kaže na prevladujoce zavracanje elektronske oblike oporoke.1407 Vecina držav, tako v primerjalnopravnem pravu kot tudi Slovenija, elektronske oporoke nima uzakonjene, niti je ne dovoljuje sodna praksa. V nekaterih primerih predpisi izrecno izkljucujejo možnost uporabe elektronske oblike in elektronskega podpisa za potrebe oporocnega dedovanja, drugje pa se elektronske oblike niti ne omenja. Av-torji, ki zavracajo elektronski nacin oporoke, sicer ugotavljajo, da ima ta nekatere prednosti in bi v nekaterih primerih lahko nastopala kot izredna oblika oporoke, vendar ob tem poudarjajo skrb glede avtenticnosti zapisa in varnosti oporocitelja.1408 Kljub temu je svetovni trend digitalizacija na vseh podrocjih. Cedalje vec držav, ki urejajo elektronsko obliko oporoke, kaže na morebitno spre­membo predstavljenega trenda v prihodnje. Tudi nekatera sodišca, predvsem v ZDA in Avstraliji,1409 postajajo vse tolerantnejša do razlicnih odstopanj gle­de oblicnostnih zahtev, vendar morajo za to imeti materialnopravno podlago. Ce so predpisi strogo oblicnostno naravnani, opredelitve pojmov pa ozke, sodišca pogosto nimajo veliko manevrskega prostora pri razlagi. Glede na razvojne trende je mogoce pricakovati, da bo elektronska oblika oporoke scasoma postala enakovredna pisni obliki oporoke. Danes pa si elektronska oblika oporoke utira pot predvsem na dva nacina.1410 1407 Anand in Arora (2020), str. 92–93. 1408 Glej na primer Hirsch (2020), str. 895–896. Simmons (2016), str. 369. 1409 Hirsch (2020), str. 856–858. 1410 Hall (2019), str. 346–347. Prva možnost je prek uporabe dveh doktrin, to je doktrine neško­dljive napake in doktrine znatne skladnosti, ki sodišcem podeljujeta pri­stojnost, da spregledajo neizpolnjevanje posameznih oblicnostnih zahtev. Na podlagi obeh doktrin so sodišca veckrat sanirala pomanjkljivosti pri sestavi oporoke in jo tako ohranila v veljavi. Z uvedbo podobnih doktrin v slovenski pravni red bi sicer ohranili pravilo, da so veljavne le oporoke, ki so vkljucene v ZD in izpolnjujejo predpisane pogoje, hkrati pa bi ustvarili zasilni izhod, ki bi omogocil ohraniti oporoko v veljavi, ce ti pogoji ne bi bili povsem dosledno spoštovani, sodišce pa bi bilo prepricano, da gre za manjše, bolj ali manj tehnicne napake. V opisanih primerih gre za pomoc pri sanaciji oblicnostnih napak, ne zdita pa se mi pravi nacin za doseganje veljavnosti povsem nove oblike oporoke. Predstavljeni doktrini bi se lahko uporabili kot ustrezno sredstvo, s katerim bi, tako kot pri pisnih oblikah oporok, lahko odpravili napake glede izpolnjevanja oblicnostnih pogojev. Menim, da je tako za veljavnost elektronske oblike oporoke ustreznej­ša druga možnost, po kateri bi, ce bi se to pokazalo za potrebno in smiselno, slednjo ustrezno uzakonili. Elektronska oblika oporoke bi lahko bila varen in zanesljiv nacin izjave oporociteljeve volje, ce bi se upoštevale dolocene kavtele. Zlasti naj bi šlo za »nespletne« oporoke, saj glavna prednost sple­tnih oporok, to je njihova dostopnost, v primeru elektronske oporoke ni tako odlocilen element. Zapustnik oporoke ne piše in tudi ne dostopa do nje vsak dan. V primerjavi z dostopom je pomembnejša varnost, ki jo ne­spletne oporoke zagotavljajo lažje in v vecji meri. Nespletne oporoke niso izpostavljene nevarnostim hekerskih napadov. Poleg tega tako shranjena oporoka ostaja v izkljucni oblasti oporocitelja, ki se lahko vsak trenutek odloca, ali bi jo želel v nekem trenutku dopolniti ali preklicati. Zato menim, da elektronska oporoka, ce je sestavljena po predpisa­nem postopku, ni nic bolj izpostavljena nevarnostim, kot so goljufija, pre­vara, nedovoljen vpliv, kot to velja za pisne oblike oporok. Podobno velja tudi glede hrambe elektronske oporoke in nevarnosti, da se je ne najde, saj se tako pisne kot tudi elektronske oblike oporok lahko založijo ali unicijo. V primeru vec kopij oporok pa je elektronska oporoka lahko celo v boljšem položaju. Ceprav pri pisnih oblikah oporok ni mogoce napraviti neomeje­nega števila identicnih kopij, kot to velja pri elektronski oporoki, pa ima slednja skrito orožje v obliki metapodatkov. Ti lahko razkrijejo trenutek, ko je bila oporoka sestavljena. Tega pri pisnih oblikah oporok ni. S tem je povezano vprašanje unicenja, kajti ce zapustnik unici en izvod oporoke, lahko nekje ostane njena identicna kopija. To je resen ugovor zoper ele­ktronsko oporoko, ki ga je mogoce rešiti z natancno izpeljanim sodnim postopkom. V njem se namrec presojajo vse okolišcine in dokazi, ki kažejo, ali je zapustnik oporoko želel obdržati v veljavi ali pa jo je želel preklicati, vendar ni unicil vseh njenih kopij. Jasno je, da elektronska oblika oporoke s seboj prinaša nova tveganja, za katera menim, da niso nepremostljiva in so v nekaterih pogledih primerljiva s tveganji pri pisnih oblikah oporok. Primernost trenutka uzakonitve elektronske oblike oporoke je odvisna od razvoja informacijske tehnologije, pripravljenosti države, da modernizira podrocje dedovanja pa tudi od zainteresiranosti potencialnih oporociteljev, ki elektronsko obliko oporoke uporabijo v praksi. Nekateri avtorji menijo, da je dedno pravo naceloma že zrelo za teh­nološke spremembe.1411 Razvoj informacijske tehnologije, izobraženost ljudi pri ravnanju z njo in s tem povezana informacijska pismenost, vse šir­ša dostopnost interneta, cenovna ucinkovitost, ucinkovito zadovoljevanje potreb in odprava prostorskih omejitev so le nekateri od razlogov, ki govo­rijo v korist sprejemu elektronske oblike oporoke. Prednosti, ki jih prina­ša elektronska oblika oporoke, so bile predstavljene v posebnem poglavju. Razumljivo je, da ima institut tudi slabosti, vendar pa sem prepricana, da njegove dobre strani, ob primerni pravni ureditvi, pretehtajo. Predvsem v ZDA podjetja opravljajo pionirsko delo na podrocju uva­janja elektronskih oporok, saj poskušajo vplivati na zakonsko ureditev in lo-birajo za njeno uzakonitev. Podjetja poskušajo vplivati na zakonsko ureditev elektronske oporoke tako, da bi se elektronska oporoka lahko sestavila na podoben nacin, kot ga že zdaj ponujajo v okviru svojih storitev. Novost bi bila le v obliki podpisov in v tem, da oporoke ne bi bilo treba tiskati, ampak bi se postopek lahko izvedel prek videokonferenc, za katere imajo podjetjaže zdaj vso potrebno opremo. Še mocnejši pa je interes podjetij za hrambo elektronske oporoke. V ta namen si prizadevajo, da bi bila za elektronsko oporoko obvezna hramba pri kvalificiranem skrbniku, torej pri enem od zainteresiranih podjetij. Uzakonitev elektronske oporoke v nekaterih ame­riških zveznih državah je pravzaprav posledica mocnih lobijev, saj si posa­mezne družbe obetajo razširitev svoje dejavnosti na nov produkt in s tem povezane zaslužke.1412 Vodo na njihov mlin so prilile še splošne družbene razmere in vse širša vpetost v informacijski vsakdan. Celoten proces vstopa digitalne tehnologije na podrocje dednega prava je nekoliko pospešila tudi pandemija covida-19. Nekatere države so se na spremenjene razmere glede na higienska priporocila, ohranjanje socialne distance in omejevanje javnegaživljenja odzvale s sprejemanjem zacasnih ukrepov. Številne ameriške zvezne 1411 Poppe (2019), str. 200. Klasicek (2019), str. 44. Crawford (2020), str. 786–787. Hall (2019), str. 371–372. 1412 Hirsch (2020), str. 870. države1413 in tudi nekatere druge (na primer kanadske province Britanska Kolumbija, Ontario, Quebec in avstralska zvezna država Queensland) do-voljujejo, da do nadaljnjega oziroma do preklica oporocitelji lahko pri sesta-vi oporoke uporabijo nacine, ki sicer niso dovoljeni. Izjeme se nanašajo na nacin podpisovanja oporoke ali sodelovanje drugih oseb. Tako je izjemoma dovoljeno, da je v obdobju, ki ga doloci posamezna država, oporoka veljavna tudi z elektronskim podpisom oporocitelja in pric, price ali notar pa lahko sodelujejo na daljavo prek telekomunikacijskih naprav.1414 Elektronsko oporoko trenutno ureja le nekaj ameriških zveznih držav in kanadska provinca Britanska Kolumbija,1415 ki so že prilagodile vsebine svojih zakonov novi obliki oporoke. Krog držav, ki so se odlocile za take spremembe, se pocasi širi. V Veliki Britaniji vprašanje digitalizacije opo­rok obravnava strokovna komisija za pravo (Law Commission). Trenutno je analiza dednega prava in vprašanja elektronske oporoke prekinjena, ker je komisija dobila prednostno nalogo preuciti pravno ureditev sklepanja zakonskih zvez in naj bi se nadaljevala, ko konca prednostno nalogo.1416 Za slovensko dedno pravo menim, da razvoj še ni dosegel tocke, ko bi bili pripravljeni na sprejem elektronske oblike oporoke. Argumente za to vidim v trenutnem stanju v primerjalnem pravu, v odnosu sodne prakse do digitalizacije in v trenutnih družbenih razmerah. Slovenija pogosto sle­di rešitvam, ki jih poznajo nekatere tuje kontinentalne ureditve, predvsem nemška. Za zdaj nobena evropska država kontinentalnega pravnega reda, del katerega je tudi Slovenija, ne ureja elektronske oblike oporoke, zato ni potrebe, da bi Slovenija hitela z uveljavitvijo in poskušala opraviti pionirsko delo na tem podrocju. Menim, da lahko še nekaj casa pocakamo in potem, ko bosta praksa in nabor pravnih ureditev nekoliko bogatejši, oblikujemo rešitev, ki se bo najbolj prilegala razmeram v domacem prostoru. 1413 Zacasne zakone so sprejele na primer Tennessee, Kansas, Michigan, New York, Pensilvanija, Rhode Island, Wisconsin, Wyoming. Horton in Weisbord (2020), str. 27. Bat-tista (2020), spletni vir (10. 3. 2021). 1414 Horton in Weisbord (2020), str. 27. Anand in Arora (2020), str. 84. Battista (2020), spletni vir (10. 3. 2021). Ker gre za zacasne dolocbe, je smiselno, da te prenehajo veljati po koncu izrednih razmer. Na primer, v Ontariu so interventne dolocbe, ki so dovo­ljevale sodelovanje pric pri sestavi oporoke prek videokonference, prenehale veljati 20. maja 2021. Glej (18. 3. 2023). V Queenslandu so interventni ukrepi v zvezi s sestavo oporoke veljali do 31. decembra 2020. Glej (18. 3. 2023). 1415 Britanska Kolumbija je v casu covida-19 sprva sprejela interventni zakon, s kate-rim je izjemoma, za cas pandemije, dovolila elektronsko podpisovanje oporoke in sodelova­nje pric prek oddaljenega dostopa. Pozneje je zakon spremenila in od 1. decembra 2021 je elektronska oporoka urejena v Wills, Estates And Succession Act. Thompson (2022), spletni vir (22. 9. 2022). 1416 Glej (10. 3. 2021). Primeri, ki so se doslej pojavili v sodni praksi, izvirajo predvsem iz držav s tradicijo common law. V evropskem prostoru s sistemom civil law sta bila glede na meni dostopne podatke do leta 2020 znana dva primera, ki sta obravnavala elektronski zapis oporoke: prvi je bil v Franciji in drugi na Švedskem. V obeh primerih sta sodišci poskuse za ugotovitev veljavno­sti te oblike oporoke zavrnili.1417 Podobno odlocitev bi lahko pricakovali tudi v Sloveniji. Sodišca so vezana na zakonske predpise in nacelo numerus clausus oporok, poleg tega nimajo nobenega mehanizma oziroma izjemnih dolocb (kot je na primer doktrina neškodljive napake), s katerimi bi si lah­ko privošcila odstop od pravila in utemeljila odlocitev, ki bi govorila v ko­rist veljavnosti elektronske oblike oporoke. Glede oblik oporok sodišca, ob upoštevanju zahtev ZD, ZN in ZEPEP, nimajo možnosti drugacne razlage, kot je ta, da je veljavna le ustna ali pisna, fizicna oblika oporoke. Slovenska pravna stroka ne izkazuje potrebe po digitalizaciji oporoc­nih vsebin niti se o tem ne razpravlja v teoriji, kar je razvidno iz skorajda neobstojece literature na to temo. Uporaba telekomunikacijske tehnologije je v sodnih postopkih in v pravniških poklicih (odvetništvo, notariat) pre­cej neobicajna, sodni spisi in druge vloge pa še vedno temeljijo na listinski dokumentaciji, kar velja tudi za oporoke. Zdi se, da v tem casu obstojece stanje dovolj izpolnjuje potrebe ljudi. Sestava oporoke praviloma postane aktualna s starostjo, torej, starejši kot je zapustnik, bolj je verjetno, da bo sestavil oporoko. Starostniki so vajeni papirnih dokumentov in pisanja na papir, zato ni potrebe, da bi zanje uva­jali novo obliko oporoke. Drugace je z mlajšimi generacijami, ki rastejo z informacijsko tehnologijo. Zanje bi elektronska oporoka lahko prišla v poštev, ko bodo zaceli o tem razmišljati. Trenutno pa imajo v življenju dru­ge prioritete in se, razen redkih izjem, z mislijo na oporoko ne ukvarjajo. Ko postanejo te generacije starejše, bo slednje nedvomno postalo tudi skrb zakonodajalca. 11.2. Elektronska oporoka v Republiki Sloveniji de lege ferenda Elektronska oporoka je napredna oblika oporoke in prepricana sem, da bo v prihodnosti ena od možnih oblik oporocnih razpolaganj, vendar pa sta v tem casu njena izvedba in prenos v slovenski pravni red morda prenagljena. Zdi pa se mi pomembno, da o tem zacnemo razmišljati, pisati, raziskovati in se na to pripravljati. Dobre odlocitve ne nastanejo cez noc, ampak potrebujejo cas, da dozorijo. 