I
MW
10
0H1C
 fc. i------
■uiPtKaa
Naslov — Address
nova doba
6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio (Tel. IIEnderson 3889)
I
Napredek .1. S. K. J e d n o t e ni
1 odvisen samo od splošnih razmer,
ampak v tnnojfo večji meri od naše
agilnosti.
|	(NEW	ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Jym Aa Scconri fl... Matter ahHi mh. 1926. at The Post Office at Cleveland. 0„ Under Tho Act of March 3rd. 1870. - Accented for mailing at special tan of poeugc, provided foe in Section 1!03. Act of October 3rd. 191T. Authorized March 15th. 1K8.
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, DECEMBER 2D 1931 — SREDA, 2. DECEMBRA 1931
VOL. VII. — LETNIK VII.
 IN DRUGE
slovenske vesti
KAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
PETDNEVNO DELO
Petletnico ustanovitve ffatia •7;n0Val° društvo sv. Šte-J- S. K. Jednote v 1 je or ^a'’ na Stefanovo, letni lj. , ^ecertibra. Običaj No b^i s bedečo plesno za-‘ s|n, ° etos radi tridesetletni-“"»'K* kol druga let«.
Vil^v za’)ilVa društva Ilir-. p.a’ ®t. 173 J. S. K. Jedno-^evelandu, O., ki se je vr-1 •far« 6f0,Veter 28- novembra, je i8t •‘osetiij ' ^Jr*je^na in razigrana.
■ o jo večinoma vsi čla-lepo število njiho-tic, k.Jateljev. Pisec teh vr 0(j	društveni	zapisnikar
ustanovitve društva, je itnae^en videti in slišati,
"%ruštvo toliko muzika-' ^banih članov.
|S|	*
šola S. N. Doma v litev v U Sve Pripravlja na pri-Ua v, .°z^nice, ki se bo vrši-Cer 24. decembra.
• na*|V	*
•a^J111 v (tnskeni narodnem do ter 5 ''andi, N. Y., bo na V. ^ecembra vprizorjena iy	l£a “Trije ženini.”
l^^SlNetkcm • *
io^- Januarja bo začela v * ^oyenska mladinska | n; inskem delavskem lil, d ”aterloo Rd. v Cleve-l’ hr.i 1 ‘Prave za otvoritev teku.
■SloVc
\ sSk! S(>kol v Chisholmu,
N- ' J* večer i ? ZOpet začel
Ntou. ‘ decembra se. bo v *^re n!y ^idg. vršila seja,
10 alef4rriGri je oživeti društ-tlvnost.
fc*. *
ton pntJvajset let je Mr.
11 elc v Cleveland»
Ju w ' ’ Pa ni v vsem tem h	še niti centa bol-
l^br^ *1(n'e- Na večer 25.
ga je na cestnem ,tl*Ce j^dela kara cestne že-
I dobij	P°drla; pri padcu f' ^obeL.rece'' resne poškodbe.
’ dolgoletni zastopnik ^ elePar°br°dnih linij, je Ni 0 'e*andskimi Slovenci L^ilnf n°^' Njegovi mno-taišno Prijatelji mu želijo
J **** okrevanja.
(»S«. *
ii	^ dne	novembra
¥ isW ^0t SPrin£s> Ark-’
II	.	zdravja,	eden pr-
? P °n ir jev v
fin Stric” John Popo-
P. w!,radi sv°je Podjetji ^ Jubnosti in dobre-L*	°^nan in priljubljen
L*’ aftinai Vati> Slovenci in pršili med mnogimi k^. ji' ^ Ameriki je bival
ude] °vPan '^e ^ °*3 ve^'
^	njegovih znan-
d' r d<v atelJ'ev v Clevelandu |i Cembra.
jd	%	'
[ik*16 28* *>0'n'ci v Clevelandu k^°^arn n°Vernbra podlegel
^anvk?ere si je sam |Ve<leli0 Pucel* ki Je prej-
l\v, n°Žerv,V prePiru s kuhinj-P K ^ h'i Zakkd svojo ženo. Im v.' -Star 34 iet, doma l{( 11 in i 81 Reber pri Žužem-^ bival v Ameriki 17
-------
lAtt NA SUHEM
uit IB ^4 to ,.
^!el|^’0()0 .^lanapolis, Ind., s Ph^ajve^valstva, se sma-I \l i!8t'aiGt'*e mesto na svetu, |\ue Hivpei10 °b Plovni vodi.
Inima i' P°teka Sk0zi
0 ha dovolj vode za arnikov.
slo’1 1 ',s! D re
i P.
D,
te »'• ,
0P»
m
or»sl>l
da:
H
r C{|
s
,#'1
§53'
GOVERNER države Wisconsin, progresivni republikanec Philip F. La Follette, je predložil državni legislaturi obširen in radikalen program. La Foi-lette priporoča, da se določi 17 milijonov dolarjev za direktno podporo brezposelnih, da se regulira delovne ure in s tem omogoči zaposlenje večjega števila delavcev in da se sprejme zakon za obvezno zavarovanje proti brezposelnosti. Dalje priporoča, da se na velike dohodke zviša državni dohodninski davek do 30 odstotkov, in da se obdavči verižne trgovine in ao-hodlce korporacij.
WILLIAM GREEN, predsednik Ameriške delavske federacije, je izjavil, da je brezposelnost zajela okrog 20 procentov unijskih delavcev.
PRVA SEJA komisije, ki jo je imenoval ohijski governer George White, da študira situacijo brezposelnosti, se bo vršila 8. decembra v Columbusu, O. Naloga komisije je sestaviti načrt zavarovanja proti brezposelnosti, ki naj bi bil predlo žen legislaturi.
DROBNE ZANIMIVOSTI
dtt
PREDSEDNIK- HOOVER ima zadnje čase precejšen boj s ta-kozvano “Mornariško ligo,” ker je proračun za gradnjo novih bojnih ladij znižal za več kot ,.50 milijonov dolarjev. Gotovi finančni interesi so hudi, ker bodo zgubili precej dobička pri gradnji bojnih ladij. Pri tistih 50 milijonih bi se dalo že pri-lično zaslužiti.
PROHIBICIJA tvori vedno bolj kričeče vprašanje v narodnem in političnem življenju te dežele. Zvezni senator Hiram Bingham iz države Connecticut bo v senatu predložil amendment, ki naj bi odpravil 18. amendment.
V državi Ohio je bila inkor-porirana nova organizacija, ki se bo borila za odpravo državne prohibicijske postave. V organizaciji so vplivni republikanci iz Clevelanda, kot državni senator Ackerman, okrajni blagajnik Collister in Maurice Maschke, vodja republikancev v Cuyahoga countyju.
*4
dl-US'
IV
>We^
, i" r»ceV f ju
tiW*. so
L >
>r; <?-covf^ jD i-sen>
'
,in>;
CHICAGO, ki je drugo največje mesto v Zedinjenih državah, se nahaja v silnih dolgovih in v hudih finančnih škripcih. Policaji, učiteljice, ognjegasci, cestni pometači in drugi mestni uslužbenci dobivajo plače zelo neredno. S 1.^januarjem 1932 zapade za $8^00,000 mestnih zadolžnic, katerih ne bo mogoče plačati. Po izjavi župana Cermaka je izdanje novih zadolžnic brez pomena, ker jih nihče neče kupiti.
PRVI SNEG sezone je pobelil okrožje Velikih jezer dne 27.’ novembra. Zimsko vreme se je pojavilo za petami nenavadno gorkega in dolgega indijanskega poletja. Sneg je večinoma skopne.l, hladno vreme pa je ostalo.
SNEŽNI VIHAR je presenetil okrog 500 Zuni in Navajo Indijancev na visokih planotah New Mexico, kjer so nabirali takozvane “pinon” orehe. Rešilna ekspedicija se je takoj napotila s hrano in obleko na zasnežene gorske planote, da reši Indijance smrti vsled lakote in mraza. Zadnja poročila javlja-(Dalje na 2. strani).
Leta 1828 je “Delavska stranka,” tedaj precej močna v Phi-ladephiji, sprožila volilno geslo:
“Od šestih do šestih.” Cilj stranke je bilo znižanje delavnih ur. Predlagali so devet ur dela na dan, ne vštevši dve uri za kosilo.
Kaka razlika od tega zahtevka v 1. 1828 do današnjih zahtevkov organiziranega delavstva, da se uvede delavni teden petih dni ali 44 ur v industriji!
Federalni urad za delavske statistike je pred kratkim dovršil študijo o približno 38,000 tovarnah v 77 raznih industrijah in študija pokazuje rastoče tendence za stalno uvedenje petdnevnega tedna. Od pregledanih tovarn G73 izmed njih je bilo za stalno uvedlo petdnevni teden. To ne všteva onih podjetij, ki so uvedla petdnevni teden začasno v cčigled sedanje depresije.