1417 Hirsch (2020), str. 857. Ce strnem nekaj misli o tem, kako si na podlagi danes poznanih raz-mer, teorije in prakse na tem podrocju predstavljam prihodnjo ureditev, bi elektronsko oporoko uredila na naslednji nacin. Elektronsko obliko oporoke bi definirala razmeroma široko – kot vsa­ko obliko oporoke, ki je sestavljena s pomocjo elektronske naprave. Omeji­tve na posamezne naprave, kot sta racunalnik in mobilni telefon ali katera druga elektronska naprava, se mi ne zdijo primerne. Kljucno bi bilo, da be-sedilo ne bi bilo napisano na papir, ampak bi šlo za kodiran dvojiški zapis, shranjen na digitalni medij. V tujih pravnih redih se v nekaterih primerih ureditev dotika tudi vprašanja videoposnetka. Menim, da bi tudi prihodnja slovenska ureditev morala odgovoriti na vprašanje, ali je treba videoposne­tek oporocitelja šteti za veljavno oporoko ali ne. Videoposnetek zagotavlja primerljive varnostne standarde, kot to velja za elektronsko oporoko, pod-pisano z elektronskim podpisom. Res pa je, da po drugi strani vecinoma odstopa od napisanega ali natipkanega zapisa, saj videooporoke ni mogoce prebrati, ampak se to naceloma posluša, prav tako je ni mogoce podpisati. Enako kot videooporoko, v kateri bi oporocitelj ustno povedal svojo voljo, bi obravnavala tudi videoposnetek oporocitelja, ki bi svojo voljo namesto z izgovorjenimi besedami pokazal v slovenskem znakovnem jeziku. Menim, da bi videoposnetek lahko služil kot eden od dokazov za obstoj oporoke, ne bi pa ga štela za samostojno obliko oporoke. Oporocitelj bi še vedno moral sestaviti pisno oporoko oziroma elektronsko oporoko, ce bi bila ta dovolje­na, videoposnetek pa bi štela kot dodatno potrditev oziroma kot morebitno pojasnilo k zapisani oporoki, ce bi bila njena vsebina nejasna. Podpis oporoke je pomemben in bi ga bilo treba ohraniti tudi pri ele­ktronski obliki oporoke, saj je eden odlocilnejših, navzven vidnih izrazov zapustnikove volje. Zgolj natipkan podpis lahko napravi kdorkoli, zato ne zadostuje. Varen elektronski podpis, kot ga pozna slovensko pravo, je, ob uporabi zahtevnih kriptografskih tehnik in ce je pridobljen na podlagi po­trdila kvalificirane overiteljske agencije, dovolj velika garancija oziroma zagotovitev varstva identitete oporocitelja. Takšno obliko podpisa kot vero­dostojno in zanesljivo sprejemajo tudi drugi državni organi pri svojem po­slovanju, zato menim, da je izkazana zadostna stopnja zaupanja, da bi se ta oblika podpisa v prihodnje lahko uporabila tudi za podpisovanje oporoke. Dobra rešitev bi bila, da bi se s podpisom oporocitelja dokument za­klenil tako, da ga ne bi bilo vec mogoce spreminjati oziroma ce bi se že posegalo vanj, bi bilo to jasno razvidno. Prepricljivo bi bilo treba beležiti, ali gre za izvirni dokument ali za njegovo spremenjeno razlicico. S kodiranjem zapisa bi se torej zagotovila njegova pristnost in odpravili dvomi, ali je bilo v dokumentu naknadno kaj spremenjeno. Zgolj vpogled v oporoko varno­stnega kljuca ne bi poškodoval, zato bi zapustnik lahko prosto vpogledoval v vsebino oporoke, kadarkoli bi to želel. Ce bi oporocitelj želel oporoko naknadno spreminjati ali dopolnjevati, mu ne bi bilo treba vnovic pisati celotnega besedila, ampak bi izrabil prednosti elektronskih zapisov ter bi spremenil že obstojece besedilo po svojih željah. S tem, ko bi spreminjal dokument, bi v elektronskem smislu pravzaprav oblikoval novega. Zato bi bil kljucen zadnji korak, v katerem bi po koncanem spreminjanju novi za-pis vnovic podpisal. S podpisom bi se dokument spet zaklenil in bi v novi obliki bil zadnja oporociteljeva volja. Pri sestavi elektronske oporoke bi morali predpisati tudi prisotnost dveh oporocnih pric. Za prici bi veljali enaki pogoji, kot veljajo za price pri klasicnih oblikah oporok. Price imajo dokazno in svecanostno vlogo. Zago­tavljali bi, da bi oporocitelj pred sestavo oporoke svoje ravnanje premislil in se zavedal, da gre za pomembno dejanje. Svecanostna vloga je pri elektronski oporoki zaradi preprostosti njenega zapisa še toliko pomembnejša. Elektron­sko pisanje se namrec uporablja za vse vrste pisanj, tudi za trivialne zapise na družbenih omrežjih ali v spletnih klepetalnicah, in je zato lahko bistveno manj premišljeno, kot to velja za pisne zapise na papir. Zagotovitev priso­tnosti pric bi moral biti jasen znak, da gre za nekaj vec, kot je spletni klepet, da je treba temu dogodku nameniti vso pozornost in resnost. Price bi, tako kot zapustnik, oporoko podpisale s svojim varnim elektronskim podpisom. Prisotnost pric bi lahko nadomestila prisotnost notarja, ki bi se elektronsko podpisal in elektronsko odtisnil svoj žig. Glede vprašanja fizicne prisotnosti pric v prostoru zapustnika zagovarjam liberalnejše stališce: dovolila bi tudi možnost njihovega sodelovanja prek oddaljenega dostopa, saj tehnologija da­nes omogoca zanesljivo komunikacijsko pot med osebami, ki so na razlicnih mestih. Videokonferenca bi bila dovoljena pod pogojem, da oporocitelj in prici lahko med seboj komunicirajo v živo in gre za obojestranski prenos tako zvoka kot tudi slike. S tem bi prici lahko ocenili psihofizicno stanje oporoci­telja, njegovo obnašanje in po potrebi odpravili svoje morebitne sume glede zapustnikove opravilne sposobnosti ali njegove svobodne volje. Zapustniku bi lahko postavili posamezna vprašanja in s tem presodili njegovo stanje ali pa ga prosili, naj obrne kamero tako, da se vidi celoten prostor in bi se tako lahko prepricali o obstoju morebitnih nedopustnih vplivov. Zavedam se, da bi prisotnost pric bistveno zmanjšala preprostost sestave elektronske oporo­ke, ki jo poudarjam kot prednost elektronske oblike oporoke, vendar pa v tem trenutku elektronske oporoke v obliki, kot jo predlagam, brez sodelovanja pric, ne ocenjujem za dovolj varno. Menim, da možnost, ki jo ureja ameriška zvezna država Nevada, in sicer da lahko oporocitelj, namesto da bi k sodelovanju pri sestavi oporo­ke povabil price, uporabi svoj biometricni znak, ni sprejemljiva. V zvezi z biometricnim znakom vidim namrec vec potencialnih zapletov oziroma težav kot pa koristi. Uporaba biometricnih znakov je sicer danes že splošno razširjena in nobena posebnost ni, da je mobilni telefon mogoce odkleniti s prstnim odtisom ali prepoznavo obraznih potez. Ce bi se za elektronsko oporoko zahtevalo, da poleg podpisa oporocitelja vsebuje še biometricni znak, bi taka zahteva sicer imela dodano vrednost v obliki dokazne in va­rovalne funkcije, vendar pa ne bi dajala posebne dodatne teže postopku sestave oporoke, saj gre za še en istovrsten dokaz, ki izvira od oporocitelja. Tako kot lahko napravi podpis samo oporocitelj, od oporocitelja izvira tudi biometricni znak. Dokazna vrednost zapisa bi bila enaka tudi, ce oporo-citelj na oporoko ne bi odtisnil samo enega prstnega odtisa, ampak vseh pet prstnih odtisov z roke. Naslednji argument proti uvedbi biometricnega znaka podpira primerjalnopravna analiza. Države, ki so sprejele elektron­sko obliko oporoke v svoj pravni red, se v vecini primerov niso odlocile za možnost njegove uporabe, ampak zahtevajo prisotnost pric. Dodatna teža­va pri uporabi biometricnega znaka se nanaša na povezavo biometricnega znaka s tocno doloceno osebo. Ce bi se biometricni znak v obliki prstnega odtisa vizualno odtisnil na dokument, pri poznejši presoji verodostojnosti zapisa ne bi bil prav v nobeno pomoc. Znak ne bi z nicimer dokazoval, da resnicno pripada zapustniku, ampak bi ga dejansko lahko prilepil kdorkoli. Za ugotovitev avtenticnosti bi ga bilo treba primerjati z zapustnikom, ven­dar pa je v casu presoje zapustnik že mrtev in pokopan, torej ni mogoce narediti še enega prstnega odtisa in ga primerjati, ali sta si identicna. Reši­tev te težave bi bila lahko vzpostavitev posebne baze biometricnih znakov. Zapustnik bi lahko pred uradno osebo odtisnil svoj biometricni znak, ki bi se shranil v bazo podatkov in bi se pozneje lahko primerjal s tistim, ki bi bil odtisnjen na oporoko. S tem bi zagotovili pristnost biometricnega znaka, vendar pa bi bilo za to treba vzpostaviti in urediti posebno evidenco, ki bi jo vodila uradna institucija. Seveda je taka rešitev izvedljiva, vendar pa gre v primerjavi s pricami za precej kompleksnejšo izvedbo, za katero je negotovo, ali bi dosegla svoj namen. Legitimnega cilja modernizacije ne vidim v tem, da bi za vsako ceno širili napravo oporok v družbi, ampak da bi uvedba elektronske oblike oporoke v resnici pripomogla k olajševanju oporocnega razpolaganja tistih, ki to želijo. Datum sestave elektronske oporoke ne bi bil njena obligatorna sesta­vina in s tem tudi ne bi vplival na njeno veljavnost. V korist takemu zakljuc­ku navajam dva argumenta. V skladu s slovensko zakonodajo se tudi za klasicne oblike oporok ne zahteva, da oporocitelj napiše, kdaj jo je sestavil. Gre za priporocljivo sestavino oporoke in lahko pomaga pri dokazovanju njene veljavnosti, ce oporocitelj zapusti vec oporok ali ce je sporna oporoc­na sposobnost. Za razlicno urejanje pisne in elektronske oblike oporoke glede tega elementa ni utemeljenega razloga. Poleg tega elektronski zapis nosi dolocen del podatkov, shranjenih v obliki metapodatkov, ki so nepo­sredno vgrajeni v dokument. Gre za podatke, ki nastajajo samodejno glede sestave zapisa. Ti podatki pa med drugim razkrivajo tudi cas, ko je opo­rocitelj sestavil oporoko. Tako elektronska oporoka dejansko že sama po sebi vsebuje informacijo o datumu sestave, in to celo do ure in minute na­tancno. Metapodatki lahko razkrivajo tudi nekatere druge informacije, to je o dolžini trajanja oblikovanja dokumenta, številu in trajanju vpogledov, podatkih o zgradbi dokumenta. Kljub temu pa ne smemo vzeti metapodat­kov za absolutne, ampak jih je treba presojati celostno, glede na vse druge okolišcine primera. Elektronske podatke je mogoce deloma in z ustreznim znanjem tudi regulirati in prirediti, lahko pa je podatek nepravilen zaradi napake v tehnicni opremi. Zastarelosti elektronske opreme se zaradi nenehnega razvoja tehnolo­gije ni mogoce izogniti, lahko pa se z njo ustrezno soocimo. Neekonomicno bi bilo vzdrževati berljivost vseh zapisov, ki nastanejo cez desetletja na ele­ktronskih napravah. Bi pa bilo vnaprej smotrno dolociti nekaj nacinov, na katere bi zapustnik lahko napisal oporoko, pri cemer bi država poskrbela za ohranjanje berljivosti teh zapisov tudi po tem, ko ne bi bili vec v splo­šni uporabi. To ne pomeni, da bi bila država dolžna skrbeti za vzdrževanje vseh naprav, po katerih bi posegal zapustnik, bi pa morala poskrbeti, da bi informacijski tehniki lahko prebrali zapis na zastarelem, toda ustrezno hranjenem elektronskem mediju, ki bi ga dedici predložili v zapušcinskem postopku. Menim, da vzdrževanje nekaj takih naprav za branje vsakega po­sameznega elektronskega medija ni pretiran strošek za državni proracun. Še boljšo rešitev z vidika hrambe elektronske oporoke je prenos pristoj­nosti hrambe na kvalificirane skrbnike. Ti bi bili na podlagi pogodbenega razmerja z oporociteljem dolžni vzdrževati oporoko berljivo in skrbeti za ažuriranost medija. V tem primeru zapustnik ne bi imel skrbi, ali bo opo­roka po njegovi smrti dostopna, saj bi za to skrbel tehnicno ustrezno uspo­sobljen subjekt. Bilo pa bi smiselno, da bi se informacije o takih oporokah hranile v skupni bazi, podobno kot to ureja Notarska zbornica Slovenije s centralnim registrom oporok. Kljub prirocnosti zadnje predlagane rešitve menim, da naj bi bila hramba pri kvalificiranem skrbniku fakultativna in bi bila povsem svobo­dna odlocitev oporocitelja. Nacin hrambe elektronske oporoke bi moral biti prepušcen zapustniku. Elektronsko oporoko bi lahko hranil sam, na eni od elektronskih naprav, lahko pa bi jo dal v hrambo tudi komu druge­mu. Enako kot velja za klasicne oblike oporok, je bistveno, da se oporoka po smrti zapustnika najde in predloži zapušcinskemu sodišcu oziroma de­dicem ali drugim dednopravnim upravicencem. Zato bi bilo smiselno, da bi oporocitelj svojega sorodnika ali katero drugo osebo seznanil s tem, da ima sestavljeno elektronsko oporoko in kje je. Še varneje pa bi bilo, ce bi jo hranil pri odvetniku ali notarju. Ce ne bi obstajal poseben register, bi se lahko elektronski oporoki, tako kot drugim oblikam oporok, omogocil vpis v centralni register oporok, voden pri Notarski zbornici, s cimer bi zagotovili njeno uporabo v zapušcinskem postopku. Oporocitelj, ki bi sam hranil oporoko, bi tudi skrbel za njeno posodobitev, ko bi bilo to potrebno in nosil tveganje, povezano z zastaranjem opreme. Ce bi oporoko hranil od­vetnik ali notar, bi bila njuna dolžnost, da bi se oporoka hranila na mediju, ki bi se ga ves cas dalo prebrati. Stroške take hrambe bi lahko na podlagi ocene, koliko bi znašla posodobitev glede na novo opremo, zaracunala opo­rocitelju. Ce bi ugotovila, da stroški hrambe oziroma posodobitev medija presegajo stroške, ki sta jih ob prejemu oporoke ocenila kot primerne in jih tudi zaracunala oporocitelju, bi imela možnost, da seznanita oporocitelja z doplacilom zaradi stroškov hrambe ali pa, ce se oporocitelj s temi stroški ne bi strinjal, da mu hranjeno oporoko vrneta. Ceprav je razvoj tehnološke opreme zelo hiter, se mediji in nacini hrambe ne spreminjajo vsakoletno, zato menim, da dolžnost odvetnikov ali notarjev do njenega posodabljanja ni pretirana. Bolj problematicno je ohranjanje berljivosti zapisa. Elektronske naprave so bolj izpostavljene na­kljucnemu poškodovanju ali prenehanju delovanja s potekom casa. Naloži­tev take zahteve odvetniku ali notarju pa je precej zahtevna in odgovorna. Zahteva, da bi moral subjekt, ki bi hranil oporoko, to posodabljati in skrbeti za razpoložljivost berljive kopije zapisa, je smiselna in uresnicljiva. Prav je, da se od skrbnika zahteva dolocena skrbnost, saj je skrb za hrambo oporo­ke sprejel zavestno in lahko svoje storitve stranki tudi ustrezno zaracuna. Vprašanje pa je, ali bi bila taka hramba zanimiva za oporocitelje in ali bi bili pripravljeni placati znesek, ki bi ga skrbnik dolocil kot primernega za svoje prihodnje delo. V novi ureditvi bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi upo­števanju unicenja elektronske oporoke. Za unicenje bi se štelo fizicno uni­cenje nosilca podatkov, ce ga je oporocitelj unicil z namenom, da preklice oporoko. Dedici bi lahko dokazovali, da ta namen ni bil izkazan in je šlo za nakljucno unicenje. V tem primeru bi prišla v poštev rekonstrukcija opo­roke. Preklic oporoke bi pomenila tudi sestava nove oporoke, bodisi v pisni ali elektronski obliki. Oporocitelj pa bi lahko sestavil tudi posebno izjavo, s katero bi preklical oporoko. V tem primeru bi se zahtevali enaki oblicnostni pogoji, kot se zahtevajo za sestavo ene od pisnih oblik oporoke ali elektron­ske oporoke. V predlagani ureditvi deloma sledim duhu pisne oporoke pred pri-cami, saj je ta oblika zanesljiva in ljudem razumljiva ter opremljena z za­dostnimi varnostnimi mehanizmi. Opisano elektronsko obliko oporoke bi zato oznacila za moderno, vendar ne tako zelo inovativno obliko oporoke. Zapustnik mora namrec še vedno napisati oporoko, se podpisati, poleg tega morata sodelovati tudi dve oporocni prici, z bistveno razliko, da se dejanja izvedejo elektronsko. Nekoliko vec svobode bi lahko dosegli z opustitvijo zahteve po pricah, vendar menim, da v tem primeru niso dovolj izpolnjeni standardi glede zagotavljanja avtenticnosti in varnosti. Taka odlocitev bi bila bolj smiselna, ce bi elektronsko obliko oporoke šteli za izredno obliko oporoke. V tem primeru bi bili ohlapnejši pogoji sprejemljivi, saj bi bilo poseganje po elektronskem zapisu oporocnih razpolaganj dovoljeno le v dolocenih, življenjsko ogrožajocih primerih. Zapustnik, ki bi bil tik pred smrtjo ali tik pred samomorom, bi lahko na primer sestavil oporoko na svoj mobilni telefon. V takih primerih menim, da bi bilo primerno kljub izrednim razmeram ohraniti doloceno stopnjo gotovosti. Zato predlagam, da se prisotnost pric nadomesti z biometricnim znakom. V tem primeru bi se elektronska oporoka lahko sestavila le v dolocenih okolišcinah, za­pustnik pa bi jo moral elektronsko podpisati in elektronsko odtisniti svoj biometricni znak. Izbiro biometricnega znaka bi prepustila odlocitvi zapu­stnika, ki bi se glede tega odlocil glede na zmogljivost elektronske naprave, na katero bi oporoko sestavil. Treba pa je še enkrat poudariti, da je moja prva izbira elektronska oporoka kot redna oblika oporoke, sestavljena pod zgoraj opisanimi pogoji, torej v prisotnosti pric. Dodala bi, da so moji predlogi oblikovani na podlagi trenutno dosto­pnega in razširjenega tehnološkega razvoja oziroma znanja. Zasuk v razvo­ju lahko povzroci spremembe tudi na podrocju razumevanja elektronske oporoke. Kakšen bi bil ta preobrat, si ne upam napovedati. Vendar pa bi šlo vecinoma za tehnicne spremembe, ki morda na oblikovanje in uvedbo ele­ktronske oporoke ne bi odlocilno vplivale. Elektronska oporoka ima torej dobre možnosti in bi jo lahko poimenovali za oporoko prihodnosti. 12. VIRI IN LITERATURA Predpisi in drugi pravni dokumenti Acts Interpretation Act 1954 (Queensland), (24. 4. 2019). Administration of Justice Act 1982, (8. 8. 2018). Arizona Revised Statutes (ARS), (27. 3. 2019). Beurkundungsgesetz (BeurkG), vom 28.08.1969 (BGBl. I S. 1513), (14. 9. 2018). Bürgerliches Gesetzbuch (BGB), (14. 9. 2018). Code Civil (CC), (15. 6. 2018). Committee Substitute for House Bill 409 (2017), (10. 11. 2020). Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digital-nih storitev, Uradni list L 136, 22. maj 2019, str. 1–27. Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti ele­ktronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju), Uradni list L 178, 17. julij 2000, str. 1–16. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis, Uradni list ES L 13, 19. januar 2000, str. 239–248. Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES, Uradni list L 130, 17. maj 2019, str. 92–125. Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US in 94/22 – odl. US. Florida Statutes (FS), (12. 10. 2020). House Bill 2471 – Introduced by Representative Leach (Arizona), (28. 8. 2018). House Bill 2656 – Introduced by Representative Leach (Arizona), (28. 8. 2018). Idaho Statutes (IS), (10. 1. 2019). Indiana Code (IC), (2. 10. 2018). Inheritance (Provision for Family and Dependants) Act 1975, (1. 12. 2022). Interpretation Act 1987 (NSW), (24. 4. 2019). Konvencija o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke, Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/77. Louisiana Civil Code, (2. 10. 2018). Mental Capacity Act 2005, (30. 7. 2018). Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zeleni knjigi o dedo­vanju in oporokah (421. plenarno zasedanje 26. in 27. oktobra 2005), KOM (2005) 65, 2006/C 28/01. Nevada Revised Statutes (NRS), (11. 10. 2018). Obci državljanski zakonik (ODZ), Uradni list 946/181, (4. 10. 2021). Ohio Revised Code (ORS), (28. 2. 2019). Revised Uniform Access to Digital Assets Act (RUFADAA), (7. 1. 2021). Succession Act 1981 (Queensland), (23. 4. 2019). Succession Act 2006 (New South Wales), (24. 4. 2019). Tennessee Code Annotated (TCA), (1. 8. 2018). UNCITRAL Model Law on Electronic Commerce with Guide to En­actment 1996 with additional article 5 bis as adopted in 1998, 1999, (14. 3. 2019). UNCITRAL Model Law on Electronic Signatures with Guide to Enactment, 2001, (30. 11. 2020). Uniform Electronic Wills Act with Prefatory Note and Comments, 2019, (26. 10. 2020). Uniform Law Commission: Fiduciary Access to Digital Assets Act, (7. 1. 2021). Uniform Law Commission: Probate Code (2019) Act, (18. 10. 2022). Uniform Law Commission: Uniform Electronic Transaction Act (UETA), (11. 10. 2018). Uniform Law Commission: Uniform Electronic Wills Act (2019), (27. 10. 2022). Uniform Law Commission: Wills Recognition Act (1977), (1. 4. 2021). United States Code (U.S. Code), (26. 10. 2020). Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odlocb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, Uradni list L 201, 27. julij 2012, str. 107–134. Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (eIDAS), Uradni list L 257, 28. avgust 2014, str. 73–114. Vermont Statutes, (2. 10. 2018). Wills (Soldiers and Sailors) Act 1918, (1. 3. 2021). Wills Act 1837, < https://www.legislation.gov.uk/ukpga/Will4and1Vict/7/ 26/contents> (30. 7. 2018). Zakon o dedovanju (1955), Uradni list FLRJ, št. 20/55. Zakon o dedovanju (1965), Uradni list SFRJ, št. 42/65. Zakon o dedovanju (ZD), Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), Uradni list RS, št. 98/04 – uradno precišceno besedilo, 61/06 – ZEPT, 46/14, 121/21 – ZEISZ in 130/22 – ZN-H. Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O). Zakon o nasljedivanju, Narodne novine RH, št. 48/03, 163/03, 35/05, 127/13 in 33/15. Zakon o notariatu (ZN), Uradni list RS, št. 2/07 – uradno precišceno bese­dilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13, 189/20 – ZFRO in 130/22. Zakon o obveznim odnosima, Narodne novine RH, št. 35/05, 41/08, 125/11, 78/15 in 29/18. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS. Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), Uradni list RS, št. 33/16 in 94/22 – odl. US. Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 73/07 – uradno pre-cišceno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US, 1/22 – odl. US in 3/22 – ZDeb Zakon o sodnih taksah (ZST-1), Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US, 30/16, 10/17 – ZPP-E, 11/18 – ZIZ­-L, 35/18 – odl. US in 204/21. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), Uradni list RS, št. 130/22. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDA­GA), Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14. Literatura in drugi viri Achilles, Paige: Banks v Goodfellow Stands the Test of Time, 7. maj 2021, (11. 5. 2021). Aderhold, Lutz in drugi: Bürgerliches Gesetzbuch: Handkommentar mit AGG, EGBGB (Auszug), ErbbauRG, LPartG, ProdHaftG, VBVG, Ver­sAusglG und WEG. O, Schmidt, Köln, 2017. Alexander, Robert G.: Ehical Wills: The Gift of a Heart. Journal of Practice Estate Planning, let. 8, št. 2, 2006, str. 27–61. Ammundsen, Vicki: Scanned wills – OK or not?, 2. april 2014, (9. 2. 2021). Anand, Namen; Arora, Dikshi: Where There Is a Will, There Is No Way: COVID-19 and a Case for the Recognition of E-Wills in India and Other Common Law Jurisdictions. ILSA Journal of International and Comparative Law, let. 27, št. 1, 2020, str. 77–94. Andersen, Roger W.: The Influence of the Uniform Probate Code in Nona-dopting States. U. Puget Sound Law Review, let. 8, 1985, str. 599–624. Anderson, Miriam (ur.); Arroyo i Amayuelas, Esther (ur.) in drugi: The Law of Succession: Testamentary Freedom. Europa Law Publishing, Groningen, 2011. Atkinson, Thomas E.: Soldiers' and Sailors' Wills. American Bar Associati­on Journal, let. 28, št. 11, 1942, str. 753–757. Baca, Murtha (ur.) in drugi: Introduction to Metadata: Second Edition. Getty Publications, Los Angeles, 2008. Baeza-Yates, Ricardo in drugi: Advances in Information Retrieval. 34th Eu­ropean Conference on IR Research, ICIR 2012, Barcelona, 2012. Bajt, Aleksander; Štiblar, Franjo: Ekonomija: Ekonomska analiza in politi­ka. GV Založba, Ljubljana, 2004. Baker, Katharine K.: Legitimate Families and Equal Protection. Boston College Law Review, let. 56, št. 5, 2015, str. 1647–1695. Bakhtiarifar, Ghasem; Savra, Parviz: Comparative Survey of Various Appro­aches of the Laws & Regulations in Relation to Electronic Signatures & Security thereof. Journal of Politics and Law, let. 11, št. 1, 2018, str. 28–36. Balažic, Jože in drugi: Zakon o pacientovih pravicah s komentarjem. GV Založba, Ljubljana, 2009. Banks, Jasmine: Turning a won't into a will: Revisiting Will Formalities and e-filing as Permissible Solutions for Electronic Wills in Texas. Estate Planning & Community Property Law Journal, let. 8, 2015, str. 291– 316. Banta, Natalie M.: Electronic Wills and Digital Assets: Reassessing Forma­lity in the Digital Age. Baylor Law Review, let. 71, št. 3, 2019(a), str. 547–603. Banta, Natalie M.: Minors and Digital Asset Succession. Iowa Law Review, let. 104, št. 4, 2019(b), str. 1699–1746. Baron, Dennis: A Better Pencil: Readers, Writers, and the Digital Revoluti­on. Oxford University Press, New York, 2009. Battista, Stephanie: Canada: An Update On Virtual Witnessing And Elec­tronic Wills. Mondaq, 10. december 2020, (10. 3. 2021). Belaj, Vlado: Oblik oporuke prema Zakonu o nasljedivanju. Pravni vjesnik, let. 20, št. 1-2, 2004, str. 9–26. Bengtson, Vern L. (ur.); Lowenstein, Ariela (ur.) in drugi: Global Aging and Challenges to Families. Aldine de Gruyter, New York, 2003. Bennardo, Kevin; Glover, Mark: The Location of Holographic Wills. North Carolina Law Review, let. 97, št.o. 6, 2019, str. 1625–1672. Bereiter, Carl; Scardamalia, Marlene: The Psychology of Written Composi­tion. Routledge, New York in London, 2013. Beyer, Gerry W.: Technology's Impact on the Changing Future of the Trusts and Estate Practice. Estate Planners Days 2020, . Beyer, Gerry W.; Hanft, John K.: Wills, Trusts, and Estates for Legal Assis­tant – 5th Edition. Wolters Kluwer, New York, 2015. Beyer, Gerry W.; Hargrove Claire G.: Digital Wills: Has the Time Come for Wills to Join the Digital Revolution. Ohio Northern University Law Review, let. 3, 2007, str. 865–902. Black's Law Dictionary. Thomson Reuters, St. Paul, 2009. Blagojevic, Borislav T.: Nasledno pravo u Jugoslaviji. Savremena admini­stracija, Beograd, 1982. Boddery, Scott S.: Electronic Wills: Drawing a Line in the Sand against Their Validity. Real Property, Trust and Estate Law Journal, let. 47, št. 1, 2012, str. 197–212. Bolter, Jay David: Writing Space: Computers, Hypertext, and the Remedi­ation of Print (2nd Edition). Lawrence Erlbaum Associates, Mahwah, 2001. Borea, Anna C.: The Videotaped Will: How the Connecticut probate Court System Could Benefit from Legislation Validating a Video-Recorded Will. Quinnipiac Probate Law Journal, let. 34, št. 1, 2020, str. 78–98. Bote, Juanjo; Fernandez-Feijoo, Belen; Ruiz, Silvia: The Cost of Digital Preservation: A methodological analysis. Procedia Technology, let. 5, 2012, str. 103–111. Bowyer, Kevin W.: Face Recognition Technology: Security versus Privacy. IEEE Technology and Society Magazine, let. 23, št. 1, 2004, str. 9–20. Braun, Aleksandra; Röthel, Anne: Passing wealth on death: will-substitutes in comparative perspection. Hart, Oxford in Portland, 2016. Brenkel, Megan in drugi: A Case for the Standardized Assessment of Te­stamentary Capacity. Canadian Geriatrics Journal, let. 21, št. 1, 2018, str. 26–31. Briggs, Aidan: Law Commission consultation on reform to the law of wills. Trusts & Trustees, let. 23, št. 9, 2017, str. 927–935. Brox, Hans; Walker, Wolf-Dietrich: Erbrecht, 28. Auflage. Vahlen Verlag, München, 2018. Buckley, William R.; Buckley, Alfred W.: Videotaping Wills: A New Fronti­er in Estate Planning. Ohio Northern University Law Review, let. 11, 1984, str. 271–287. Burbidge, Rosie: The Blockchain is in Fashion. The Trademark Reporter, let. 107, št. 6, 2017, str. 1262–1268. Butkovic Marija: Institut oporucnog nasljedivanja u sudskoj praksi. Prilozi Hrvatske javnobilježnicke komore, let. 2, 2012, str. 1–111. Butters, Sarah S.; Rubin, Jenna G.: Danger Will Robinson: The New Fron­tier of Remote Online Notarization and Electronic Wills. Florida Bar Journal, let. 93, št. 6, 2019, (10. 3. 2021). Caldwell, Christopher J.: Should »E-wills« be Wills: Will Advances in Te­chnology be Recognized for Will Execution? University of Pittsburgh Law Review, let. 63, 2002, str. 467–486. Castelein, Christoph (ur.); Foqué, René (ur.), Verbeke, Alain-Laurent (ur.) in drugi: Imperative Inheritance Law in a Late-Modern Society. Inter-sentia, Antwerpen in Portland, 2009. Cleveland, Gary: Digital Libraries: Definition, Issues, and Challenges. IFLA UDT Core Programme, 1998, št. 8, str. 1–8, (10. 10. 2020). Clowney, Stephen: In Their Own Hand: An Analysis of Holographic Wills and Homemade Willmaking. Real Property, Trust and Estate Law Jo­urnal, let. 43, št. 1, 2008, str. 27–71. Coleman, Stephen: Biometrics – Solving Cases of Mistaken Identity and More. FBI Law Enforcement Bulletin, let. 69, 2000, str. 9–16. Collins, Crystal L.: The Future of Electronic Wills in Rhode Island After COVID-19. Roger Williams University Law Review, let. 27, št. 3, 2022, str. 423–447. Crawford, Bridget J.: Blockchain Wills. Indiana Law Journal, let. 95, št. 3, 2020, str. 735–788. Crawford, Bridget J.: Wills Formalities in the Twenty-First Century. Wis­consin Law Review, št. 2, 2019, str. 269–294. Cretney, Stephen: Succession-Discretion or Whim, Freedom of Choice or Caprice? Oxford Journal of Legal Studies, let. 6, št. 2, 1986, str. 299– 303. Critchley, Patricia: Privileged Wills and Testamentary Formalities: A Time to Die? The Cambridge Law Journal, let. 58, št. 1, 1999, str. 49–58. Crnic, Jadranko: Zakon o nasledivanju. Organizator, Zagreb, 1996. Curley, Allison: Digital Wills: How the Law of Wills Responds to the Elec­tronic Era, British Columbia Law Institute, 15. avgust 2017, (22. 8. 