Znižanje delavnih ur je posledica stalnega zgodovinskega razvoja. In zgodovina delavstva v Združenih državah pokazuje, da se delavne ure vedno bolj znižujejo. Pred enim stoletjem se je smatralo kot normalno, da je človek delal od zarje do mraka, 11, 12, ali celo 13 ur na dan. Prva posledica takozvane indu-strijalne revolucije, ki jo je povzročilo uvedenje parnega stroja, je bilo znatno podaljšanje delavnega dne. Kajti lastniki mall'll obrti, ki so bili odvisni od ročnega dela, so skušali tekmovat s strojem — zaman seveda,— in so zato podalji®li lire dela.
Pritok imigracije po ustanov-ljenju te republike in zaščitne tarife, uvedene po vojni 1. 1812, so bile vzporedne z velikanskim razvojem industrije v Ameriki. Istočasno se je začulo prvo mrmranje proti dolgim uram dela Najprej so tesarski delavci v Philadelphiji zaštrajkali za deset ur dela na dan.
Denarna panika 1. 1837 je ustavila agitacijo za skrajšanje delavnega dne, ali 1.1840 je predsednik Van Buren vzpodbudil agitacijo za skrajšanje delavnih ur, ko je uvedel 10 ur dela za vse državne nastavljence. Temu so sledile tudi posamezne države za svoje uradnike.
Prvič slišimo o zahtevku za osemurno delo 1. 1844, ko so si tesarji mornariške ladjedelnice v Charlestownu priborili ta do-lavni program. National Labor Union je v svoji konvenciji v Baltimoru 1. 1866 sprejela resolucijo za osemurno delo. Leto kasneje je nekoliko držav uvedlo osem ur dela za svoje nastavljence in 1. 1866 je tudi kongres uvedel osem ur kot “zakonit dan” za svoje uradnike. L. 1881 je American Federation of Labor začela svojo borbo za osemurni delavni dan.
Statistike pokazuje jo postopni razvoj v tej smeri. L. 1909 izmed 6,500,000 tovarniških delavcev le približno 9 odsto je delalo po 48 ur ali manj na teden, dočim 40 odsto je delalo po 60 ur na teden ali še več. Deset let kasneje je izmed 9,000,000 delavcev 12 odsto delafo po 44 ur, 48.6 odsto 48 ur in le 12 odsto- po 60 ur ali več. Med letoma, 1915 in 1919 je poldnevna sobota postala splošna v stavbeni obrti in tudi v raznih tovarnah.
V zadnjih letih je nastalo gibanje, da sobota bodi ves dan praznik, tako petdnevni delavni teden. Stavbeni delavci so prednjačili v tej zahtevi. Petdnevni teden je bil že uveden v 190 mestih za eno ali drugo stroko stavbne industrije in v 40 mestih vse stroke te industrije de-(Ual)« na %, strani).
Leta 1896 so bil v Zedinjenih državah samo štirje avtomobili, zdaj pa jih je ok 'og 25 milijonov.
Pajčevina je t|iko tanka in lahka, da bi lahki z enim funtom iste ovili na|so zemljo pri ekvadorju.
Pretekli mesec jje bilo v mestu Reno, Nevada, lofienih 688 zakonskih parov. Y prvih osmih mesecih, tega leta 30 ločitve iska ■ joči pari pustili v državi Nevadi okrog štiri milijone dolarjev.
Zveza letalskih ipilotov, znana pod imenom United States Air Pilots’ Association, ima ameriškega ■ zračnega junaka, C. A. Lindbergha označenega kot amaterja.
V nekem okraju na Irskem so nedavno v cerkvah molili za manj dežja.
Kapitalisti Zedinjenih držav imajo investiranih, v inozemstvu nad 25 tisoč milijonov dolarjev.
Ponekod v Avstraliji so ovčarski psi obuti v usnjate čevlje, da jih var ujelo ostrega trnja.
Republika Chi|e je naložila davek na čisti dojbiček bančnih podjetij.
Angleški geologist dr. Arthur Holmes sodi, da s® meteoriti ali zvezdni utrinki, kj pogostokrat padajo na zemljo,'{približno iste starosti kot naša lemi j a.
Ligi narodov pripada zdaj 55 držav; naj novejša’ članica Lige narodov je Mehika.
Japonski dnevjflsi rabijo vso moderno tiskarsko opremo, z izjemo linotypa; njihove črke, ki niso črke v našem porhenu, je treba staviti na roko.
Parclni odbor je nedavno nameraval priporočiti za pomilostitev nekega J. Whiteja, ki je zaprt v jolietski ječi radi ropa. White pa se je tako bal sedanje svetovne depresije, da je prosil odbor, naj ga pusti v ječi vsaj še eno leto. Odbor mu je ustregel.
BOJ ZA FIŽOL
STAROMODNE PTICE
V džunglah ob reki Orinoco v republiki Venezueli živi posebna vrsta ptic, imenovana “hoatzin.'’ Ti ptiči potrjujejo teorijo naravoslovcev, da so se ptice razvile iz reptilov, ker tvorijo nekako prehodno vrsto. Dorasli “hoat-zin” je čeden, nekakemu fazanu podoben ptič, ki najrajši lenari kje blizu, vode ali nad vodo. Tudi gnezdi na drevju ali grmovju ob vodi. Mladiči so še precej časa potem ko se izvale iz jajc goli in nič kaj lepi ter močno sličijo svojim prednikom kuščarjevega plemena. Predno jim zraste perje že oplezajo vse veje domovinskega drevesa, kajti na “prednjih nogah,” ki se pozneje razvijejo v prave ptičje peruti, imajo močne kremplje. Ako tak napol ptič po nerodnosti pade v vodo, zna takoj dobro plavati in to celo pod vodo; ko priplava na breg do domovinskega drevesa, zopet spretno spleza nanj. Ko mladi hoatzin dobi perje in doraste, iz gubi kremplje na perutnicah, to čudno dedščino svojih prednikov ,in se razvije v lepega, dolgo-repega ptiča. Njegovo meso pa smrdi in je radi tega skoro neužitno. Od njegovih reptilskih prednikov mu je ostal tudi glas. ki sliči sikanju kač ali kuščarjev.
-------o-------
Dan za dnem čitamo o bojih med Kitajci in Japonci za posest ali kontrolo Mandžurije, toda malokdo ve, da se ti boji vršijo v znamenju fižola, oziroma za fižol! To se sicer čudno in neverjetno sliši, vendar je resnica.
Mala, nizkemu fižolu zelo podobna stročnica, imenovana soja (soy* bean), pomeni za Japonsko in Kitajsko toliko kot pomenita za Zedinjene države bombaž in pšenica. V delu ogromne Kitajske, ki se imenuje Mandžurija, se pridela letno 80 procentov vsega svetovnega pridelka soje. Vsako leto se eksporti-ra cd tam šest milijonov ton soje, kar pomeni v denarju okrog 145 milijonov dolarjev. V Mandžuriji, prav v pokrajinah za kontrolo katerih se vrše sedanji boji, je okrog 365,000 kvadratnih milj izredno rodovitne zemlje, kjer uspeva soja, kot nikjer drugje na svetu.
V zadnjih dvajsetih letih se je v te kraje priselilo več milijonov Kitajcev iz severne in centralne Kitajske. Samo leta 1927 se je priselilo nad en milijon ljudi. Zanimivo je, da sojo pridelujejo večinoma kitajski far-merji, trgovci in prekupčevalci pa so pc večini Japonci, ki so se naselili med njimi. Eno železnico, ki vodi v te kraje že kontrolirajo Japonci, drugi dve železniški progi pa deloma Kitaj-i ci, deloma Rusi. Razume se, da 'bi si tudi nad tema dvema železniškima progama* rad i prilastili kontrolo Japonci.
Soja-fižol ima visoko hranilno vrednost. Moka iz istega se rabi za različno pecivo, za makarone, prepečenec itd. Iz posušenih zrn tega fižola se napravlja nadomestilo za kavo, pa tudi juha in razne omake. Iz istega se tudi pridobiva neke vrste mleko; rabi se ga tudi pri izdelavi sira in sladkorčkov. Zeleno stročje fižola daje okusno zelenjavo. Zrnje fižola vsebuje 15 do 18 procentov olja, zato se rabi tudi za izdelavo mila, eksplozivnih snovi, glicerina, toaletnih praškov, linoleja in celo tin-te. Soje je več sto različnih vrst, toda najbolj cenjena jo tista,. ki producira rumeno zrnje. Na jugu Zedinjenih držav sejejo sojo večinoma kot živinsko krmo ;v to svrho jo kosijo zeleno kot alfalfo.