2018). Damjan, Matija (ur.) in drugi: Pravo v informacijski družbi. GV Založba, Ljubljana, 2014. Davis, Charles M.: A Lost Will, a Photocopy of the Original, and Two Sna­kes in the Grass: Is It Time to Update Section 85 of the Texas Probate Code. Texas Tech Law Review, letl. 40, št. 1, 2007, str. 89–122. De Filippi, Primavera; Wright, Aaron: Blockchain and the Law: The Rule of Code. Harvard University Press, Cambridge (Massachusetts) in Lon­don, 2018. De Geest, Gerrit (ur.) in drugi: Contract Law and Economics, Encyclopedia of Law and Economics – 2. izdaja. Edward Elgar Publishing, Chelten-ham, Northampton, 2011. Dessin, Carolyn L.: The Trobled Relationship of Will Contacts and Spou­sal Protection: Time for an Amicable Separation. Catholic University Law Review, let. 45, 1996, str. 435–480. Di Renzo Villata, Maria Gigliola (ur.) in drugi: Succession Law, Practice and Society in Europe across the Centuries. Springer, Milano, 2018. Dintzer, Jeffrey D.: The Effect of Acquired Immune Deficiency Syndrome (AIDS) on Testamentary Capacity. Probate Law Journal, let. 8, 1988, str. 157–182. Dixon, Herbert B. Jr.: I Never Meta Data I Didn't Like. Judges' Journal, let. 48, št. 2, 2009, str. 37–39. Dougherty, William C.: Can Digital Resources Truly Be Preserved?. The Journal of Academic Librarianship, let. 36, št. 5, 2010, str. 445–448. Douglas, Gillian; Woodward, Hilary; Humphrey, Alun, Mills, Lisa: Endu­ring Love – Attitudes to Family and Inheritance Law in England And Wales. Journal of Law and Society, let. 38, št. 2, 2011, str. 245–271. Dyson, Henry: French Property and Inheritance Law – Principle and Prac­tice. Oxford University Press, Oxford in New York, 2003. E. G. L.: Holographic Wills and Their Dating. The Yale Law Journal, let. 28, št. 1, 1918, str. 72–82. Faria, José Angelo Estrella: Legal Harmonization Through Model Laws: The Experience of the United Nations Commission on International Trade Law (UNCITRAL), 2005, (14. 12. 2020). Faulkner, Cindy E.: »Happily Ever After: An Ethical Will May Be a Step on that Journey«. Thomas M. Cooley Journal of Practical and Clinical Law, let. 12, št. 3, 2010, str. 451–468. Faulkner, Cindy E.: With Knowledge Comes Understanding. Elder Law Advisory, let. 211, 2008, str. 1–5. Febvre, Lucien; Martin, Henri-Jean: The Coming of the Book: The Impact of Printing 1450–1800. Verso, London, 1997. Finžgar, Alojzij: Nujni deleži. Pravnik, leto XI, št. 1–2, 1956, 3–16. Flaks, Samuel: Excusing Harmless Error in Will Execution: The Israeli Experience. Estate Planning & Community Property Law Journal, let. 3, št. 1, 2010, str. 27–54. Frank, Judith A.: The Human Legacy: Using Ethical Wills to Enhance Estate Planning. Thomas M. Cooley Journal of Practical & Clinical Law, let. 6, št. 2, 2003, str. 65–82. Fuller, Lon L.: Consideration and Form. Columbia Law Review, let. 41, 1941, str. 799–824. Gallanis Thomas P.: The Uniform Probate Code at 50, let. 33, št. 3, 2019, str. 10–11. Garb, Louis (ur.), Wood, John (ur.) in drugi: International Succession, 3rd Edition. Oxford University Press, Oxford, 2010. Gardner, Randy (ur.); Daff, Leslie (ur.) in drugi: Estate Planning Strategies. Wealth Builders Press, Kansas City, 2008. Gavella, Nikola: Nasljedno pravo. Informator, Zagreb, 1990. Gavella, Nikola; Belaj, Vlado: Nasljedno pravo. Narodne novine, Zagreb, 2008. Gee, Kyle B.: Beyond Castro's Tablet Will: Exploring electronic will cases around the World and re-visiting Ohio's Harmless Error Statute. Pro­bate Law Journal of Ohio, let. 26, 2016, str. 149–156. Gerth, Sabrina in drugi: Is Handwriting Performance Affected by the Wri­ting Surface? Comparing Preschoolers’, Second Graders’, and Adults’ Writing Performance on a Tablet vs. Paper. Frontiers in Psycholo­gy, let. 7, 2016, (27. 2. 2019). Glazier, Sandra: Electronic Wills: Revolution, Evolution, or Devolution. Tax Management Estates, Gifts, and Trusts Journal, let. 44, št. 1, 2019, str. 1–17. Glover, Mark: Decoupling the Law of Will-Execution. St. John's Law Revi­ew, let. 88, št. 3, 2014(a), str. 597–652. Glover, Mark: Formal Execution and Informal Revocation: Manifestations of Probate's Family Protection Policy. Oklahoma City University Law Review, let. 34, št. 3, 2009, str. 411–454. Glover, Mark: Rethinking the Testamentary Capacity of Minors. Missouri Law Review, let. 79, št. 1, 2014(b), str. 69–118. Glušic, Teodora: Posamezni instituti dednega prava in ZOR. Pravosodni bilten, let. 1–2, 1995, str. 111–137. Goode, Alan: Bring your own finger – how mobile is bringing biometrics to consumer. Biometrics Technology Today, let. 2014, št. 5, 2014, str. 5–9. Gottwald, Peter; Schwab, Dieter; Büttner, Eva: Family & Succession Law in Germany. C.H. Beck, München, 2001. Grant, Joseph Karl: Shattering and moving beyond the Gutenberg Paradi­gm: The Dawn of the Electronic Will. University of Michigan Journal of Law Reform, let. 42, št. 1, 2008, str. 105–139. Gregory, John: Electronic Wills Down Under and Closer to Home. Slaw – Canada's online legal magazine, 18. januar 2018, (18. 12. 2020). Gulliver, Ashbel G.; Tilson, Catherine J.: Classification of Gratuitous Trans­fers. The Yale Law Journal, let. 51, št. 1, 1941, str. 1–39. Gürer, Gökalp Y.: No Paper? No Problem: Ushering in Electronic Wills Through California's »Harmless Error« Provision. UC Davis Law Re­view, let. 49, št. 5, 2016, str. 1955–1986. Guzman, Katheleen R.: Where Strict Meets Substantial: Oklahoma Stan­dards for the Execution of a Will. Oklahoma Law Review, let. 66, št. 3, 2014, str. 543–614. Gvalesiani, Irina: Comparative Analysis of Terms Related to “Wills” And “Trusts” in Georgian and English Languages (According to “the Civil Code of Georgia”, “Common Law” and the Law of the United States of America). Socialo zinatnu žurnals, let. 1, št. 3, 2016, str. 89–100. Hajtnik, Tatjana; Uglešic, Karmen; Živkovic, Aleš: Acquisition and Preser­vation of Authentic Information in a Digital Age. Public Relations Re­view, let. 41, 2015, str. 264–271. Hall, Paige: Welcoming E-Wills into the Mainstream: The Digital Commu­nication of Testamentary Intent. Nevada Law Journal, let. 20, št. 1, 2019, str. 339–372. Happold, Henry: Form of a Will in Germany. Law Magazine and Review: A Quaterly Review of Jurisprudence, let. 38, 1913, str. 154–159. Harralson, Heidi H.: Forensic Document Examination of Electronically Captured Signatures. Digital Evidence and Electronic Signature Law Review, let. 9, 2012, str. 67–73. Harvey, Angela: A Statutory Will can Stop a Murderer But can it stop your Creditors and the Tax Man?, 20. julij 2015, (6. 8. 2018). Hicks, Zoe M.: Is Your (Ethical) Will in Order? ACTEC Journal, let. 33, 2008, str. 154–168. Hirsch, Adam J.: Default Rules in Inheritance Law: A Problem in Search of Its Context. Fordham Law Review, let. 73, št. 3, 2004, str. 1032–1101. Hirsch, Adam J.: Default Rules in Inheritance Law: A Problem in Search of its Context. Fordham Law Review, let. 73, št. 3, 2004, str. 1032–1101. Hirsch, Adam J.: Gulliver and Tilson, »The Classification of Gratuitous Transfer« – A Belated Review. University of Queensland Law Journal, let. 35, št. 16, 2016, str. 127–134. Hirsch, Adam J.: Incomplete Wills. Michigan Law Review, let. 111, št. 8, 2013, str. 1423–1480. Hirsch, Adam J.: Inheritance and Inconsistency. Ohio State Law Journal, let. 57, št. 4, 1996, str. 1057–1162. Hirsch, Adam J.: Models of Electronic-Will Legislation. Real Property, Trust and Estate Law Journal, let. 56, št. 2, 2021, str. 165–235. Hirsch, Adam J.: Technology Adrift: In Search of a Role for Electronic Wills. Boston College Law Review, let. 61, št. 3, 2020, str. 827–904. Holik, Herbert (ur.) in drugi: Handbook of Paper and Board. Willey-VCH, Weinheim, 2006. Hon, W. Kuan; Millard, Christopher; Walden, Ian: The Problem of ‘Per­sonal Data’ in Cloud Computing: What Information is Regulated? – The Cloud of Unknowing. International Data Privacy Law, let. 1, št. 4, 2011, str. 211–228. Hopkins, Jamie P.: Afterlife in the Cloud: Managing a Digital Estate. Ha­stings Science & Technology Law Journal, let. 5, 2013, str. 209–244. Hopkins, R.: An Introduction to Biometrics and Large Scale Civilian Iden­tification. International Review of Law Computer and Technology, let. 13, št. 3, 1999, str. 337–363. Horton, David: Do-It-Yourself Wills. UC Davis Law Review, let. 53, št. 5, 2020, str. 2357–2396. Horton, David: Partial Harmless Error for Wills: Evidence from California. Iowa Law Review, let. 103, št. 5, 2018, str. 2027–2068. Horton, David: Tomorrow's Inheritance: The Frontiers of Estate Planning Formalism. Boston College Law Review, let. 58, 2017, str. 539–598. Horton, David: Wills Law on the Ground. UCLA Law Review, let. 62, 2015, str. 1094–1155. Horton, David: Wills Without Signatures. Boston University Law Review, let. 99, št. 4, 2019, str. 1–52. Horton, David; Weisbord, Reid Kress: COVID-19 and Formal Wills. Stan­ford Law Review, let. 73, 2020, str. 18–27. Hughes, Theodore E.; Klein, David: The Handbook to Wills, Funerals, and Probate: How to Protect Yourself and Your Survivors: Third Edition. Facts on File, New York, 2007. Ingulkar, Chetana S.; Gaikwad, A. N.: Hand Data Glove: A Wearable Real Time Device for Human Computer Interaction. International Journal of Science and Engineering, let. 1, št. 2, 2013, str. 99–104. Jadek, Aljaž: (Pravni) vpogled v veriženje podatkov. Finance, 19. ma- rec 2017, (15. 5. 2018). Jain, Anil K.; Flynn, Patrick; Ross, Arun A.: Handbook of Biometrics. Springer, New York, 2008. Jerman Blažic, Borka in drugi: Elektronsko poslovanje na internetu. GV Založba, Ljubljana, 2001. Jeromen, Jernej: Skupna oporoka. Notarski vestnik, leto X, št. 11, 2018, str. 66–68. Jueneman, R. R.; Robertson, R. J.: Biometrics and Digital Signatures in Electronic Commerce. Jurimetrics, let. 38, 1998, str. 427–458. Juhart, Miha in drugi: Uvod v civilno pravo. Uradni list RS, Ljubljana, 2011. Kalss, Susanne (ur.) in drugi: Company Law and the Law of Succession. Springer, Cham, Heidelberg, New York, Dordrecht in London, 2015. Kambic, Marko: Recepcija rimskega dednega prava na Slovenskem s po­sebnim ozirom na dedni red Karla VI. Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 2007. Kasirer, Nicholas: From Written Record to Memory in the Law of Wills. Ottawa Law Review, let. 29, št. 1, 1997, str. 39–61. Kaufman, Nina L.: Old Wine in New Bottles: The Uniform International Will Revisited. Probate Law Journal, let. 11, 1992, str. 29–56. Keresteš, Tomaž: Uporabljivost pravnih pravil ODZ v sodobnem civilnem pravu RS. Zbornik PF UM, št. 7, 2011, str. 1–14. Kerridge, Roger: The Law of Succession. Sweet & Maxwell, London, 2016. Kerridge, Roger: The Law of Succession. Sweet & Maxwell, London, 2002. Klaric, Petar; Vedriš, Martin: Gradansko pravo (XII. Izd.). Narodne novine, Zagreb, 2009. Klasicek, Dubravka: 21st Century Wills. Pravni Vjesnik, let. 35, št. 2, 2019, str. 29–48. Klasicek, Dubravka: Nužni dio: u naturi ili u novcu?. Zbornik radova – Pravni fakultet u Novem Sadu, let. 47, št. 1, 2013, str. 351–368. Klasicek, Dubravka: Wills in the digital era. Informatologia, let. 49, št. 1-2, 2016, str. 31–40. Kliemt, Hartmut: Public choice and political philosophy: Reflections on the works of Gordon Spinoza and David Immanuel Buchanan. Public Choice, let. 125, 2005, str. 203–213. Knauer, Nancy J.: Defining Capacity: Balancing the Competing Interests of Autonomy and Need. Temple Political and Civil Rights Law Review, let. 3, 2003, str. 321–347. Kopczuk, Wojciech; Lupton, Joseph P.: To Leave or Not to Leave: The Dis­tribution of Bequest Motives. The Review of Economic Studies, let. 75, št. 1, 2007, str. 207–235. Kotlikoff, Laurence J.: Intergenerational Transfers and Savings. Journal of Economic Perspectives, let. 2, št. 2, 1988, str. 41–58. Kranjc, Janez: Rimsko pravo – 4., pregledana in dopolnjena izdaja. Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2020. Kranjc, Janez: Rimsko pravo. GV Založba, Ljubljana, 2008. Kranz, Dirk; Busch, Holger; Niepel, Christoph: Desires and Intentions for Fatherhood: A Comparison of Childless Gay and Heterosexual Men in Germany. Journal of Family Psychology, 2018, let. 32, št. 8, str. 1–10. Krec, Milan; Pavic, Đuro: Komentar zakona o nasledivanju sa sudskom praksom. Narodne novine, Zagreb, 1964. Krueger, Nicole: Life, Death, and Revival of Electronic Wills Legislation in 2016 through 2019. Drake Law Review, let. 67, št. 4, 2019, str. 983– 1036. Kull, Irene; Kask, Laura: Electronic Signature Under the eIDAS Regulation in Domestic and Cross-Border Communication: Estonian Example. Juridiska zinatne, št. 12, 2019, str. 21–40. Kurucz, Jenö: Lenins Politisches »Testament« eine Herrschaftssoziologi­sche Kuriosität. Zeitschrift für Politik, Neue Folge, let. 14, št. 4, 1967, str. 488–495. L. H. H., Jr.: Holographic Wills in Virginia: Problems at Probate. Virginia Law Review, let. 45, št. 4, 1959, str. 613–628. Langbein, John H.: Absorbing South Australia's Wills Act Dispensing Power in the United States: Emulation, Resistance, Expansion. Adela­ide Law Review, let. 38, št. 1, 2017, str. 1–12. Langbein, John H.: Excusing Harmless Errors in the Execution of Wills: A Report on Australia's Tranquil. Columbia Law Review, let. 87, št. 1, 1987, str. 1–54. Langbein, John H.: Substantial Compliance with the Wills Act. Harvard Law Review, let. 88, št. 3, 1975, str. 489–531. Langbein, John H.: The Nonprobate Revolution and the Future of the Law of Succession. Harvard Law Review, let. 1, št. 1, 1984, str. 1108–1141. Leipold, Dieter: Erbrecht, 18. Auflage. Mohr Siebeck, Tübingen, 2010. Leslie, Melanie B.; Sterk, Steward E.: Revisiting the Revolution: Reintegra­ting the Wealth Transmission System. Boston College Law Review, let. 56, št. 1, 2015, str. 61–120. Lester, Stephanie: Admitting Defective Wills to Probate, Twenty Years La­ter: New Evidence for the Adoptin of the Harmless Error Rule. Real Property, Probate and Trust Journal, let. 42, št. 3, 2007, str. 577–610. Lih, Lars T.: Political Testament of Lenin and Bukharin and the Meaning of NEP. Slavic Review, let. 50, št. 2, 1991, str. 241–252. Lindgren, James: Abolishing the Attestation Requirement for Wills. North Carolina Law Review, let. 68, št. 3, 1990, str. 541–574. Lopez, Alberto B.: Posthumous Privacy, Decedent Intent, and Post-Mortem Access to Digital Assets. Geo. Mason Law Review, let. 24, 2016, str. 183–242. Lowder, Janet L.; Buzney, Sandra J.; Montoni, Lisa M.: Uniform Pro­bate Code. Springer, 2008, (21. 9. 