Pravi vzrok za krvave boje v Mandžuriji in s tem zvezane skrbi Lige narodov je ponižen in nad vse koristen soja-fižol. -----------------o--------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
V Ljubljani, in sicer na Dunajski cesti, je Ljubljanska gradbena družba pretekli mesec dogradila prvi “nebotičnik,” ki sicer ni nikak nebotičnik v ameriškem smislu, pač pa za primeroma malo mesto kot je Ljubljana. Poslopje se vzdiga od pločnika na Dunajski cesti 13 nadstropij in je do strehe 13. nadstropja visoko 52 in pol metra. Na vrhu tega 13. nadstropja pride še 5 do 6 metrov visok zaključek. Seveda je stavba zaenkrat še v surovem stanju. Vsa stavba bo popolnoma dograjena sredi prihodnjega poletja. Umevno je, da so Ljubljančani na svoj nebotičnik zelo ponosni, saj je naj višje poslopje v vsej Jugoslaviji.
Za upravitelja goriško-gradi-ške 'škofije s sedežem v Gorici je Vatikan imenoval Giovanija Sircttija, ki je rodom istrski Italijan. Jugoslovanski listi pišejo, da je bil dosedanji gorišk? nadškof, Slovenec dr. Sedej prisiljen prositi za upokojitev, da je napravil prostor škofu italijanske narodnosti.
NENAVADNI OREHI
DROBNA ŽICA
Moderni stroji morejo izdelovati tako drobno žico, da si to težko predstavljamo. Najtanjših žic bi moralo biti 100 skupaj, da bi zveženj dosegel debelost človeškega lasa.
Na ameriškem zapadu in ju gozapadu rasto po visokih planotah ngke vrste pritlikave smreke, ki rodijo “orehe. Seveda to niso pravi orehi, kot jih mi navadno poznamo, ampak nekoliko orehom ali lešnikom podobni sadeži, ki so užitni. Indijanci našega jugozapada so že od nekdaj čislali te smrekove orehe kot hrano in od njih so se jih naučili ceniti tudi beli nasel-nilci.
Dandanes se te vrste orehi (pinen nuts) rabijo v izdelavi sladčic in prinašajo dobre cene. Radi tega jih Zuni in Navajo Indijanci vsako jesen pridno nabirajo, ne toliko za hrano, kot za
prodajo.
Te dni smo čitali v listih, da je snežni vihar na visokih planotah ali “mesah” New Mex-ice zajel vfeč sto Indijancev, ki so nabirali “pinon nuts.” Malokateri čitatelj pa je vedel, da so ti orehi sadeži pritlikavih gorskih smrek.
Poslanci dravske banovine. Pri volitvah 8. novembra so bili v dravski banovini izvoljeni naslednji kandidati:
Ljubljana-mesto: dr. Albert Kramer, minister za gradbe.
Srez Brežice: Ivan Urek, po-sestik in župan v Globokem.
Srez Celje: Ivan Prekoršek. upravitelj javne bolnišnice v Celju.
Srez črnomelj-Metlika: Danijel Makar, posestnik in gostilničar v Metliki.
Srez Dolnja Lendava: Anton Hajdinjak, posestnik v Odrancih.
Srez Gornji grad: Rasto Pu-stoslemšek, novinar v Ljubljani.
Srez Kamnik: Anton Cerar, posestnik in gostilničar v Kamniku.
Srez Kočevje: Ivan Pucelj, minister in posestnik v Velikih Laščah.
Srez Konjice: Karol Gajšek, notarski kandidat v Konjicah.
Srez Kranj: Janko Barle, župnik v Ljubljani.
Srez Krško: Alojzij Drmelj. posestnik in župan v Boštanju.
Srez Laško: Alojzij Pavlič, profesor verouka v Celju.
Srez Litija: Milan Mrovje, geometer in .posestnik v Ljubljani.
Srez Logatec: dr. Stane Rape, tajnik Zveze kulturnih društev v Ljubljani.
Srez Ljubljana-okolica: Albin Koman, posestnik v Vižmarjih.
Srez Ljutomer: Jakob Zemljič, posestnik in župan v Radencih.
VSAK PO SVOJE
Mislili smo zadnje čase, da so diplomatični zastopniki letošnje zime podpisali in, dovolili indijanskemu poletju moratorij po vzgledu predsednika Hooverja, toda pojav prednjih zimskih straž kaže, da smo se motili. Zima bo zahtevala kapital in obresti še to leto.
Pravzaprav pa ni niti lepo niti junaško, da zabavljamo in je-zikujemo zaradi vsake hladne sapice. Dobro bi bilo, če bi se včasi spomnili na naše rumene sobrate Kitajce, ki se vojskujejo v Mandžuriji, kjer kaže toplomer pod “zero,” in se reveži ne ugrejejo drugače, kot kadar bežijo pred Japonci.
*
Republikanska vlada v Španiji je zaplenila posestva bivšega kralja Alfonza, katerih vrednost se ceni na dva milijona dolarjev. Hvalabogu, meni se kaj takega ne more zgoditi!
>K
V Oaklandu, Calif., se je nedavno mlademu, podjetnemu volku zahotelo svobode njegovih prednikov, pa je odprl vrata svoje gajbice v mestnem zverinjaku in odšel za srečo v širni beli svet. Pa se je mrha pošteno nalimal. - Dasi vajen odlične postrežbe, se je na svojem izletu moral preživljati z gnjusni-mi odpadki, kajti kljub njegovim priučenim lepim maniram mu ni nihče ponudil niti oglodane koščice, ampak so mu povsod vrata zapirali pred gobcem. Po poltedenskem romanju ae je lačen, povaljan in do srca skesan sam vrnil v svojo domovinsko gajbico, kjer je zopet dobil pošteno kosilo kot po navadi. Vsekakor, kosmatinec se je prepričal, da svetovna, depresija ne prizanaša niti volkovem.
Srez Maribor-desni breg: Anton Krejči, tovarniški ravnatelj vr Rušah.
Srez Maribor-levi breg: dr. Ljutevit Pivko, profesor v Mariboru.
Srez Murska Sobota: Josip Benko, industrijec in župan v Murski Soboti.
Srez Novo mesto: Anton ‘Klinc, župan v Gornjem polju.
Srez Prevalje: Inž. Franc Pahernik, posestnik v Vuhredu.
' Srez Ptuj: Lovro Petovar, poštar v p. in posestnik v Ivanj-kovcih.
Srez Radovljica: Ivan Mohorič, glavni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani.
Srez ..Sloven j gradeč: dr. Bo-gumil VoŠnjak, poslanik v p. \'
Beogradu.
(Dalje na 5. strani)
Iz časniških poročil iz Fort. Wortha, Texas, povzamem, da fundamentalisti prerokujejo sko-rajšen konec sveta, ker se je v Rusiji pojavil Stalin, v Oklahomi pa governer Alfalfa Bill. Tako namreč ti možaki razumejo knjigo razodetja stare zaveze. Well, če bi vsi ljudje imeli možgane fundamentalistov, bi svetu res šlo že na popoldne.
*
Slovnično spada vsaka beseda ali izraz v svoj poseben razred ali vrsto. Čitatelje, kateri se še iz šolskih klopi spominjajo različnih slovniških označb, bo morda zanimalo, da je neki staro-krajski žurnalist tudi žensko slovnično proučil in je prišel do sledečih zanimivih zaključkov: Za enega je ženska slovnično osebek, za druzega dopovedek, za tretjega samostalnik, za četrtega pridevnik, za petega dopol-nilnik, za mnogega dajalnik, za svobodoljubnega veznik, za zakrknjenega samca tujka, za zakonskega moža števnik in za marsikaterega medmet, kot so na primer izrazi: pst, oh, fej, aha, tresk, o joj itd.
Angleži so dobri diplomati in so vedeli zakaj so dali Irccm “prosto državo.” Ircem je v krvi, da se morajo prepirati in vep-sti, in ker zdaj nimajo vzroka, napadati Angležev, se tepejo in pobijajo sami med seboj.
*
Neka brivnica v Clevelandu, mimo katere večkrat hodim in ki je bila še pred letom dni dobro posečana, je zdaj največkrat prazna, in to celo sobotne popoldneve, dasi je postrežba dol ra in uslužna, kakor po navali. Vprašanje se pri tem vsiljuje, (Dalje na 2. strani)
tir
“JSo-Va. Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKQ SRED0
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VIL
83
NO. 48
LETNE SEJE
Skoro vsa društva naših centraliziranih podpornih organizacij obdržujejo svoje glavne ali letne seje meseca decembra. Vse seje so važne in je priporočljivo, da se jih člani kar mogoče polnoštevilno udeležujejo, a najvažnejše so nedvomno te glavne ali letne seje.
Decemberske seje so nekak računski zaključek društvenih aktivnosti in društvenega napredka v letu, ki se je približalo koncu. Pregled teh aktivnosti in napredka daje članstvu podlago za načrte prihodnjega leta. Pravila Jednote določujejo splošno smernico društvenega poslovanja, podrobnosti *pa si določi vsako društvo samo po krajevnih in časovnih razmerah.
Te določbe seveda ne smejo kršiti jednotinih pravil, kakor ne smejo legislature posameznih držav naše Unije sklepati postav, ki bi kršile federalne postave. Društva odločujejo na decemberskih sejah kdaj in kje se bodo vršile redne mesečne seje, na kak način se bodo dobila finančna sredstva va pokritje društvenih stroškov, po kakšnem redu naj se vrši obiskovanje bolnikov itd. Res je sicer, da ima vsaka mesečna seja, na kateri je kvorum navzoč, pravico sklepati o takih zadevah, res pa je tudi, da se to navadno določi na letnih sejah, ko je običajno največ članov navzočih. Na ta način pride volja večine članstva bolj do yeljave. Sklepi letne seje se navadno smatrajo za nekaka društvena pravila za vse leto.
Nedvomno najvažnejša zadeva, katero ima za rešiti de-cemberska seja, je izvolitev društvenega odbora za bodoče poslovno leto. Društveni odbqr je duša in vodilna sila vsakega društva. Slab, nezmožen in prepirljiv odbor lahko paralizira najboljše društvo. Nasprotno pa tudi prilično zaspano društvo s pametnim, zmožnim in aktivnim odborom lahko beleži lepe uspehe.
Dobri društveni odborniki so zlata vredni, zato naj bi jih skušalo vsako društvo obdržati ali si jih izvoliti in, če razmere dopuščajo, tudi primerno plačati. Ni nikak piknik biti društveni odbornik, posebno tajnik, zlasti še v teh ne' normalnih časih.
Velike važnosti je torej, da se glavne ali letne seje udeležijo po možnosti vsi člani. Le s sodelovanjem vseh bo možno napraviti dober načrt za poslovanje prihodnjega leta. Kdor je zmožen in ga druge razmere ne ovirajo, naj se ne brani odborniškega mesta, če mu je ponujeno. To priporočilo je na mestu, ker dandanes se le malokdo poganja za društveni urad, ki navadno pomeni precej dela in odgovornosti, pa malo plače in priznanja.
Tu naj pride na pomoč lojalnost do J. S. K. Jednote. Vsako vzorno in napredujoče krajevno društvo veča ugled in napredek Jednote. Jednote ni brez društev in prav tako ne more napredovati Jednota, če ne napredujejo njena podrejena društva. Sploh se od vsakega člana J. S. K. Jednote pričakuje, da prispeva svoj del za skupno organizacijo potom aktivnosti pri društvu, h kateremu spada. Velik del društvenih aktivnosti pa se bo začrtalo ali določilo na glavnih ali letnih sejah. Zato naj se vsi bratje in sestre, katerim je le količkaj mogoče, udeležijo decemberskih sej svojih društev.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
POPRAVEK
V Novi Dobi z dne 25. novembra 1931 je tiskarski škrat v prvem odstavku članka “Iz urada glavnega tajnika” napravil majhno, toda resno napako, ki je povzročila, da je prvi stavek v protislovju s četrtim. Prvi odstavek dotičnega tajnikovega poročila bi se namreč moral pravilno glasiti tako:
“PODPORA ZA BREZPOSELNE ČLANE
V smislu sklepa izredne seje glavnega odbora z dne 19. oktobra se bode dohodki, ki jih prejema Jednota v športnem skladu porabili za podporo tistim članom, ki so stari POD 65 let m ki valed obstoječih razmer ne morejo plačevati svojih asesmentov. Takih članov je seveda veliko in v poštev pridejo tisti, ki se nahajajo v najbolj kritičnem stanju. Dohodki v športnem skladu znašajo približno 260 dolarjev mesečno, torej lahko vtak sodi, koliko članov je mogoče podpirati s to svoto. Da jih bo pa čim več deležnih te podpore, je glavni odbor obenem sklenil, da ce v naprej plačuje članom, ki še niso prestopili starosti 65 let, SAMO NJIH SMRTNINSKI ASESMENT, oziroma asesrnent, ki ga plačujejo neenakopravni člani. Razume se, da predno glavni urad nakaže tako podporo, mora biti ista po glavnem odbofu odobrena, in v to svrho mora član potom svojega društva vložiti pri glavnem tajništvu prošnjo na predpisani formi, ki mora biti poleg njegovega podpisa obenem potrjena po društvenih uradnikih. Člani, katerih prošnje bodo po glavnem odberu ugodno rešene, si bodo morali potem sami na kak način pomagati glede plačila ostalih asesmentov, in če tega nr bedo v stanu storiti, potem bodo pač morali spremeniti zavarovalnino v neenakopravni razred. V takih slučajih bodo morali podpisati tozadevne spremembne forme, katere jim bodo predložili krajevni tajniki.”
VAŽNOST LETNIH SEJ DRUŠTEV
Meseca decembra se vršijo letne seje naših društev. Te seje bodo letos tembolj važne, ker se vrši drugo leto XIV. redna konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote in je pričakovati, da bo članstvo izvolilo v odbor najbolj zmožne in marljive moči. Kmalu po Novem letu se prične razmotrivanje o morebitnih spremembah, ki jih zahtevajo sedanja naša pravila in o drugih važnih problemih, ki bodo predloženi konvenciji v razpravo, in samo po sebi je umevno, da bodo pri teh razpravah imeli vodilno besedo društveni uradniki, katerim bi morale biti razmere pri Jednoti najbolj znane. In ne samo iz navedenega razloga, ampak tudi vsled več drugih razlogov je priporočljivo, da članstvo izvoli najsposobnejše osebe v društveni odbor. Predsedništvo mora paziti, da vlada sloga pri društvu ip da je red na društvenih sejah; skrbeti, da vsi ostali člani društvenega odbora vestno in točno upravljajo svoje urade in da se v nobenem slučaju ne kršijo jednotina pravila.
Tajništvo mora skrbeti, da člani pravočasno plačujejo svoje asesmente, da so v njih knjigah vsi dohodki in stroški pravilno zabeleženi, da se v določenem času odpošlje asesment na Jednoto, da redno in pravilno poročajo o morebitnih spremembah med njih članstvom, da se ne sprejemajo v Jednoto osebe dvomljivega značaja, da skušajo onemogočiti vsako morebitno simulacijo in da držijo natančen zapisnik vseh društvenih zaključkov.
Blagajništvo mora seveda paziti na varnost jednotinega premoženja in v svrho boljše kontrole od časa do časa primerjati svoje knjige s knjigami tajništva. Nadzorni odbor ima važno nalogo, daj nned letom večkrat pregleda knjige tajnika in blagajnika in da o rezultatu poroča članstvu pri rednih ali izrednih sejah. Važno ter jako odgovorno nalogo imajo tudi bolniški nadzorniki a!i obiskovalci, ki imajo najboljšo priliko preprečiti simulacijo med člani. Slednji imajo najtežjo nalogo, a njih bratska dolžnost jim narekuje, da ne morejo in ne smejo delati nobenih izjem. Oni so po svojem uradu primorani poročati resnico, in ako bi se kateri izmet? njih izneveril svojemu poklicu ni vreden biti še nadalje člar naše ali katere druge slične bratske organizacije. Društveni odborniki so po svojih uradih ravno tako važni faktorji pr) Jednoti kot glavni odborniki. Brez, društvenega odbora bi bilo vsako poslovanje glavnega urada nemogoče. Radi tega je točno in pravilno poslovanje glavnega tajništva v veliki meri odvisno od kooperacije društvenih uradnikov. Dasiravno tudi glavni tajnik ni nezmotljiv, vendar se marsikaka pomota lahko onemogoči in prepreči, ako so poročila krajevnih uradnikov natančna in pravilna.
V sedanjih časih, ko je tako težko kolektirati asesmente, ko je toliko prošenj in pritiskov za izredne podpore, je sicer neprijetno biti sploh v kakem uradu, a baš v teh težkih časih rabi
j Jednota najbolj izkušene in zmožne moči. Radi tega je upati, da se bo članstvo zavedalo položaja in da bo izvolilo v odbor osebe, ki bodo ne samo zmožne in kompetentne, ampak tudi voljne upravljati svoje urade po predpisih naših pravil in v splošno korist Jugoslovanske Katoliške Jednote.