2018). Lowry, Houston Putnam: Does Computer Stored Data Constitute a Writing for the Purposes of the Statute of Frauds and the Statute of Wills. Rut­gers Computer and Technology Law Journal, let. 9, 1982, str. 93–107. Makarovic, Boštjan, in drugi: Pravni vodnik po internetu. GV Založba, Ljubljana, 2007. Mandel, Yael: Facilitating the Intent of Deceased Social Media Users. Car­dozo Law Review, let. 39, št. 5, 2018, str. 1909–1946. Marson, Daniel C.; Huthwaite, Justin S.; Herbert, Katina: Testamentary Ca­pacity and Undue Influence in the Elderly: A Jurisprudent Therapy Perspective. Law and Psychology Review, let. 28, 2004, str. 71–96. Mart, Eric G.: Neuropsychological Assessment of Testamentary Capacity and Undue Influence. Archives of Clinical Neuropsychology, let. 31, št. 6, 2016, str. 554–561. Martin, Kimberly: Technology and Wills – The Dawn of a New Era, 2019, (4. 12. 2021). Martin, W. Chris: Substantial Compliance: Where There's Will There's Way. Estates and Trusts Quarterly, let. 8, št. 2, 1986, str. 142–160. Mason, Henrietta; Fudakowska, Paola: Capacity assessment. New Law Jo­urnal, 2015, (10. 7. 2018). Mason, Stephen: Electronic Signatures in Law – Fourth Edition University of London Press, London, 2016. Mason, Stephen: Informal Debate on the Issues Relating to Terminology and Clarification of Concept in Respect of the EU E-Signature Legi­slation. SCRIPTed: A Journal of Law, Technology and Society, let. 9, št. 1, 2012, str. 82–103. McCallig, Damien: Facebook after Death: An Evolving Policy in a Social Network. International Journal of Law and Information Technology, let. 22, št. 2, 2014, str. 107–140. McCunney, Michael R.; DiRusso, Alyssa A.: Marketing Wills. Elder Law Journal, let. 16, št. 1, 2008, str. 33–76. McEniery, Ben: Succession Law Keeping Pace with Changes in Technology and Community Expectations – Informal Wills. Journal of New Busi­ness Ideas & Trends, let. 12, št. 1, 2014, str. 1–10. McGarry, Lisa L.: Videotaped Wills: An Evidentiary Tool or a Written Will Substitute. Iowa Law Review, let. 77, 1992, str. 1187–1216. McKinnon, Laura: Planning for the Succession of Digital Assets. Computer Law and Security Review, let. 27, 2011, str. 362–367. McMurtry, John: Behind Global System Collapse: The Life-Blind Structu­re of Economic Ratioanlity. Journal of Business Ethics, let. 108, št. 1, 2012, str. 49–60. Melnychuk, Katherine: One Click Away: The Prospect of Electronic Wills in Saskatchewan. Saskatchewan Law Review, let. 77, 2014, str. 27–43. Miller, C. Douglas: Will Formality, Judicial Formalism, and Legislative Re­form: an Examination of the New Uniform Probate Code »Harmless Error« Rule and the Movement Toward Amorphism. Florida Law Re­view, let. 43, št. 2, 1991, str. 167–346. Miller, J. G.: Substantial Compliance and the Execution of Wills. Internati­onal and Comparative Law Quarterly, let. 36, št. 3, 1987, str. 559–588. Modigliani, Franco: The Role of Intergenerational Transfers and Life Cycle Saving in the Accumulation of Wealth. Journal of Economic Perspec­tives, let. 2, št. 2, 1988, str. 15–40. Muscheler, Karlheinz: Erbrecht, Band I. Mohr Siebeck, Tübingen, 2010. Nash, Jodie Granite: A Videowill: Safe and Sure. ABA Journal, let. 70, 1984, str. 87–89. Nelson, Daniel A.: The Challenge of Digital Estate Administration for Exe­cutors. Estates, Trusts & Pensions Journal, let. 32, 2012, str. 11–27. Newcomb, Hillary A.: The Harmless Error Rule: Some Background, the Rule Nationwide and in Oregon, and the COVID-19 Pandemic. Ore­gon Estate Planning and Administration Section Newsletter, let. 36, št. 4, 2020, str. 1–10. Obaidat, Mohammad S. (ur.); Traore, Issa (ur.); Woungang, Isaac (ur.) in drugi: Biometric-Based Physical and Cybersecurity Systems. Springer, 2019. Oldham, Thomas: What Does the U.S. System Regarding Inheritance Ri­ghts of Children Reveal about American Families. Family Law Quar­terly, let. 33, št. 1, 1999, str. 265–275. Paprotta, Greedo: Beim letzten Willen gibt es Regeln, 3. januar 2015, (26. 2. 2021). Partridge, Richard J.: The Revocability of mutual or reciprocal Wills. Uni­versity of Pennsylvania Law Review, 1929, str. 357–368. Pavliha, Marko, in drugi: Zakon o elektronskem poslovanju in elektron­skem podpisu (ZEPEP) s komentarjem. GV Založba, Ljubljana, 2002. Pavlin, Sabina: Nujni dedici. Uradni list RS, Ljubljana, 2012. Peisah, Carmelle in drugi: Deathbed Wills: Assessing Testamentary Capa­city in the Dying Patient. International Psychogeriatrics, let. 26, št. 2, 2014, str. 209–216. Perkušic, Ante; Ivancic-Kacer, Blanka: (Ne)dopusteni nasljednopravni ugo­vori ili ugovori nasljednog prava ili paranasljedni ugovori u hrvatskom pozitivnom pravu. Pravni Vjesnik, let. 22, št. 1–2, 2006, str. 103–165. Pindar, Peter: Case and Comment. The Canadian Bar Review, let. 11, 1927, str. 141–150. Pivec, Franci: Informacijska družba. Frontier, Maribor, 2004. Pogacnik, Borut: Izgon grafologije iz sodne prakse. Pravna praksa, št. 17, 2005, str. 38. Pogacnik, Borut: Izvedenstvo: Ko ni vec mogoce pisati … Pravna praksa, št. 15-16, 2003, str. 14. Pogacnik, Borut: Sodni izvedenci: Podpisi pod drobnogledom. Pravna pra­ksa, št. 23, 2002, str. 12–13. Polydor, Sylvia: Blockchain Evidence in Court Proceedings in China – A Comparative Study of Admissible Evidence in the Digital Age. Stan­ford Journal of Blockchain Law & Policy, let. 3, št. 1, 2020, str. 96–116. Poppe, Emily S. Taylor: The Future Is Complicated: AI, Apps & Access to Justice. Oklahoma Law Review, let. 72, št. 1, 2019, str. 185–212. Prattichizzo, Domenico; Meli, Leonardo; Malvezzi, Monica: Digital Han­dwriting with a Finger or a Stylus: A Biomechanical Comparison. IEEE Transactions on Haptics, let. 8, št. 4, 2015, str. 356–370. Probert, Rebecca; Harding, Maebh: Family and Succession Law in England and Wales: 6th Edition. Wolters Kluwer, Alphen aan den Rijn, 2018. Protasio, Josine Ma. V.: The Future of Wills: Concept, Issues, Application of Electronic Wills in the Philippines. University of Asia and the Pacific Law Journal, let. 1, 2018, str. 142–167. Pünder, Elisabeth: Gemeinschaftliche Testamente und die EU-Erbrecht­sverordnung. Wolfgang Metzner Verlag, Frankfurt na Majni, 2018. Purser, Kelly; Cockburn, Tina: Wills formalities in the Twenty-first Centu­ry – Promoting Testamentary Intention in the Face of Societal Change and Advancements in Technology: An Australian Response to Pro­fessor Crawford. Winsconsin Law Review Forward, let. 4, 2019, str. 46–64. Rangan, Vinitra: What is an »Electronic Will«? Harvard Law Review, let. 131, št. 6, 2018, str. 1790–1811. Rautenbach, Christa: Formalities of Foreign Internet Wills in South Africa and the Netherlands: A Storm in a Teacup. THRHR, let. 72, 2009, str. 241–256. Ravnikar Šurk, Patricija: Za nerazglašene oporoke doslej 700.000 evrov od­škodnin, odgovornih ni. Pravna praksa, št. 6, 2020, str. 34. Razgoršek, Janja; Potocar, Zdenko: Elektronsko poslovanje: gradivo za 2. letnik. Zavod IRC, Ljubljana, 2009. Reed, Chris (ur.) in drugi: Computer Law: 7th Edition. Oxford University Press, Oxford, 2011. Reed, Christopher: Legally Binding Electronic Documents: Digital Signa­tures and Authentication. International Lawyer (ABA), let. 35, št. 3, 2001, str. 89–106. Reid, Kenneth G. C.; De Waal, Marius J.; Zimmermann, Reinhard: Com­parative Succession Law. Volume I: Testamentary Formalities. Oxford University Press, Oxford, 2011. Reid, Kenneth G. C.; De Waal, Marius J.; Zimmermann, Reinhard: Com­parative Succession Law. Volume II: Intestate Succession. Oxford Uni­versity Press, Oxford, 2015. Resta, Giorgio: Personal Data and Digital Assets after Death: a Comparati­ve Law Perspective on the BGH Facebook Ruling. Journal of Europe­an Consumer and Market Law, let. 7, št. 5, 2018, str. 201–204. Rhodes, Anne-Marie: Notarized Will. Quinnipiac Probate Law Journal, let. 27, 2014, str. 419–433. Riley, Jenn: Understanding metadata: What is Metadata, and what is it for? National Information Standards Organization, Baltimore, 2017. Rockinson- Szapkiw, Amanda J.; Courduff, Jennifer; Carter, Kimberly; Bennett, David: Electronic versus Traditional Print Textbooks: A Comparison Study on the Influence of University Students’ Learning. Computers & Education, let. 63, 2013, str. 259–266. Roddis, Richard S. L.: Wills: Sufficiency of Signature in Body of Holo­graphic Will. California Law Review, let. 41, št. 2, 1953, str. 345–348. Rodrigues, Usha R.: Law and the Blockchain. Iowa Law Review, let. 104, št. 2, 2019, str. 679–730. Ronderos, Joseph: Is Access Enough?: Addressing Inheritability of Digital Assets Using the Three-Tier System Under the Revised Uniform Fidu­ciary Access to Digital Assets Act. The Tennessee Journal of Business Law, let. 18, 2017, str. 1031–1064. Ross, Chad Michael: Probate – Taylor v. Holt: The Tennessee Court of Appeals Allows a Computer Generated Signature to a Validate a Te­stamentary Will. The University of Memphis Law Review, let. 35, št 3, 2005, str. 603–618. Rowland, Diane; Kohl, Uta; Charlesworth, Andrew: Information Techno­logy Law – 5th Edition. Routledge, London, 2017. Rudnicki, Jan: The Axiology of Military Wills. European Journal of Compa­rative Law and Governance, let. 2, št. 1, 2015, str. 5–18. Ryznar, Margaret; Devaux, Angelique: Au Revoir, Will Contests: Compa­rative Lessons for Preventing Will Contests. Nevada Law Journal, let. 14, št. 1, 2013, str. 1–24. Saini, Harnit: Touch Screen Technology. Journal of Computer Application, let. 3, št. 1, 2015, str. 41–42. Sasso, Irma: Will Formalities in the Digital Age: Some Comparative Re­marks. The Italian Law Journal, let. 4, št. 1, 2018, str. 169–193 Sawyer, Caroline: Succession, Wills & Probate. Cavendish Publishing Limi­ted, London, 1995. Sawyer, Caroline; Spero, Miriam: Succession, Wills & Probate. Routledge, London, 2015. Scalise, Ronald Jr.: New Developments in United States Succession Law. The American Journal of Comparative Law, let. 54, 2006, str. 103–124. Scalise, Ronald Jr.: Will Formalities in Louisiana: Yesterday, Today, and To­morrow. Louisiana Law Review, let. 80, št. 4, 2020, str. 1331–1435. Schinke, Christoph: Inheritance in Germany 1911 to 2009: A Mortality Multiplier Approach. SOEPpapers on Multidisciplinary Panel Data Research, št. 462, 2012, str. 1–60. Schlüter, Wilfried: Erbrecht: 16. Auflage. C.H. Beck, München, 2007. Schoeman-Malan, M. C.: Fraud and forgery of the testator's will or signa­ture: The flight from formalities to no formalities. Journal of South African Law, let. 2015, št. 1, 2015, str. 125–152. Schöpflin, Martin: Economic Aspects of the Right to a Compulsory Portion in the (French and German) Law of Succession, 2012, (11. 12. 2018). Schwab, Dieter; Gottwald, Peter; Lettmaier, Saskia: Family & Succession Law in Germany: 3rd Edition. Wolters Kluwer, Alphen aan den Rijn, 2017. Scortegagna-Kavcnik, Nina: Dedna pogodba. Pravnik, let. 68, št. 11-12, 2013(a), str. 903–932. Scortegagna-Kavcnik, Nina: Skupna oporoka in fidejkomisaricna substitu­cija ponovno v ZD? Pravna praksa, št. 32, 2013(b), str. 14–16. Shankaranarayanan, Ganesan; Even, Adir; Watts, Stephanie: The Role of Process Metadata and Data Quality Perceptions in Decision Making: an Empirical Framework and Investigation. Journal of Information Technology Management, let. 17, št. 1, 2006, str. 50–67. Shannon, Kevin: Capacity to Make a Will – The True Test. Wills, 26. januar 2015, (10. 7. 2018). Shaver, Thomas W.; Tapella, Carlena L; Andersen, John M.; Adams, Agni-eszka K.: Shall We Check his Text Messages? The Growing Trend of Creating Wills in the Digital Age. California Trusts and Estates Quar­terly, let. 26, št. 1, 2020, str. 31–40. Sherry, Kristina: What Happens to Our Facebook Accounts When we Die – Probate versus Policy and the Fate of Social-Media Assets Postmor­tem. Pepperdine Law Review, let. 40, 2012, str. 185–250. Shulman, K. I. in drugi: Banks v. Goodfellow 1870: Time to Update the Test for Testamentary Capacity. The Canadian Bar Review, let. 95, št. 1, 2017, str. 26–31. Sibley, Jack N.: Convention Providing a Uniform Law on the Form of an International Will: Problems with State Probate Law. Georgia Journal of International & Comparative Law, let. 4, št. 2, 1974, str. 422–440. Simmons, Thomas E.: Wills above Ground. Elder Law Journal, let. 23, št. 2, 2016, str. 343–370. Sinyor, Mark; Schaffer, Ayal; Hull, Ian; Peisah, Carmelle; Shulman, Kenne­th: Last wills and testaments in a large sample of suicide notes: Im­plications for testamentary capacity. British Journal of Psychiatry, let. 206, 2015, str. 72–76. Sitkoff, Robert H.; Dukeminier, Jesse: Wills, Trust and Estates: 10th Edition. Wolters Kluwer, New York, 2017. Snail, Sizve; Hall, Nicholas: Electronic Wills in South Africa. Digital Evi­dence and Electronic Signature Law Review, let. 7, 2010, str. 67–70. Sneddon, Karen J.: Beyond the Personal Representative: The Potential of Succession without Administration. South Texas Law Review, let. 50, št. 3, 2009, str. 449–492. Sneddon, Karen J.: Memento Mori: Death and Wills. Wyoming Law Revi­ew, let. 14, št. 1, 2014, str. 211–252. Sneddon, Karen J.: Speaking for the Dead: Voice in Last Wills and Testa­ments. St. John's Law Review, let. 85, 2011, str. 683–755. Steimle, Jürgen: Pen-and-Paper User Interfaces: Integrating Printed and Digital Documents. Springer, Berlin, 2012. Storrow, Richard F.: Legacies of a Pandemic: Remote Attestation and Elec­tronic Wills. Mitchell Hamline Law Review, let. 48, št. 4, 2022, str. 826–862. Subrahmonia, Jayashree; Zimmerman, Thomas: Pen Computing: Challen­ges and Applications. Proceedings 15th International Conference on Pattern Recognition. ICPR-2000, 2000. Summers, W. L.: Wills of Soldiers and Seamen. Minnesota Law Review, let. 1, 1918, str. 261–273. Šinkovec, Janez; Tratar, Boštjan: Veliki komentar zakona o dedovanju s so-dno prakso. Primath, Ljubljana, 2005. Škalabrin, Nikola: Nabožne volje opcenito i nabožne zaklade. Bogoslovska smotra, let. 76, št. 1, 2006, str. 201–221. Škrubej, Katja: 200 let ODZ (1). Pravna praksa, št. 20, 2011, str. 31. Tanyag, Riyeth P.; Atienza, Rowel O.: Implicit Palm Rejection using Real­-time Hand Model Filters on Tablet Devices. 9th International Confe­rence on Next Generation Mobile Applications, Services and Techno­logies, 2015, str. 347–352. Tene, Omer; Polonetsky, Jules: Big data for all: Privacy and user control in the age of analytics. Northwestern Journal of Technology and Intellec­tual Property, let. 11, št. 5, 2013, str. 239–273. Thompson, Miller: Electronic Wills are Here in BC – But Should You Make One?, 2022, (22. 9. 2022). Ticau-Suditu, Aniela-Flavia: Blockchain Technology and Electronic Wills. Analele Stiintifice Ale Universitatii Alexandru loan Cuza din lasi Sti­inte Juridice, let. 67, Supplement 2, 2021, str. 115–126. Tilse, Cheryl in drugi: Making and Changing Wills: Prevalence, Pre­dictors, and Triggers, 2016, (13. 6. 2017). Toplišek, Janez: Elektronski podpis. Podjetje in delo, št. 5-6, 1996, str. 1032– 1038. Trautman, Lawrence J.; Molesky, Mason J.: A Primer for Blockchain. UMKC Law Review, let. 88, št. 2, 2019, str. 239–284. Travis High, Elizabeth: The Tension between Testamentary Freedom and Parental Support Obligations: A Comparison between the United Sta­tes and Great Britain. Cornell International Law Journal, let. 17, 1984, str. 321–355. Tsen-Ta, Jack Lee: A Place for the Privileged Will. Singapore Law Review, let. 15, 1994, str. 171–192. Tucker, Herbert E.; Swank, David M.; Hill, Thomas G.: Holographic and Nonconforming Wills: Dispensing With Formalities – Part I. The Co­lorado Lawyer, let. 31, št. 12, 2002, str. 57–66. Turnipseed, Terry L.: How Do I Love Thee, Let Me Count the Days: Death­bed Marriages in America. Kentucky Law Journal, let. 96, 2007, str. 275–300. Van Caenegem, R. C.: An Historical Introduction to Private Law. Cambrid­ge University Press, Cambridge, 1996. Vaughn, Michael J.: The Nuncupative Will. Baylor Law Review, let. 18, 1966, str. 77–91. Vielhauer, Lucey (ur.) in drugi: Biometrics: Challenges arising from Theory to Practice. University Magdeburg, Magdeburg, 2004. Vilfan, Sergej: Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Ju­goslavije. Slovenska matica, Ljubljana, 1961. Villanueva, Ernesto: Inter vivos transfers and bequests in three OECD co­untries. Economic Policy, let. 20, št. 43, 2005, str. 507–565. Visegrady, Gabor: The Legal Status of Public Notarie's in USA, Canada and Australia. JURA, let. 2013, št. 1, 2013, str. 188–192. Vukotic, Miloš: Influence of Objective Elements on the Interpretation of Wills. Pravni Vjesnik, let. 33, 2017, str. 9–29. Waggoner, Lawrence W.: The UPC Authorizes Notarized Wills. ACTEC Jo­urnal, let. 34, 2008, str. 83–87. Wardle, Lynn Dennis; Duncan, William C.; Nolan, Laurence C.: Family and Succession Law in the USA – 3rd Edition. Wolters Kluwer, Alphen aan den Rijn, 2016. Wardle, Lynn Dennis; Nolan, Laurence C.: Family and Succession Law in United States, v International Encyclopaedia of Laws. Kluwer Law In-ternatioanl, Haag in London, 1998. Weber, Martina: Nottestament als Drezeugentestament. Das Pflegemaga­zin, let. 70, št. 9, 2018, str. 48–50. Weisbord, Reid Kress: Wills for Everyone: Helping Individuals Opt out of Intestacy. Boston College Law Review, let. 53, 2012, str. 877–982. Wendel, Peter T.: Wills Act Compliance and the Harmless Error Approach: Flawed Narrative Equals Flawed Analysis? Oregon Law Review, let. 95, št. 2, 2017, str. 337–396. Willenbacher, Barbara: Individualism and Traditionalism in Inheritance Law in Germany, France, England, and the United States. Journal of Family History, let. 28, št. 1, 2003, str. 208–225. Zalucki, Mariusz: A few Remarks about the Future of Provisions on Ma­king a Will Contrary to the Testamentary Formalities Law. Cadernos de Dereito Actual, št. 13, 2020, str. 20–31. Zeilhofer, Nina; Eror, Andrej: Blockchain tehnologija: Primerjalni pregled, 2019, str. 1–31, (20. 3. 2021). Zickefoose, Terry: Videotaped Wills: Ready for Prime Time. Probate Law Journal, let. 9, 1989, str. 139–158. Zupancic, Karel: Temeljna nacela dednega prava. Pravni letopis Inštituta za primerjalno pravo, 2008, str. 81–87. Zupancic, Karel; Žnidaršic Skubic, Viktorija: Dedno pravo – 3., spremenje­na in dopolnjena izdaja. Uradni list RS, Ljubljana, 2009. Žepic, Vid: Kužni privilegiji v obcepravni doktrini in evropskih civilnih ko­difikacijah. Acta Histriae, let. 30, št. 1, 2022, str. 1–22. Žnidaršic Skubic, Viktorija: Dedna pogodba, dednopravne klavzule v ženi­tni pogodbi in skupna oporoka. Pravni letopis Inštituta za primerjalno pravo, 2008, str. 91–106. Žnidaršic Skubic, Viktorija: Dedovanje med zakoncema. Pravni letopis In-štituta za primerjalno pravo, 2015, str. 81–91. Sodne in druge odlocbe ter uradni akti Alan Yazbek v Ghosn Yazbek & Anor [2012] NSWSC 594 z dne 1. junija 2012, (15. 4. 2019). Estate of Carrigan [2018] QSC 206 z dne 6. septembra 2018, (24. 4. 2019). Estate of Clive Douglas Crawford [2014] NZHC 609 z dne 28. marca 2014, (18. 12. 2020). Estate of Duane Francis Horton, št. 339737, 2018 WL 3443383 (Mich. Ct. App., 2018) z dne 17. julija 2018, (5. 3. 2019). Estate of Javier Castro, št. 2013ES00140 (Ohio C.P., Prob. Div., Lorain Co­unty) z dne 19. junija 2013, (4. 6. 2018). Estate of Lynch 70 Cal. App. 2d 392 26 (Cal. Dist. Ct. App. 1945) z dne 31. julija 1945, (3. 2. 2021). Estate of Reed 672 P.2d 829 (Wyo, 1983) z dne 12. januarja 1983, (15. 11. 2022). Estate of Roger Christopher Currie [2015] NSWSC 1098 z dne 5. avgusta 2015, (16. 4. 2019). Estate of Stoker 193 Cal.App.4th 236 (Cal. Ct. App. 2011) z dne 4. aprila 2011, (3. 20. 2021). Estate of Thorn 192 P. 19, 19 (Cal. 1920) z dne 12. avgusta 1920, (1. 10. 2018). Estate of Wai Fun Chan [2015] NSWSC 1107 z dne 7. avgusta 2015, (16. 4. 2019). Estate of Wilden [2015] SASC 9 z dne 30. januarja 2015, (23. 4. 2019). Groffman v. Groffman [1969] 1 WLR 733 [1969] 2 AII ER 108, (3. 2. 2021). Hatsatouris & Ors. v. Hatsatouris [2001] NSWCA 408 z dne 30. novembra 2001, (3. 2. 2021). James v. James [2018] EWHC 43 (Ch) z dne 19. januarja 2018, (11. 7. 2018). Mahlo v. Hehir [2011] QSC 243 z dne 19. avgusta 2011, (19. 2. 2019). Matter of Estate of Royal, 826 P.2d 1236 (Colo. 1992) z dne 27. ja­nuarja 1992, (2. 11. 2022). Matter of the Will of E. Warren Bradway [2012] New Jersey Superior Court, Appellate Division 47 A.3d 12 z dne 29. junija 2012, (19. 2. 2019). Mellino v. Wnuk & Ors [2013] QSC 336 z dne 27. novembra 2013, (23. 4. 2019). Nichol v. Nichol & Anor [2017] QSC 220 z dne 9. oktobra 2017, (20. 9. 2018). Odlocba Ustavnega sodišca RS Up-1734/07-26 in U-I-149/07 z dne 13. no-vembra 2008, (6. 1. 2021). Radford v. White [2018] QSC 306 z dne 17. decembra 2018, (19. 2. 2019). Sklep Višjega sodišca v Celju Cp 806/2010 z dne 24. januarja 2011, (9. 11. 2017). Sklep Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 1434/2014 z dne 10. septembra 2014, (17. 10. 2017). Sklep Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 424/2000 z dne 7. februarja 2001, (11. 10. 2017). Sklep Višjega sodišca v Mariboru I Cp 298/2010 z dne 20. aprila 2010, (16. 10. 2017). Sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 410/2001 z dne 22. novembra 2001, (6. 7. 2017). Sklep Vrhovnega sodišca RS II Ips 49/2011 z dne 3. aprila 2014, (19. 10. 2017). Sodba in sklep Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 2803/2012 z dne 29. maja 2013, (9. 11. 2017). Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 1578/2016 z dne 5. oktobra 2016, (22. 12. 2020). Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 4483/2008 z dne 1. aprila 2009, (19. 11. 2017). Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 46/05 z dne 20. aprila 2005, (22. 12. 2020). Sodba Višjega sodišca v Ljubljani I Cp 786/2010 z dne 16. junija 2010, (16. 10. 2017). Sodba Višjega sodišca v Mariboru I Cp 1628/2011 z dne 24. aprila 2012, (16. 10. 2017). Sodba Višjega sodišce v Ljubljani II Cp 1088/2012 z dne 21. novembra 2012, (17. 10. 2017). Sodba Vrhovnega sodišca RS I Ips 110/2006 z dne 7. decembra 2006, (22. 12. 2020). Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 146/2015 z dne 22. oktobra 2015, (17. 10. 2017). Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 290/2009 z dne 7. oktobra 2010, (27. 10. 2022). Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 30/2018 z dne 29. marca 2018, (27. 10. 2022). Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 338/2015 z dne 5. maja 2016, (27. 10. 2022). Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 6/2015 z dne 11. junija 2015, (1. 8. 2017). Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 677/2007 z dne 17. decembra 2008, (24. 10. 2017). Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 70/2005 z dne 29. marca 2006, (17. 10. 2017). Sodba Vrhovnega sodišca RS II Ips 8/2004 z dne 30. septembra 2004, (9. 11. 2017). Spevack, Cameron & Boyd v. National Community Bank of New Jersey, 677 A.2d 1168 (N.J.Super.A.D. 1996), 291 N.J.Super. 577 z dne 28. junija 1996, (1. 11. 2022). Stevens v. Casdorph, 508 S.E.2d 610 (W. Va. 1998), (21. 10. 2022). Taylor v. Holt (134 S.W.3d 830), Tenn. Ct. App. 2003, (1. 8. 2018). Van der Merwe v. Master of the High Court & another (605/09) [2010] ZA­SCA 99 z dne 6. septembra 2010, (26. 2. 2019). Whitacre v. Crowe 972 N.E.2d 659 (Ohio Ct. App. 2012) z dne 29. juni­ja 2012, (3. 2. 2021). Yu (2013) QSC 322 z dne 6. novembra 2013, (27. 7. 2017). Internetni viri Blockchain Council, (5. 11. 2022) Bundesgesetzblatt Online, (4. 12. 2018). Cake, (4. 3. 2021). California State Bar Association, (2. 3. 2021). Cambridge Dictionary, (10. 2. 2021). Caring.com (2021), (10. 2. 2021). CPT.SI, (16. 5. 2019. EUR-lex Glossary, (12. 06. 2018). European Justice: Dedovanje (Francija), (15. 6. 2017). European Justice: Dedovanje (Hrvaška), (20. 8. 2018). Facebook, (8. 1. 2021). Fichier Central des Dispositions de Derničres Volontés (FCDDC), (28. 9. 2018). Guvernor's Veto (Florida), (19. 3. 2018). Forbes, (4. 3. 2021). Informiran.si, (14. 6. 2019). Koninklijke Notariele beroepsorganisatie: Centraal Testamentenregister, (28. 9. 2018). Law Commission, (26. 6. 2018). Legal Zoom, (14. 6. 2019). Library of Congress: Inheritance Law (France), (27. 1. 2021). Library of Congress: Inheritance Law (Germany), (27. 1. 2021). Merriam-Webster Dictionary, (10. 5. 2019). Nolo, (14. 6. 2019). Nolo: Self proving affidavits, (8. 9. 2020). Notaries of Europe, (4. 3. 2021). Notarska zbornica Slovenije: Centralni register oporok, (21. 10. 2022). Oxford English Dictionary, (15. 10. 2020) Rocket Lawyer, (14. 6. 2019). SI-TRUST, (18. 3. 2019). Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), (15. 3. 2019). The European Network of Registers of Wills Association, (4. 3. 2021). UK LegalWills, (30. 7. 2018). UNIDROIT: International Will, (8. 8. 2018). UNIDROIT: Succession, (17. 10. 2018). Uniform Law Commission, (22. 10. 2020). USLegal, (2. 3. 2021). Vladna gradiva RS (2014): Predlog za obravnavo ZEPEP, (18. 4. 2019). Prakticni nasveti Pri Pisanju oPoroke ¦ Uvodno O oporoki, pogojih zanjo, njenih oblikah, možnostih digitalizacije ter nje­nih posledicah je bilo v tej knjigi že veliko napisanega. Kdor bi želel poiskati vir, kje je posamezna zahteva napisana, ga napotujem na ustrezna predho­dna poglavja. V tem delu se bom osredotocila na prakticne vidike sestave oporoke v Sloveniji. Želim, da je ta del namenjen povprecnemu bralcu, za katerega je možno, da niti nima pravnega znanja, ima pa eno željo – sesta­viti veljavno oporoko. Pri tem se srecuje s številnimi vprašanji, bistveno pri vsem tem pa je, kako ravnati pri sestavi, da bo oporoka na koncu dosegla želeni rezultat – da bo sestavljena po predpisih in bo tako upoštev(a)na v zapušcinskem postopku. Sestava oporoke niti ni tako zahteven postopek, kot je pozneje nje­na uresnicitev. Pri sestavi so za vsako obliko oporoke predpisane dolocene zahteve, kako je treba sestaviti in podpisati oporoko. Vendar pa je poleg postopkovnih in oblicnostnih zahtev, ki se zahtevajo za veljavnost oporoke, treba upoštevati tudi zakonske zahteve in omejitve, ki jih dolocajo predpisi in s katerimi se dejansko posega v oporociteljevo svobodo razpolaganja s premoženjem. Ali bo zapustnik oporoko sestavil sam ali pa bo pri tem deloma upora­bil pomoc pravno usposobljene osebe (kot je na primer odvetnik, notar ali sodnik), je odvisno od znanja in vešcin zapustnika, predvsem pa menim, da so pomemben dejavnik vsakokratne konkretne okolišcine. Predvsem si želim, da bi ta dodatek bralcu pomagal na dva nacina. V prvem koraku bi pomagal zapustniku oblikovati preprosto in razumljivo predstavo o sestavi oporoke in bi ga seznanil, na kaj vse je treba pomisliti pri njeni sestavi. V drugem koraku bi bil zapustnik na podlagi celostne slike, ki bi jo prido­bil, zmožen ustvariti si realno oceno o zahtevnosti svoje situacije in preso­diti, ali bi lahko oporoko sestavil sam ali pa bi bilo primerno in smiselno glede na zahtevnost primera uporabiti strokovno pomoc. Pri vsem tem bi vendarle želela opozoriti na samokriticnost presoje. Nekoc sem v enem od tiskanih medijev zasledila zanimiv prispevek s precej senzacionalisticnim, vendar verjetno še kako resnicnim naslovom. Naslov je bil oblikovan v smislu: »Dedno pravo je podrocje, za katerega vsak Slove­nec misli, da ga obvladuje.