NAPREJ DATIRANE BOLNIŠKE NAKAZNICE
V tem kratkem času, od kar sem prišel v glavni urad, opazil eem več ali manj nedoslednosti pri nekaterih zdravnikih. Ta nedoslednost obstoji v tem, da nekateri zdravniki kar po par
dni ali celo par tednov v naprej konštatirajo popolno okrevanje bolnika. To se mi zdi naravnost smešno. Tako, na primer, je zdravnik napravil zadnji obisk pri članu 15. novembra, ali je pa član napravil zadnji obisk pri zdravniku, kakoršen je pač že slučaj. Zdravnik datira bolniško nakaznico 15. novembra, spodaj pa napiše, da je član popqlnoma okreval 17., 19., 22. ali celo 25. novembra.
Kako zamore zdravnik trditi, da je član okreval 19. novembra, če ga je zadnjič preiskal 15. novembra? Kaj pa če bi član 17. novembra umrl, ali bi bil 25. novembra še živ? Bi Jednota tudi v takem slučaju morala nakazati bolniško podporo do 25. novembra?
Jaz sicer ne vem, če zdravnikom njih poklic to dovoljuje, vem pa to, da glavni urad ne vpošteva takih v naprej datiranih nakaznic. Obžalovati je samo to, da nekatera društva ne vidijo v tem nič nenavadnega in sledijo vzgledu zdravnika. Naj bo na tem mestu izrecno povedano, da vrhovni zdravnik ne bo odobril in glavni urad ne bo vpošteval nobene bolniške nakaznice, kjer je okrevanje bolnika datirano v naprej, in da bo v vseh takih slučajih smatral datum izstavitve za datum popolnega okrevanja.
DRUŠTVOM, KI DOLGUJEJO JEDNOTI
Mesec december je zadnji mesec našega poslovnega leta I in napraviti bo treba letne račune. Imamo precejšnje število društev, ki dolgujejo Jednoti na asesmentih; nekatera društva nam dolgujejo celo več, kot znaša njih mesečni asesment. Vem, da je našim ljudem v današnjih razmerah težko plačevati svoje mesečne prispevke, a te je potrebno, ker inače tudi Jednota ne more pokrivati svojih obligacij. Že prej enkrai sem povdaril, da segati po drugih skladih je po zakonu za-branjenc, zaradi tega moramo vstrajati, da društva svoje dolgove ta mesec poravnajo. Od društev, ki dolgujejo več kot znaša njih mesečni asesment pričakujemo poravnavo dolga tekom meseca decembra, ker bi se v nasprotnem slučaju morali poslužiti pravil in društvo suspendirati. Upam, da se ne bo treba poslužiti tega skrajnega koraka in da bodo člani resnost položaja svojega društva vpo-števali in primanjkljaj pokrili.
POŠILJANJE ASESMEN-TA NA GLAVNI URAD
Nekateri tajniki, oziroma blagajniki še vedno pošiljajo denarne nakaznice na umrlega sobrata Pishlerja. Glavno tajništvo prosi, da se vse poštne nakaznice in čeki glasijo na SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, ali pa na SUPREME SECRETARY S. S. C. U., kot je že komu drago, lahko pa porabite kuverte z imenom prejšnjega tajnika, če jih imate še v zalogi.
Anton Zbašnik,
gl. tajnik.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
da-li depresija ovira rast las in muštac, ali je naučila kandidate za lepoto, da na obrazu pridelano alfalfo kar sami oklestijo doma.
*
Pred približno enim mesecem smo imeli v tej deželi razne volitve. Bilo je dosti zabave za nas volilce, precej veselja za zmagovalce in še neprimerno več razočaranja in jeze za poražene kandidate. Prijatelj C ah e j je dejal, da so nekateri poraženi kandidati par dni nosili take obraze kot prerok Habakuk, ko ga je angel j za lase vlekel k Danielu v levnjak.
*
Mi, ki vsled izida volitev nismo bili direktno prizadeti, smo na kampanjski in volilni cirkus večinoma že pozabili. Tudi poraženi kandidati, ki niso kisovci, ampak ameriški športi, so se junaško vdali usodi. Nekateri se pa kar naprej cmerijo in jokajo in brenkajo o krivici, da jih neprizadeti opazovalec nehote pri-merjfa Izraelcem, ki so citrali žalostinke pod vrbami babilonske sužnosti.
Prijatelji, kje so tisti časi, ko soi se cenjeni sobrati na društvenih letnih sejah potegovali za mandate tajnikov, podtajnikov, zapisnikarjev, blagajnikov, nadzornikov in vratarjev — skoro tako, kot se kandidati današnjih časov potegujejo za čast županov, councilmanov, sodnikov in kongresnikov! Dandanes je treba sobrate marsikje za božjo voljo prositi, da kateri kak urad prevzame.
Za voliteV društvenega predsednika se je včasi vršila kampanja, po resnosti slična kampanji za predsednika Zedinjenih držav, ali vsaj kampanji za go-vernerja, če je bilo društvo bolj majhno. Po volitvah pa je novoizvoljeni predsednik tako radodarno dajal za pijačo, da so se mnogi sobrati šele drugi dan vračali s seje. Seveda so bili včasi tako sladko navdušeni, da sc se smatrali 200-procentno kav-kaškega plemena: sto procentov radi bele kože, katero so podedovali po svojih prednikih, sto procentov pa zato, ker so vso noč prekavkali.
A. J. T.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
jo, da je zmrznilo 11 Indijancev, usoda kakih 200 oseb pa j c še neznana.
KNJIŽEVNOST
SLOVENSKO AMEPvIKAN-SKI KOLEDAR za leto 1932, ki ga je izdalo in založilo uredništvo lista “Glas Naroda” v New Ycrku, je po obliki prejšnjim izdajam podobna, mehko vezana knjiga, obsegajta 160 strani. Poleg koledarskih podatkov vsebuje večjo število zanimivih in poučnih člankov, opisov in povesti. Kot sotrudnika sta v koledarju zastopana Marko Rupnik in Frank Troha. Koledar se prodaja po 50 centov iztis in je vsled bogatega in Pestrega šti-va vreden te gvote. Naroča se na naslovu: “Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York, N. Y.”
-------o-------
Kadarkoli se vam nudi prilika ‘spregovorite dobro besedo za našo 7’cortto, gospodarsko trdno in ne- |
pristransko J. S■ K- Jednoto.
SVETOVNO ZNANI “doktor” za zlomljene, natrte in iz sklepov vržene kosti in za zvi-njenja, John D. Reese, je umrl dne 29. novembra v Youngs-townu, O., star 76 let. Mož ni bil doktor po poklicu, vendar je bil v svojem poslu tako spreten in uspešen, da mu je legislatura države Ohio s posebno postavo dovolila izvrševanje njegovega poklica. Zapustil je precejšno premoženje, dasi ni nobenemu pacijentu nič računal, ampak je vzel, kar mu je kdo ponudil. Mnogim narodno in svetovno znamenitim ljudem je mož uspešno naravnal kosti. Mnogokrat je imel po 80 pacijentov dnevno, pozneje pa ni mogel več tolikega dela zmagovati in se je omejil le na kakih 20 bolj resnih slučajev dnevno.
STALIŠČE Lige narodov v japonsko-kl tajskem konfliktu je postalo mnogo trdnejše, ko sta se Henry L. Stimson, ameriški tajnik zunanjih zadev, in Charles G. Dawes, ameriški poslanik v Angliji, pridružila zahtevi Lige narodov, da Japonska ustavi svoje vojne operacije v Mandžuriji. Zadnja poročila javljajo, da so zastopniki Kitajske in Japonske pripravljeni sprejeti od Lige narodov predloženi kompromis, Id določa odpoklic japonskih čet iz Chin-chow okrožja in protekcijo za Japonce v Mandžuriji.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
*
Kat. Jednota
I«korporlrana 1-
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glaval •Moralki i
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams Ave., Waukegan, Ul'
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK,	Ely,	Minn.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 418 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 818 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa.
Nndiernl odbori
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185tb St., Cleveland, 0.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth. Min"'
2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, r*-
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago
Parotnl etterl
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	„
a. porotnik:	ANTON OKOLI8H, 107« Liberty Are., Barberton.
'cienti 1 %hi
?t( ( »Pi b< tizej low ttlost 'Us
Jednotino nradno glailloi
NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Cl.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče ee uradnih zadev kakor tudi denarne P0*11]!^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee poiilj« "'.’.iji eednika porotnega odbora. Prošnje za aprejem novih članov jn spričevala naj se pošilj* na vrhovnega zdravnika.	.	.(t
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov !n membe naslovov naj se pošiljajo na: Neva Doba, 1117 St. Cl»lf Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota ee priporoča vsem Jugo»I#T*?$ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj •» ** d tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društov J* 3 obrnite na gi. tajnika. Novo društvo ae lahko uatanovl > S č'*° članicami.
r°ugl
8Pee
Pro
1,
'roba
fire],
■ Wc
IZ UPRAVNIŠTVA
Društveni tajniki bodo ustregli članstvu in upravnik11 ^ Dobe, ako na letnih sejah skušajo dobiti od članov nekatere ^ ke, ki so v zvezi z razpošiljanjem, oziroma prejemanje>n uradnega glasila, in o tem obvestijo upravništvo.	^
Morda nekateri člani sploh ne prejemajo glasila. Dl morda nekateri iztisi izgube vsled pomanjkljivih naslovov- , tam morda še vedno prihajau naše glasilo na naslove bivšihc ki so umrli, odstopili ali se preselili. V nekaterih hišah, « reč odraslih članov JSKJ, bi se morda zadovoljili le s dvema iztisoma. Ponekod morda \prihaja list za enega dva naslova.	»
Vsega, tega upravnik we more vedeti, ako mu ni j Na, svojo roko ne črta nobenega naslova iz naslovnika, PclC j stori le na poziv društvenega tajnika, prizadetega člana ali poštne uprave. Ako društveni tajniki ne sporočijo imena in naslove umrlih članov, jih ne more črtati, ker jt* članov z enakim ali podobnim imenom ter jih ima upravW * slovniku razdeljene po državah in poštah, ne pa po d^LS^ certifikatnih številkah. Upravniku nič ne koristi, ako v membak” čita ime in certifikatno številko'Umrlega člana, W ta način ne more najti v naslovniku, posebno če prejem0Jjj enega društva glasilo na pet ali deset različnih poštnih j naslovniku (mailing-list) je nad 13,000 naslovov in iskat* •. ime v tej množici naslovov ni majhno delo. Seveda, ako Je (en natančen naslov, ali pa poleg imena le, vsaj poštni * stvar enostavna.	^
Društveni tajniki naj bi si torej na letnih sejah Prf natančne naslove svojih članov. Dalje naj bi zabeležili ti* f čaje, kjer morda prihaja naše uradno glasilo na oseb^< J upravičene do istega. Zabeležili naj bi si tudi koliko i^0.^ naj se* ustavi in katerim članom naj se ustavi, ako je v dri1* odraslih članov in vsi prejemajo glasilo.
Pri tem naj društveni tajniki vpoštevajo, da je vsak c raslega oddelka upravičen do enega iztisa uradnega gla^ sko. Ako se kateri član temu prostovoljno odpove, je prafl> se ga ne sme silili.	m
Društveni tajniki, ki se žele prepričati glede pravilj^J nepravilnosti naslovov, naj pišejo po odtis naslovnika, Ji -njihovega društva. Upravnik jim bo v vsakem slučaju d* ije ustregel. Tajniki lahko na takem odtisu napravijo P ^ izpremembe, nakar ga vrnejo upravništvu, kjer bodo VP°' vse izpremembe in drugi podatki. Le s prijaznim s°del°l	Oljej
in naklonjenostjo društvenih tajnikov more upravnik ^ članstvo z ozirom na prejemanje uradnega glasila.	c
' Anton J. Terboi'] urednik-upravnik Nove .
on of v1 'tion
S
P
PETDNEVNO DELO
(Nadalievanie ir. t. «iran>>
la j o na podlago 40-urnega tedna. V avtomobilski industriji skoraj polovica pregledanih podjetij dela po pet dni na. teden. Radio industrija, barvna in zrakoplov-na industrija spadajo tudi med one industrije, ki prednjačijo v uveden ju petdnevnega tedna. Legislatura države New York je odobrila to gibanje s tem, da je uvedla petdnevni teden na vseh javnih gradnjah.
Zakaj pet dni dela? Počim je gibanje za znižanje delavnih ur vtemeljavalo svoje zahteve kot potrebne iz socijalnih in moralnih ozirov, so moderni argumenti bolj gospodarske narave. Mnogi ekonomisti poudarjajo, da krajši teden dela bi imel za posledico zaposlenje večjega števila delavcev in tako znižal rastoči problem tehnologične nezaposlenosti, p r o v z r o č e n e od okolščine, da stroji čim dalje bolj odpravljajo delo človeških rok. Večje število delavcev bi zvišalo konsumpcijo in tako ustvarilo potrebo po večji količini blaga. Poudarja se tudi dej-
_ ■
stve, da sedanja prod11 .j* ,M delavstva vpravičuje z', j) delavnih ur. Ceni se, ^ jji H je vsak delavec product t^( sto več kot 1. 1914. J Oni, ki so proti znižal* lavnih ur, poudarjajo	Jh*
ralno geslo, da brezdeU® ^ o bro in pokvarja m°r® ^ J6 i; moderni vzgojevatelj ° ,,,0* ^ ii jo na to, da z, večjo obrazbo delavci znajo, ^ metno vporabljati ^	'Hj
cas, in razvijajo se P^jjf stremeči pa tem, da se..ejo^	V e
masi povzbudijo in raz^'y turni interesi v rabo časa. Vse današnje ** J nje po večji prosveti in ^ vanju odraslih ima za P0j’lCilf ^ denje več prostega časa s o lavstvom.—F.L.I.S.	Ij^’t
POCENI ŽENSK® ,%
— . „#!;>> Na otoku Borneo je ^
goče kupiti precej doh11’^ ^ <
vosti ženo za 12 koko^' ^ ^
hov. Tozadevno poro^*. 0,
omenja koliko računal
kajšni odvetniki za ^
nje ločitve.
Pen
"’it: "us | šiit
iave his 1 Ve;
to th
"’ea
Sr
%
to,
is a 0ll8h
%
eSs,
** s, > 8ent lot to0
kfl«
en
H
H)1 T
h.
H.
H er
.s ^ ] Ki, Pi, ti; k
'"11
U
k
ai
m
INDIAN SHORTS
NEWS OF JOLIET
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E.
31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. D. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, 319 W. Birch ,St. Chisholm, Minn.
Chicago, 111.—Did you get the new member yet? You haven’t? Well, what’s the matter? Don’t tell me you can’t get at least one member to join our lodge. The trouble with you is that you don’t try. Check up on yourself, did you or did you not tell your friends about our lodge. Well, there, you see, you didn’t. How do you expect us to have one of the best lodges of the SSCU ? Talk to your parents, brothers, sisters, children and friends and I’m sure that out of a crowd like that you can at least get two members.
Come on, make up your mind to do the task you are confronted with and get it off your mind.
Anybody who wishes to be trimmed in chess, see our vice president, Joseph Mah.
We are glad to see Mary Loci with us again.	\
Every Tuesday evening is social night. Bring your fathers, mothers, brothers, sisters, children, friends and relatives. Everyone is invited.
I	wonder what scared Marie Putz away. We sure would like to see you again, and bring your girl friend.
Has anybody seen Irene Hus-sarik? If you chance to meet her some day, tell her how much she is missed by all of the members of the lodge. Thank you.
GET THAT NEW MEMBER!
Leo W. Moore, No. 220, SSCU.
Joliet, 111.—Too much turkey. Too much of everything. We’re too full to go out and get some news, and it won’t come to us. So being Thanksgiving, you people will have to excuse our scarcity of news.
Even the bowlers, who had a game scheduled for Thanksgiving afternoon with the Rivals Club, took a rest in order that i;hey may enjoy their turkey dinners more immensely. The game was called off by the Rivals Club. Some of their bowlers could not appear for the games because of family dinners, (I don’t blame them. A turkey dinner is much better than a 200 bowling average!)
Our bowlers, however, are expected to recuperate from their “turkey sprees” for their game Friday night in the Thomas A. Edison League. Come on, boys, let’s roll an other one like last Friday.
While we are on the bowling topic, we may as well include that next week we shall have the pre-season bowling average for the JSKJ No. 66 Regulars.
The Chit and Chat Club, a popular Slovene sewing circle, had their picture in last week’s Joliet Spectator. Many of the girls are members of the SS Peter and Paul Lodge.
Bro. and Mrs. Frank E. Vra-nichar are the happy parents of a daughter born to them on Saturday, Nov. 21. The new arrival will be a playmate to Marie Frances.
Local authorities have no clues as yefcf to the thief or thieves who stole Bro. Jevitz’s car on Thanksgiving. The car will be greatly missed by the JSKJ bowlers and followers, as it was steadily on hand for transportation.