« Stvar ni v tem, da bi bili postopki sestave opo­roke tako zelo zahtevni, prav tako niso tako presenetljive in nerazumljive omejitve, ki jih predpisuje Zakon o dedovanju. Kar dela postopek zahteven, so predvsem konkretne življenjske okolišcine vsakokratnega zapustnika. Zato si pri bralcu želim izredne samokriticnosti. Eno od ameriških sodišc je v sodbi, s katero sem se srecala med dok­torskim študijem in v kateri je presojalo presoje veljavnosti oporoke, zapi­salo, da je financni vložek v strokovno sestavo oporoke smiseln. V konkre­tnem primeru je sodišce kriticno poudarilo nesorazmerje med prihrankom v višini nekaj sto dolarjev, ki ga je ustvaril zapustnik, ker je sam sestavil oporoko, in financnimi posledicami, ki so sledile. V obravnavani oporoki niso bile spoštovane vse oblicnostne zahteve, zaradi cesar so nekateri dedici sprožili ustrezne sodne postopke, poleg tega se zadeva ni koncala na prvi stopnji, ampak je bila zoper odlocitev vložena še pritožba in temu ustre­zno so rasli tudi stroški postopka. Rezultat celotnega sodnega postopka so bili sodni stroški v višini vec deset tisoc dolarjev, sprti dedici in razdelitev premoženja v nasprotju z oporociteljevo voljo, ker je zaradi neveljavnosti oporoke dedovanje potekalo po pravilih zakonitega dedovanja. In vse to je izviralo iz enega dejanja oporocitelja, ki je bil (ocitno prevec) preprican v svoje znanje o pravilih sestave oporoke. Moj namen pri tem ni prestrašiti bralca, da bi se sam lotil sestave oporoke, ampak poudariti samokriticnost pri presoji lastnega znanja in družinskih okolišcin. S predstavljenim prime-rom želim ponazoriti skrajne primere, do cesa lahko pride. Prepricana sem, da bi oporocitelj iz opisanega primera, ce bi lahko še enkrat, ravnal druga-ce. Formalnim zahtevam za veljavnost oporoke po našem pravu namrec ni tako težko zadostiti, treba pa je poznati pogoje, ki se zahtevajo za posame­zno od oblik in nekatere posebnosti, ki jih bom omenila v nadaljevanju. ¦ Prvi koraki k sestavi oporoke Prvi korak je, da se zapustnik odloci, da bo razpolagal s premoženjem za primer svoje smrti in sestavil oporoko. Glede na statisticne podatke (sicer iz tujih pravnih ureditev) oporoka ni prevladujoc nacin dedovanja, ceprav vse analizirane pravne ureditve oporocitelju dopušcajo precej široko oporocno svobodo. Oporoka ima številne prednosti, zato je na neki nacin presenetlji­vo, da se zanjo ne odloci vec zapustnikov. Ce bi zapustniki pogosteje sesta­vljali oporoke, bi pravilno sestavljena oporoka lahko preprecila marsikateri poznejši spor ali pa bi blagodejno vplivala na družinske odnose med dedici. Preden se zapustnik odloci sestaviti oporoko, je pomembno, da te­meljito premisli o vseh vidikih, pomembnih za oporoko. Na dogodke iz okolice in iz nas samih se ljudje odzivamo s custvi in razpoloženji, ki vsa­kodnevno nihajo. Ce oporocitelj sestavi oporoko v eni od skrajnih tock nihanj razpoloženja, je precej verjetno, da bo oporoka pristranska in ne bo odražala pravega stanja. Zato je smiselno, da oporocitelj o oporoki raz­mišlja v trenutkih, za katere oceni, da je v dobri psihofizicni kondiciji in bi lahko iz svojega razmišljanja cim bolj izkljucil svoja custva in razpoloženja. Zaželeni niso ne pretirani negativni odzivi (na primer tesnoba, žalost ali razocaranje) kot tudi ne pretirani pozitivni odzivi (na primer vzhicenost ali navdušenje). Ce je zapustnik na primer v nekem trenutku zelo besen na enega od potencialnih dedicev, je mogoce pricakovati, da bo v oporoki tega dedica obravnaval manj ugodno, kot bi ga, ce bi oporoko sestavljal v trenutku, ko bi do tega istega dedica cutil izreden ponos ali drugo pozitivno custvo. Vsako tako stanje namrec lahko nekoliko izkrivlja dejansko stanje in akutno vpliva na odlocitev zapustnika, ki bi sicer v kakšnem drugem tre­nutku, pod vplivom drugih custev, ravnal drugace. K sestavi oporoke je to-rej treba pristopati umirjeno, premišljeno in celovito, sama oporoka pa naj bo rezultat poglobljenega premisleka in ne enkratnega custvenega stanja. Na veljavnost oporoke ne vpliva, ali zapustnik dokument naslovi kot »oporoko«, kako drugace ali pa celo izpusti naslov. Tudi ce oporoko naslo-vi kot na primer »pogodba«, to ne ucinkuje na samo naravo dokumenta oziroma morebitne obveznosti, ki bi iz nje izhajale. Bistvena je vsebina, iz katere mora biti jasno razvidno, da gre za oporociteljevo razpolaganje s pre­moženjem za primer njegove smrti. Pri oporoki mora zapustnik vedeti vsaj en podatek – kdo so njegovi dedici oziroma za koga želi, da bi dedoval njegovo premoženje. Pri tem lahko dedice imensko navede, zadostuje pa tudi, ce na primer napiše, naj premoženje dedujejo njegovi otroci, vnuki ipd. Ce ne doloci deležev, bodo vsi dedici dedovali v enakem deležu, lahko pa sam doloci (razlicne) deleže glede na konkretne življenjske okolišcine. Oporoka je veljavna, ne glede na to, ali zapustnik v oporoki kon­kretizira obseg svojega premoženja ali pa ne. V oporoki tako lahko ravna na dva nacina. Svoje premoženje lahko razdeli po deležih, na primer na­piše, da vsak dedic prejme dolocen odstotek njegovega premoženja, pri cemer so ti deleži lahko enaki ali pa razlicni. Druga možnost je, da svoje premoženje razdeli tako, da konkretizira delitev in doloci, da prvi dedic prejme nepremicnino AA, avtomobil in vso zlatnino, drugi dedic prejme nepremicnino BB in jahto, tretji dedic pa parceli CC in DD. Ce se zapu­stnik odloci tako ravnati, je priporocljivo, da natancno opredeli, katero premoženje naj pripada komu, da pozneje ne pride do nesporazumov ob izvršitvi oporoke. Nepremicnine se lahko povsem jasno oznacijo s par-celnimi številkami, kvadraturo, lokacijo ali natancnejšim opisom dela nepremicnine, vkljucno z navedbo posameznih prostorov, ce razlicnim dedicem zapušca posamezne dele hiše, ki ni razdeljena na etažno lastni-no. Oporoka bo veljavna tudi brez omenjene specifikacije, lahko pa sle­dnja prepreci morebitne spore. Ce oporocitelj razdeli hišo vec dedicem po posameznih nadstropjih, lahko na primer pride do spora, komu naj bi pripadala garaža, ki se dotika hiše, vendar pa je oporocitelj ni posebej na­vedel. Zato v takih primerih izredna natancnost pri opisovanju ni odvec, ampak je celo zaželena. ¦ Posebnosti in omejitve, na katere je treba biti pozoren pri sestavi oporoke Zapustnik ima pri odlocanju, kako bo razdelil svoje premoženje, precej svobode. Kljub temu pa mora pri tem upoštevati omejitve, ki mu jih na­lagajo predpisi. Omejitve so vezane na obliko oporoke, oporocitelja in na vsebino oporoke. Glede oblicnostnih zahtev je pomembno, da jo sestavi v obliki in na nacin, kot to predpisuje ZD, v primeru notarske oporoke pa bo za skladnost oporoke z zakonom poskrbel notar. Omejitve, vezane na oporocitelja, se nanašajo na starost in psihofi-zicno stanje zapustnika. Oporoke po našem pravu ne more sestaviti opo­rocitelj, ki je mlajši od 15 let, ali oporocitelj, ki ni oporocno sposoben. Vprašanje oporocne sposobnosti je lahko predmet spora na sodišcu in lahko vodi v neveljavnost oporoke. Zato je smiselno, da se zapustnik v primeru, ko trpi za težavami s spominom, ima psihološke težave ali ka­kšna druga bolezenska stanja, na katera bi se lahko sklicevali nekateri dedici pri izpodbijanju oporoke, predhodno posvetuje s pravno usposo­bljeno osebo, katera od oblik oporoke je najustreznejša, da se že v postop­ku sestave oporoke dokaže obstoj oporocne sposobnosti in s tem prepreci morebitne poznejše spore. Najvec omejitev je glede vsebine oporoke. Oporoka ne sme biti mo-ralno sporna in ce zapustnik vanjo vkljuci kakšen tak pogoj, se šteje, kot da tega pogoja ni. Dedici morajo biti doloceni oziroma vsaj dolocljivi, prav tako njihovi dedni deleži. Premoženje, ki pripada zapustniku, mora biti poznano. Opo­rocitelj lahko doloci le svoje dedice, ne more pa dolociti, kdo naj bo dedic njegovim dedicem po smrti zapustnika. Nekoliko drugacna je situacija, ce oporocni dedic umre pred oporociteljem. ZD doloca, da v tem primeru ne dedujejo dedici pokojnega oporocnega dedica, ampak bi po ZD to premo­ženje dedovali zakoniti dedici. Ce oporocitelj želi dolociti, kdo naj deduje, ce eden od oporocnih dedicev umre pred njim, to lahko stori. V tem pri­meru lahko doloci dedice pokojnemu dedicu, vendar mora to v oporoko izrecno zapisati. Nekatere omejitve glede delitve premoženja so tudi pri dedovanju zašcitene kmetije, zato v tem primeru zaradi zahtevnosti pravil predlagam, da se oporocitelj pred sestavo oporoke skrbno poduci, kako, predvsem pa s katerim premoženjem in v kakšnem obsegu lahko razpola­ga, upoštevaje konkretne dedice. Zapustnik lahko razpolaga le s premoženjem, ki ga ima oziroma ga bo imel v trenutku smrti. Ne glede na vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo oziroma lastništvo premicnin pa doloceno premoženje ne pomeni zapušcine. Ce je bilo premoženje pridobljeno med trajanjem zakonske zve­ze oziroma katere od drugih oblik skupnosti (raznospolnih ali istospolnih partnerjev), ne glede na to, da je bila kot lastnica nepremicnine navedena le ena oseba, lahko preživeli zakonec oziroma partner uveljavlja, da se najprej ugotovi njegov delež na premoženju in se nato temu primeren del izloci. Iz zapušcinske mase lahko zakonsko dolocene osebe zahtevajo izlocitev neka­terih predmetov, za katere tako doloca ZD. Ena oblika izlocitve se nanaša na premoženje, pri ohranjanju in pridobivanju katerega so s svojim delom pomagali potomci, druga oblika izlocitve se nanaša na gospodinjske pred-mete, kot so pohištvo, gospodinjski stroji, naprave, druga hišna oprema ipd. Tretja izlocitev je zmanjšanje premoženja, ce je bil zapustnik prejemnik socialne pomoci. Eden od splošno poznanih posegov v zapustnikovo avtonomijo je institut nujnega deleža. Del premoženja je prihranjen za osebe, ki jih ZD na podlagi sorodstvenih ali drugih vezi šteje za tako tesne, da jih zapu­stnik, razen pod dolocenimi pogoji, ne sme spregledati. Zapustnik, ki je del svojega premoženja razdelil že v casu življenja z darilnimi pogodbami, se mora zavedati, da se bodo ta darila v zapušcinskem postopku lahko všteva-la v zapušcinsko maso. Ce se bo namrec kateri od dedicev, ki jih ZD šteje med nujne dedice, cutil prikrajšanega, lahko uveljavlja, da se v zapušcinsko maso vracunajo tudi vsa darila, ki jih je zapustnik podaril za casa življenja. V tem primeru bo sodišce upoštevalo vsa darila, ki so jih dedici prejeli za casa življenja zapustnika in na podlagi tega izracunalo zapušcinsko maso ter ob upoštevanju nujnega deleža ugotovilo vrednost, ki bi pripadla kon­kretnemu dedicu. Darila bodo torej upoštevana kot vnaprej prejeti del po­sameznemu dedicu pripadajocega deleža zapušcine. Zahtevnost sestave oporoke je torej odvisna od konkretnih okolišcin – od psihofizicnega stanja zapustnika, družinskih razmer, odnosov med družinskimi clani, obsega premoženja, morebitnih predhodnih razpola­ganj, nacina delitve premoženja, ki si jo je zamislil zapustnik, itd. Sestava oporoke je lahko zelo preprosta, ce želi zapustnik, ki je vdovec, napisati oporoko, s katero bo vse svoje premoženje zapustil edinemu potomcu. V takem primeru oporoka niti ni potrebna, ker bi edini otrok enako dedoval tudi na podlagi zakona. Povsem drugacna pa je zahtevnost primera, v kate-rem ima zapustnik vec otrok, med katerimi so nekateri že dobili dolocena naklonila vecjih vrednosti, kateri od otrok živi doma, kjer si je v delu hiše uredil svojo stanovanjsko enoto, del premoženja je zavarovan s hipotekami, medsebojni odnosi so slabi ipd. Zaradi zgoraj napisanih posebnosti in oko­lišcin primera, zaradi katerih je potrebno morebitno poznavanje še drugih pravnih institutov, so postopki sestave oporoke lahko zahtevni in terjajo dobro poznavanje dolocb dednega prava. Bistvena stvar, ki se je mora zavedati zapustnik, je ta, da oporoka ucin­kuje šele po njegovi smrti. Pri tem poudarjam dve pomembni dejstvi. Prvo je, da ne glede na vsebino oporoka ne bo vplivala na materialnopravni ali kakšen drug položaj zapustnika, saj bo do prenosa lastninske pravice in drugih pravnih posledic prišlo šele po smrti zapustnika. Drugo pomembno dejstvo je, da zapustnik, ce oporoke ne sestavi pravilno, nima »popravnega izpita«. Ko se oporoka presoja, je zapustnik mrtev, zato niso vec mogoci morebitni popravki. Ce oporoka ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev, bo sodišce ugotovilo njeno neveljavnost in v poštev bo prišlo zakonito dedo­vanje. Težava so tudi morebitni nejasni zapisi, saj ni mogoce vprašati za­pustnika za pojasnilo zapisanega. Sodišce sicer izvede postopek, v katerem poskuša ugotoviti pravo voljo zapustnika, ki pa še vedno na koncu temelji na sklepanju in sodnikovi oceni dokazov. Lahko navedem resnicen primer, v katerem je oporociteljica sestavila oporoko in glede dedicev zapisala oporocni zapis v smislu, da vse premože­nje »dobita otroka Karmen in sin Janez.« Težava je bila v tem, da pri presoji oporoke sodišce ni bilo prepricano, ali je oporociteljica z besedo »otroka« mislila svoja dva potomca hci Karmen in sina Janeza ali je z besedo (otroka) imela v mislih svoja vnuka, potomca od Karmen. Razlogi, ki so govorili v korist dedovanja vnukov, so bili, da sta bili oporociteljica in hci Karmen skregani in nista govorili. Poleg tega je oporociteljica izrecno omenila sina in bi lahko sklepali, da ce bi želela, da deduje Karmen, bi napisala tudi »hci«. Razlogi, ki so govorili v korist dedovanju hcerke, pa so bili, da tudi z vnu­ki oporociteljica ni imela veliko stikov oziroma ni bila nanje kako posebej custveno navezana, saj so se videli mogoce enkrat ali dvakrat letno. Poleg tega bi oporociteljica, ce bi želela, da dedujeta vnuka, napisala njuni imeni, kot je napisala imeni svojih potomcev. V konkretnem postopku je sodišce imelo možnost zaslišati price, ki so bile prisotne pri sestavi oporoke, prav tako je imelo precejšnjo težo pricanje pravnika, ki je sestavil oporoko in je pojasnil, kako je imel prakso sestavljati oporoke in ce bi želel doseci drugo razlago, bi oporoko sestavil drugace. Zato je na koncu na podlagi obširnega dokaznega postopka in presoje vseh okolišcin presodilo, da je bila prava in resnicna volja oporociteljice, da poleg sina Janeza deduje njena hci Karmen in ne vnuka. Opisani primer se je koncal »srecno« oziroma je pripeljal do uresnicitve oporociteljicine volje. Naj pa bo opozorilo, kako pomemben je jezik in pravilna sestava oporoke. ¦ Izbira oblike oporoke Ko se zapustnik (do)koncno odloci, da bo sestavil oporoko, je premislil gle­de obsega svojega premoženja, postavitve dedicev in njihovih deležev ter glede morebitnih posebnosti, na katere mora biti pozoren, pride na vrsto glavno dejanje – zapis vsebine oporoke. V Sloveniji ima zapustnik na voljo širok nabor razlicnih oblik oporok. Vsem oblikam, razen ustne oporoke, je skupno to, da se zahteva pisna obli­ka oporoke. Zaradi preglednosti naštevam le oblike oporok, kakšne so po­drobnejše zahteve za posamezno od njih, pa lahko bralec najde v poglavju o oblikah oporok v Sloveniji na straneh od 124 do 144. Menim, da so pogosteje uporabljene naslednje oporoke: – lastnorocna oporoka, – pisna oporoka pred pricami in – notarska oporoka. Izbira oblike oporoke je v pristojnosti zapustnika. Vsaka od oblik ima svoje prednosti in nekatera tveganja. Na neki nacin najpreprostejša je la­stnorocna oporoka, saj ni potrebno sodelovanje nobene druge osebe kot iz­kljucno oporocitelja. Ta mora oporoko le lastnorocno napisati in podpisati. Je pa hkrati to tudi tveganje, saj odsotnost drugih oseb lahko ustvarja dvom v oporociteljevo sposobnost ali njegovo pravo voljo, pri dedicih pa morebiti ustvari obcutek lažjega izpodbijanja veljavnosti oporoke. Ce oporocitelj oporoko natipka in natisne ali pa mu jo po nareku na­piše druga oseba, morata postopku sestave prisostvovati tudi dve oporoc­ni prici. Oporocitelj mora poskrbeti za