Thanksgiving prizes in the form of ducks were won by Brothers Joseph Korevec and Jacob Sega on Wednesday eve, Nov. 26, at the weekly bowling meet of the SS. Peter and Paul Lodge Bowling League, held on the Rivals Club Alleys.
Names of bowlers were placed in a hat and the two names pulled were awarded the prizes, which were donated by Brothers Joseph Slapničar and John L. Jevitz Jr. Many thanks to our boosters.
Joseph Kozlevčar Jr.,
No. 66, SSCU.
December is the month when the annual lodge meetings are held by all branches of our Union. Lodge secretaries are inclined to send out cards reminding the members of the elections of officers for the coming year 1932.
Invariably the largest attendance at lodge meetings held throughout the year is the one held in December. Members feel duty bound to be on hand, and do not permit outside business to interfere.
Our By-Laws and Constitution provide, in Article 27, Section 1, that “The election of officers of subordinate lodges shall be held at a regular or special meeting in the month of December. All lodge officers shall be elected for the term of one year. In the event of a resignation, recall or death of any officer during the year, a special election shall be held, if such officer had no substitute. The names and addresses of the president, secretary, treasurer, organizer and of the physician of the lodge shall be reported to the supreme office within 10 days after their election.”
Our English-conducted lodges should take special care and pains to nominate fearless leaders for various offices. It is so important and conducive to the general welfare and progress of the local branch to have a strong executive committee consisting of the president, secretary, treasurer and other officers.
The two most important officers are the secretary and president. Both are indispensable and both must work hand in hand. In fact the fullest co-operation of the entire board must be evident, for the membership is guided by them.
It is also a wise procedure to elect various committees. Entertainment, athletic, membership and other committees will draft a number of otherwise inactive members into becoming real live workers. The committees should be composed of different members so as to enable a large number to participate, and not. merely a handful of workers elected on all committees.
A publicity director should be elected by every lodge. Too often it happens where a lodge is forced into oblivion from the public eye because someone did not take it upon himself to keep the local branch well advertised. Our official organ, the Nova Doba, and its English section, the New Era, is printed weekly in the interest of its component members.	8»
There is no reason in the world why each and every lodge should not take advantage of the opportunity to publish some item that would keep the members’ interest at high pit^h.
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Leon Štukelj of Maribor will represent Jugoslavia at the 1932 Olympic games to take place in Los Angeles, Cal. Thus the Slovenes will be represented in the international competition of sports. Perhaps some Slovene athletic group will also
send a representative.
Bernardine Gersich, 13-year-old girl of Chisholm, Minn., won third prize of a bronze medal and $5 in cash in the Minnesota awards for the essay contest sponsored by the Highway Education Board. Bernardine wrote the essay last school year while a pupil 0f the Washington School, sixth grade. She is now a student in the junior high school.
Joe Malkovsch of Chisholm, Minn., won first prize in the writing contest sponsored by the Minnesota High School Press Association. The Ranger, Chisholm High School publication, took third place in Class C division, from which Malko-vich’s sports story was taken.
No. 66, SSCU Bowling League
Joliet, 111.—SS. Peter and Paul, No. 66, SSCU, Bowling League was organized on Nov. 18, last, and consists of members of our lodge. Officers elected to head the league are as follows: Frank Ramutta, president; John P. Lunka, secretary, and Anton Skul, treasurer.
Bowling takes place every Wednesday evening on the Ri vals Club Alleys. Wednesday, Nov. 25, saw the four teams entered and battling it out, with the following results:
HAZER CLOTHIERS
Kerin ................. 172	128	170
Dragovan .............. 104	141	117
Skul .................. 184	195	146
Kobe .................. 156	177	187
Hazer.................. 181	171	160
Totals............... 797	812	780
EAGLE FURNITURES
Pucel ................. 178	157	212
Rogel ................. 106	119	140
Music .................. 70	108	121
Bluth ................. 190	159	153
Horvath ............... 194	190	196
Totals............... 738	733	822
HICKORY MARKETS
Lunka ................. 126	154	173
Jurisic ............... 185	181	145
Sega .................. 166	157	166
Papesh ....,..........  181	159	126
Ramutta................ 156	192	182
Totals............... 814	843	792
SLAPNICAR’S MEM.
Korevec ............... 170	163	159
Pirc .................. 126	154	126
Jevitz ................ 187	140	116
Ivec .................. 157	126	145
Kubinski .............. 227	177	160
Totals............... 867	760	706
The two hundred honor bowlers for the evening were Pucel and Kubinski, the former rolling 212 and the latter 22,7.
John P. Lunka, Sec’y.
Inter-Frat Basketball League
for girls opened Wednesday, Dec. 2, in which the George Washington, No. 180, SSCU, is represented. Inter-Lodge Basketball League for boys opens Thursday, Dec. 3, in which Betsy Ross, No. 186, SSCU, and George Washingtons have representatives. Games will be played every week at the St, Clair Bathhouse of Cleveland.
Members of our Union again are reminded of the annual lodge meetings that are held sometime during the month of December. It is the duty of each and every member to make it a special effort to attend, for elections of officers and other important bodie« take place.
I. L. League Results
Boosters Surprise Champions;
Betsy Ross Takes Three in Sunday, Nov. 29, Tilt
Cleveland, O. — Collinwood Boosters, No. 188, SSCU, scored an upset in beating the KSKJ outfit in two games. Thus the rah-rah boys have scaled the ladder to come into third place in the Inter-Lodge League. T. Laurich and Oberstar led their colleagues in total pins collected. A high team total of 1039 for the second setto saw four Boosterites hit 200 and better. COLLINWOOD BOOSTERS
Yakos ................. 196	179	183
T. Laurich ............ 210	210	172
Elliott ............... 179	211	146
J. Laurich ............ 172	205	177
Oberstar .............. 163	234	192
Totals............... 920	1039	820
KSKJ
S. Kroinar ............ 139	193	180
A. Mihelčič ........... 223	223	203
Svete ................. 139	170	140
j. Stepic ............. 157	192	163
T/ Grdina ............. 171	154	231
Totals ............. 821	942	917
Betsy Ross, No. 188, SSCU, continues to show its teeth. Comrades are their latest victims, in which the B. R.’s made a clean sweep series of three games. Consequently, these victories put our SSCU aggregation in triple tie for first place with KSKJ and S. Y. M. C. Baraga paved the way, crashing the maples for a 623 series. BETSY ROSS
Christy ............... 191	164	171
Marzlikar .............. 208	190	190
Krall ................. 151	170	174
Skufca ................. 154	164	174
Baraga ................ 222	195	206
Totals............... 926	883	915
COMRADES
Tekautz ................ 148	165	162
Golob ...............   191	137	171
Fifolt ................ 163	132	166
Smole ................. 171	162	212
Cetina ................ 168	176	162
Totals............... 841	772	873
Champs vs. champs. Even though the George Washing-:ons, No. 180, SSCU (1930-31 champions of the I.	L. L.),
clipped the maples for 2941, still they came out on the short and, winning one and losing ;wo to the Clairwoods (1929-30 [. L. L. champs). Five keglers in this remarkable series went
Special Notice
Cleveland, O.—This is to remind members of Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, that the next monthly meeting will be held Friday evening, Dec. 11, at the Slovenian Workingmen’s Home, 15335 Waterloo Rd. It must be kept in mind that December meetings are considered the annual gatherings, in which officers for the coming year are elected.
It is very important for all members to attend. Why can’t all attend? It would certainly make our lodge look great, at least for the annual meeting, should all members be on hand. There are many new members to be introduced. Why not avail yourself of this opportunity to become acquainted? Here goes for a larger membership and larger attendance during the coming year 1932.
Anna Vidmar, Sec’y.
Dr. Mally, Slovene dentist of Cleveland, gave a lecture or teeth Tuesday evening, Nov. 24, at the St. Clair Branch Li brary.
Jacob J. Stukel, Slovene farmer of St. Louis County, Minnesota, won first prize for the best potatoes at the countj fair held recently. His farm also received a prize for the raising of cattle.
with an average of 971 per game.
SS. PETER AND PAUL
F. Ramutta 	192	175	171
Kove.......... 181	180	196
Kubinski ..... 184	146	192
Hazer......... 194	231	266
Horwath ...... 185	195	192
Totals  946	927	1037—2910
WHITE STORE
J. Ramutta ... 181	176	191
DeLong ....... 191	138	215
Barclay ...... 147	173	171
Smith ........ 181	146	191
Goodson ...... 200	190	184
Totals  900	823	952—2685
I wish luck, respect and sue cess to all SSCU teams.