ustrezno izbiro pric in pravilnost njihovega sodelovanja v postopku sestave. Price pri oporoki ne smejo biti osebe, ki so potencialni zakonski dedici po zapustniku). Pisna oporoka pred pricami je lahko zanesljiv nacin sestave oporoke, ce zapustnik za price izbere zaupanja vredne osebe. Dodatna prednost je, da so te osebe mlajše od njega oziroma se lahko pricakuje, da bi ga morale po zakonih narave preživeti. Ce je tako, bodo te osebe lahko v morebitnih poznejših (sodnih) sporih pricale in neodvisno opisovale resnicen potek dogodkov ali pa opo­rociteljevo psihofizicno stanje. Za pisno oporoko pred pricami morajo biti izpolnjene tudi dolocene dodatne zahteve. Ce na primer oporocitelj ni pod-pisal oporoke pred pricama oziroma ni pred njima izjavil, da je podpis na oporoki njegov, ce price niso hkrati prisotne pri podpisovanju itd., lahko take oblicnostne pomanjkljivosti povzrocijo neveljavnost oporoke. Ce se oporocitelju pri pisanju ali podpisovanju oporoke trese roka, mu lahko pri tem pomaga druga oseba tako, da mu podpira roko. Je pa treba biti pozoren, da gre le za podporo oziroma pomoc oporocitelju pri pisanju, ne pa za vodenje roke. Ce oporocitelj trpi za tresavico rok, je smiselno, da se ne odloci za lastnorocno oporoko, ampak katero od drugih oblik oporoke. Podpiranje roke pri pisanju celotne oporoke lahko pozneje namrec odpira vprašanja, ali gre za zapis oporociteljeve prave volje ali gre dejansko za zapis tretje osebe, ki v najslabšem primeru vodijo v neveljavnost oporoke. Ce se podpiranje roke nanaša le na podpisovanje, je ta pomoc krajša. Pri krajšem podpiranju roke je mogoce bolj utemeljeno pricakovati, da je šlo res samo za podporo in umiritev roke, ki pa ni prešlo v fazo vodenja roke, kot bi se sicer lahko zgodilo pri daljšem podpiranju. Ceprav pomoc pri podpiranju ni prepovedana, ce oporocitelj trpi za tresavico rok, da bi se izognili poznej­šim sporom med dedici in morebitnemu ugovarjanju veljavnosti lastnoroc­nega podpisa, predlagam, da oporocitelj sestavi oporoko pred sodišcem, ki lahko po potrebi, ce ugotovi, da se oporocitelj ni zmožen podpisati, v postopek vkljuci price in pripravi pravno veljavno oporoko. Menim, da je notarska oporoka ali sodna oporoka še varnejša izbira z vidika presoje oporocne sposobnosti, hrambe in glede zagotavljanja for-malne in vsebinske pravilnosti oporoke. Njuna slabost je, da zahtevata vecje zapustnikovo proaktivno ravnanje, saj je v sestavo oporoke vkljucenih vec oseb, zapustnik pa se mora odpraviti k notarju oziroma na sodišce. Razlika med obema oblikama je v obsegu dodatnih storitev – svetovanj, ki jih so-dnik oziroma notar ponuja. Sodnik pri sodni oporoki skrbi le za ustrezno formalno sestavo oporoke, uporabo primerne terminologije in izcišceva­nje oporociteljeve prave volje. Sodna oporoka oporocitelju ni zagotovilo, da bodo upoštevana vsa pravila, ki jih dolocajo predpisi glede oporocnega dedovanja, ampak se zagotovilo nanaša le na izpolnjevanje oblicnostnih zahtev. Zagotovitev deleža nujnim dedicem, morebitne izlocitve in dru­ge posebnosti so skrb oporocitelja, da ustrezno pripravi vsebino oporoke. Drugace je pri notarski oporoki, ki jo sestavi notar. Pri notarski oporoki se od oporocitelja ne pricakuje, da bo poznal posebnosti dedovanja (na pri­mer glede že omenjenega nujnega deleža), saj mu pri tem pomaga in svetu­je ustrezno strokovno usposobljena oseba. Notar lahko prek vprašanj vodi oporocitelja, da ga seznani s pravili in pridobi pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih sestavi oporoko, ki ustreza oporociteljevi pravi volji, hkrati pa zadostuje vsem zakonskim zahtevam glede oblicnosti in drugih pogojev. Elektronska oblika oporoke, na katero se nanaša jedro monografije, v Sloveniji ni dovoljena. Uporaba elektronskih naprav je v našem dednem pravu dopustna toliko, da lahko zapustnik oporoko natipka na racunalnik ali drugo elektronsko napravo, ne sme pa je ohraniti samo v tej obliki. Tako natipkano oporoko mora, ce želi doseci veljavnost, tudi natisniti in jo nato lastnorocno podpisati v navzocnosti dveh pric. Da o veljavnosti oporoke ne bo dvoma, naj se tudi prici podpišeta na oporoko s pristavkom, da se podpisujeta kot prici. Poleg zakonskih zahtev, ki so predpisane za vsako od oblik oporok, se oporoke med seboj razlikujejo tudi po strošku sestave. Lastnorocna oporoka je brezplacna, saj jo sestavi oporocitelj sam, je pa hkrati najbolj izpostavljena napakam zapustnika in njegovemu (ne)poznavanju prava. Brezplacna je lahko tudi oporoka pred pricami, ce celotna sestava pote­ka v organizaciji oporocitelja in price ne zahtevajo nobenega placila. Ce-novno ugodna je sodna oporoka, pri kateri lahko zapustnik za nekaj deset evrov sestavi oporoko. Treba pa je upoštevati, da sodišce ne nastopa v vlogi pravnega svetovalca, ki bo zapustniku pojasnil vse vidike oporocnega de­dovanja. Sodnik zapiše oporoko na podlagi izjave oporocitelja, pri cemer lahko spremeni oporociteljevo izjavo tako, da uporablja ustrezno pravno terminologijo. Vsebinsko spreminjanje izjave ni dopustno. Poleg tega lahko sodnik opozori oporocitelja na razpolaganja, ki niso v skladu z zakonom, ne bo pa mu pojasnjeval instituta nujnega deleža, o možnosti vracunava­nja daril, ga pouceval o obstoju nujnega deleža. Ce bi zapustnik pri sestavi želel strokovno pomoc in pravno svetovanje, ima na voljo notarsko oporo­ko ali pa da mu pravno usposobljena oseba, na primer odvetnik, pomaga pri sestavi pisne oporoke pred pricami. V teh primerih bo strošek storitve pricakovano višji od stroška sodne oporoke, vendar pa ima na drugi stra­ni zapustnik zagotovilo, da bo ustrezno poucen o možnostih razpolaganja, oporoka pa bo sestavljena v skladu s predpisi in bo upoštevala vse poseb­nosti, ki jih je treba upoštevati. Datum ni obvezna sestavina oporoke. Veljavna je namrec, tudi ce na njej ni naveden datum zapisa oziroma podpisa. Je pa iz prakticnih razlogov priporocljivo, da oporocitelj napiše tudi datum. Ce se po smrti zapustnika najde vec oporok, ki so si med seboj v nasprotju glede tega, kdo so dedici in v kakšnih deležih, se po predpisih deduje na podlagi oporoke, ki je bila napisana nazadnje. Ce nobena od oporok ni datirana, je lahko dokazovanje zadnje sestavljene oporoke precej zahtevno in povzroca dodatne spore med dedici. Datum nastanka oporoke je priporocljiv tudi z vidika presoje opo­rocne sposobnosti. Ce oporocitelj postane oporocno nesposoben, je lahko oporoka veljavna, ce jo je sestavil še v casu, ko je bil oporocno sposoben oziroma jo je sestavil v tako imenovanem svetlem trenutku. ¦ Podpisovanje Vsakdo, ki se podpiše na oporoko, mora to storiti v obliki lastnorocnega podpisa. Ceprav se obseg pravnih dejanj, ki jih lahko izvršimo v elektron-ski obliki, širi, tak nacin podpisovanja oporoke trenutno ni veljaven. Prav tako niso veljavni podpisi na nacin, da bi se uporabila štampiljka, prstni odtis, natipkano ime in priimek ali kakšne druge oblike podpisov. Edina izjema velja v primeru, ko oporocitelj ne more ali ne zna pisati. Vendar pa tak oporocitelj ne more sestaviti katerekoli od pisnih oblik oporok, ampak ZD zaradi varstva zapustnika tocno doloca nacin oporocnega raz­polaganja, in sicer lahko sestavi oporoko na sodišcu pred sodnikom v navzocnosti dveh pric. ¦ Hramba Kakšna posebna oblika hrambe oporoke v našem pravu ni posebej pred­pisana, ceprav je kljucno dejanje pri uresnicitvi oporociteljeve volje. Za uspešno oporocno dedovanje namrec nic ne koristi še tako strokovno in natancno napisana oporoka, ki se unici ali pa se je ob smrti oporocitelja ne najde, njena rekonstrukcija pa je nemogoca. Problematicna pa je tudi poznejša najdba oporoke, ce je bila zapušcina razdeljena na podlagi zakona, saj morajo v tem primeru prikrajšani oporocni dedici svoje pravice uvelja­vljati v pravdnem postopku. Oporoko lahko hrani zapustnik sam, lahko jo da v hrambo kateremu od prijateljev, družinskih clanov ali tretji osebi. Ce oporoko hrani kateri od dedicev, to ne vpliva na njeno veljavnost ali na izkljucitev tega dedica iz dedovanja. Težava lahko nastopi le, ce se oporoka ob smrti oporocitelja ne najde ali pa ce je oseba, ki naj bi jo hranila, ne predloži v zapušcinskem postopku. Ce zapustnik ne želi, da bi sorodniki ali prijatelji vedeli za obstoj opo­roke ali pa jim ne zaupa, da bi varno hranili oporoko, jo lahko da v hrambo odvetniku, notarju ali sodišcu. V tem primeru se oporoka vpiše v centralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Za casa življenja zapustnika do informacij, ki jih hrani centralni register oporok, dedici ne morejo dostopati. Tako si oporocitelj zagotovi varno in zaupno hrambo ter gotovost, da bo oporoka ob njegovi smrti predložena sodišcu. V letu 2022 je bil register prenovljen in posodobljen, uvedeno je bilo popolnoma elek­tronsko poslovanje. Ce si oporocitelj pozneje premisli in ne želi vec imeti oporoke, lahko to doseže na vec nacinov. Obstojeco oporoko lahko preklice, jo fizicno unici ali pa sestavi novo. V primeru nove oporoke je treba opozoriti le na to, da je pomembno, da oporocitelj (vnovic) razpolaga z vsem svojim premoženjem. Ce je s prvotno oporoko razdelil vse svoje premoženje, v novi oporoki pa razpolaga le z delom premoženja, bodo dolocbe iz prve oporoke ostale v veljavi glede tistega dela premoženja, ki ga nova oporoka ne omenja. Zato je priporocljivo, da zapustnik prvo oporoko unici ali pa v novo oporoko vkljuci tudi izjavo, s katero izrecno preklicuje prej sesta­vljeno oporoko. ¦ Moralna oporoka – koristen dodatek k oporoki ali sredstvo (custvenega) mašcevanja? Za konec zapustniku priporocam, da premisli o tem, ali bi v svojo oporo­ko vkljucil še del, ki ga imenujem moralna oporoka. Institut v slovenskem (pravnem) prostoru ni poznan oziroma ga nekateri poznajo pod pojmom poslovilnih pisem. Moralna oporoka je zapis, za katerega se ne zahtevajo nobene oblicnostne zahteve in ki ga lahko sestavi vsak zapustnik sam, ne da bi pri njem potreboval kakršnokoli pravno pomoc. Lahko je fizicno vklju-cen v oporoko, lahko pa je napisan na svoj list, ki je oporoki priložen. Gre za nezavezujoc dokument, ki pravno ne vpliva na razdelitev zapušcine, ima pa lahko širše ucinke na poznejše odnose v družini. V moralni oporoki lahko zapustnik pove vse tisto, kar za dedovanje v smislu prenosa premoženja z zapustnika na dedice ni pomembno, se pa zdi pomembno njemu. To so lahko poslovilne besede, želje za prihodnje, nasveti, opravicila in predlogi. Moralno oporoko štejem za nekaj pozitivnega, kar bi lahko povezalo dedice med seboj in odpravilo morebitna poznejša nesoglasja pri razglasitvi opo­roke. Naj bo moralna oporoka mesto za možnost sprave, ne za pogrevanje starih zamer ali zadnji nacin medsebojnega obracunavanja, s katerim bi zapustnik izbruhal vse svoje tegobe, nezadovoljstvo nad posameznim dedi-cem, težave ali negativne misli. Menim, da lahko oporocitelj z oporoko (in s tem mislim z delitvijo premoženja) pa tudi z moralno oporoko v smislu po­slovilnih besed in morebitnih pojasnil za svoje ravnanje precej pripomore k izboljšavi ali poslabšanju medsebojnih odnosov med preživelimi dedici. Ali bo šlo za pot navzgor ali navzdol, pa je prepušceno odlocitvi in besedam zapustnika. Ce oporocitelj presodi, da ne bi zmogel napisati spodbudnih ali spravljivih besed, bo naredil vec koristi, ce bo ta dodatek izpustil, kot pa ce bi oporoko zacel ali zakljucil s sovražnimi besedami. Zato naj zapustnik, ko sestavlja oporoko in ko piše poslovilne besede, misli najprej, kaj si želi za svoje potomce v prihodnosti, ko njega ne bo vec, in kakšne spomine bodo dedici ohranili nanj. ¦ Zakljucek Dedovanje je podrocje, na katerem tudi zaradi kompleksnosti razmerij in velike intenzitete custev pogosto pride do sodnih sporov in še tako tesne družinske vezi so lahko na preizkušnji, ko je v igri denar. Zakon doloca pravila za zakonito dedovanje, vendar temelji na najbolj univerzalni rešitvi, to je enaki deleži vsem. Vendar pa se dinamika odnosov, vloženega truda in energije, skrbi za zapustnika, razlikujejo od družine do družine. Zato uni-verzalno pravilo vsem enako ni vedno najprimernejši nacin delitve premo­ženja. Zapustnik najbolje pozna razmere v svoji družini in ve, kdo bi si za­služil kakšen del pogace ter kako bi delitev oziroma pridobitev premoženja vplivala na vsakega posameznega clana. Oporoka je lahko primeren nacin, kako nagraditi posameznega dedica oziroma dati ustrezno (minimalno) povracilo dedicu, ki ni nikoli izkazoval kakršnekoli skrbi za zapustnika. Ce je na primer predmet dedovanja družinsko podjetje, zapustnik najbolje ve, kdo je sposoben nadaljevati posel in kdo bi lahko, ce bi podjetje dobil v svojo last, zaradi nekompetentnosti ali lenobe, tega peljal v propad. Zapušcinski spori so pogosto dolgotrajni, za seboj pa pušcajo visoke stroške postopkov, predvsem pa unicene medsebojne odnose. Ceprav se (s pravilno sestavljeno) oporoko ne more prepreciti vseh sporov, pa me-nim, da se lahko pomembno vpliva na njihovo številcnost. Pricakovanja dedicev so lahko raznolika in ce pricakovanja niso ustrezno korigirana že za casa življenja, lahko odsotnost oporoke povzroci spopad za dedi-šcino. Oporocitelj, ki dedicem že za casa življenja jasno predstavi svoja pricakovanja in namene ter jih ustrezno udejanji z oporoko, lahko pre­preci poznejše pravdanje. Ce pa k temu doda še pozitiven in navdihujoc, predvsem pa spravljiv, zapis v smislu moralne oporoke, je naredil najvec, kar je lahko, k dobrim medsebojnim odnosom dedicev in medsebojni povezanosti clanov družine. Izdala in založila: Za založnika: Odgovorna urednica: Jezikovni pregled: Prelom in priprava na tisk: Naklada: Tisk: OPOROKA Institut, raba, prihodnost dr. Petra Lamovec Hren Recenzenta: prof. dr. Viktorija Žnidaršic Skubic doc. dr. Matija Damjan Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d. o. o, Dunajska cesta 167, Ljubljana Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana Denis Stroligo dr. Lojze Ude dr. Danijela Tamše Dean Zagorac Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d. o. o, Dunajska cesta 167, Ljubljana 100 izvodov Litteralis, d. o. o. 1. natis Januar 2024 Monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa »P5-0337 Pravni izzivi informacijske družbe«. Cena: 59,00 € z DDV.