John L. Jevitz Jr., No. 66, SSCU
--------o---------
GEORGE WASHINGTON, NOTICE Cleveland, O.—Members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, are requested to be present at the annual meeting to take place Thursday, Dec. 3, at the Slovene National Home. Election of officers for the year 1932 will take place. Committees and other necessary bodies for the following year will also be elected. Every member should make it his special effort to be on hand. Cancel other engagements in preference to this meeting. You owe it to your lodge.
Frank Drobnič, Vice Pres.
St. George, No. 61, SSCU
za	x^!16 To Form as
, P1°nship Bowlers
■boK \ Ti -^Jl 0WlerS
J tlowl^“B°wling is the 'Ti.# i s°Ut Q ,.ln season,” thus >dllS:	<	Bro.	Kolar, in
' , 1.1	g last week’s issue
’ ■ il^	°f s,ra> Tllis Particular
;1	!.Sa?wts is »»<= that is
• -aiii11 ’ a °f when it comes
UV<! ‘t )! Winter13time and Sport
' lie 1,1 i	is ’ due to the.fact
elJl	5 Of	;8 »° Obstacle on ac-
°dX ^ ^Ost Which is a great
oV! >i> C ^hing. Then it	s°cial	part	of	it
i	^an imP°rtant part,
v0 Jj	S	tops	off lod^
V	I't^lihp	eons,	etc.; for
‘‘Ji^6a1.as and health it
sV1v! to
} ^	So Grnhid our mem-
C6(?eter and Paul j ^	of	Joliet, 111.,
P \	SSCU	champion
htQ^iih this state' * scribe ends ^luXe*0 .last week, and
* f	back	this
h/:	fl/he members that
S	the	“Prison
1 .	\	cM]ej Feat town is some-
lSi!0 fj	^	V ’1(!s	still true to
cl10	^"31	national
l2P	ft	Edison Bowl-
l)C '''ills	secon(l week
■	and	no	defeats,
Reading, Pa.—Annual meeting of St. George’s Lodge, No. 61, SSCU, will be held Saturday, Dec. 12, and not on the customary second Friday of the month. Members who do not attend will be fined $1.00, or suspended for one month; exceptions are the women folk and men who are either sick or working at that time. All lodge assessments should be paid by Dec. 24, as the December report must be in the Supreme Office by Dec. 30.
Anton Jaklic, Sec’y.
NOTICE
Kitzville, Minn. — Members of St. John’s Lodge, No. 112, SSCU, are to attend the annual meeting to be held Dec. 20. All absentees will be liable to a fine, as this meeting is of great importance to each and every member. All should be present, Frank Tichar, Sec’y.
Automobile Traveling
The average cost of riding in automobiles is 7 cents a mile. This includes first cost of machines and all other expenses, including gas, registration fees and taxes.
But the real bumper crop is the pedestrians.
=====	AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS	f&M..
” Current Thought.
MAN OfIhF FUTURE	;
! lightn^f *3e^eve that by the year 2500 thought will fly around i Min«'	!'Zed e ng" Swiftness in mental processes will have revolu-	■.
Oiig t0 tfry. activity known to man. All amusements will	]
’ic'ag* ^	^ uPon \ ^n^e^ectual classification. Such pleasures as de-	i
tedbvti 1U^e length will have gone by the board, elim-	<
e fi hmere ^ac^ of mental development.	i
" low ■	^ W*H he looked upon with even less respect than !
on.	toostic	scientific	boxing. In every way by every <
ins. gj3 ln£ Painter of the present, it will be an age of i Pen \vj]nVl1 have been subdued by brains and truly then ( for, ]jfe . e mightier than the sword. Naturally, says a pro- < 5 With tu°r man will be far more complex than ever before. , poli'ijjj Vth , G simPhfication of thought.
5 *J stibstl mfntal transference of thought, while not yet en-i* K "ill *)n^ate(h if it continues to develop in the way claimed '°Ugh|v ° a Pai’t °f the upheaval of things. When this is spee; Lln(*erstood, this point alone will increase efficiency 8Pro]j,iUf m°de of life generally. Again, the professor «* ***-1 M, U} y hy 2500 the study of wave motion will be inten-
“juS11 ,r°bablv >
^ire]ess i have led to the use of wireless sight as well
 ^ Ve ftearinS i° niany new directions. Scientists believe
Se °f 1 have advanced greatly in every direction. Be-V; 'tion t 1S ac*vaiicement and education, women will be in a nU 1J 5 VviU >° Cor?1Pete with men. The matter that is now called !( U Hi! ty6 Scientifically understood and respected.
,cW!	have bg '°°k hack five hundred years, man’s physical pow-
■	^en,COme Weaher, his senses less keen, his teeth worse
^1' p 'iyf;,. ^rance decreased. What will he be like five hun-
?:"iV ’’»»m i‘?m now'
j ^ *° the a ^ar weaker creature than he is today, accord fitif1 artif r°^^ecy'	wiH	he so because of his continued
" 0f 'Wear ,IC)al aids. Moreover, man will tend to baldness, he a 'hing- tr a^ all the time and will wear sensible one-piece .v.jflfi/ ^akes ] ,e	pay ^ar less attention to food. And because
noč f ^ ^ atfoi u
and 1 ;ss use of his legs in locomotion, they will ’ ^ wrf1' °phy> to shrink and remain undeveloped.
.ud j
Up t ^kno STAGNATION IS DANGEROUS ■
r 0ll£h la 5a°t; that muscles of the body can become useless %v , ,j) 0llfine.(lt l5V0Per exercise. When a patient in a hospital ‘6gS) ^	0 bed for a year or two, and not permitted to use
0 V tf! ^Pri m * have experienced great difficulty to even stand h M I a ^ Portion, Even machinery becomes rusty when -'1,ia:lL	pr°Perly oiled.
urani ^r,ial 1^ 18 ^rue °t other things when stagnation has set in.
^ Sent enefit organizations as they are organized at the ■o ie i sHof i e Can soon dwindle into oblivion if a sufficient force ni ** 1 t0ok 6GP Jt alive.
ip ll'°yerl t.n<Uly years of hard toil to build Rome. But it was
pri °ne ^y.
U ti* t *kfie^lon Works fast, like an infection in the body. The ^GJ ? ^tirgf111^ he given special care, and once the malady has ^is°,J off v vyiped out, the body resistance must be built up clr ,f Unio;lny m°re attacks.
-Mi ^	1 Can he compared to the human body. Both must
a/*'1 jj	dangers. Our SSCU must continually seek new
,°rder to keep the average age low, and thus keep ■dV’ he £ risk down to a low premium. ,
J .»Sent ? Peaking units must show greater activity in w1 li 11 of neW Imemhers, for the continuance and success of ’ if	t ^e.f'uture is directly dependent upon them. Now
1 ^ t/ li & Hi ° ^u’ld strong local branches composed of English-
0	^ I^^etn)!rnkers, so that we may properly fill the shoes of our
t er® in the not very distant future. iel° 1 Jf4iW  ----------------------------------
over the 600 mark, in which Krainz hit 641, Peck 610 and. Drobnič 608, for the G. W.’s. .Clairwoods hit 2932 pins for the series total. The Cherry Tree Choppers now hold second place and Clairwoods third in team high three standing. GEORGE WASHINGTONS
Opalek ................ 179	183	149
: Peck ................ 193	191	220
Drobnič................ 190	192	22G
Krainz ................ 225	235	181
Kramer ................ 193	210	168
Totals .............  980	1011	950
CLAIRWOODS
UlchakaV .............. 202	101	149
Macherol .............. 214	171	19(i
John Bokar............. 234	188	222
Breskvar .............. 212	182	191
Joe Bokar  ............ 187	207	210
Totals.............. 1049	911	972
Top honors in the circuit for last Sunday went to F. Yerse of S. Y. M. C., who burned up the drives for a terrific 716 total , and setting a new season mark in this division. His scores were
1	201, 226 and a mighty 289, all of which contributed heavily to the team’s total of 2958, that is also high for the season.
In the B league, G. W.’s dropped a pair of games to Utopians. A. Kikel was the best performer for the Tree Choppers with 473, followed by F. Kramer with 462.
Frank “Samson” Drobnič, Vice Pres., No. 180, SSCU.
---------o--------
SNAKES
Undoubtedly all snakes at one time walked on four legs.
, It is believed that they lost their limbs at a time when they lived in dense vegetation where locomotion by lateral undulations was especially advantageous. All snakes have vestigial hind limbs and in the pythons and boa constrictors these rudimentary legs are still used to some extent. Snakes are really lizards that have lost their legs and undergone other modifications. The so-called glass snake, which is classified as a legless lizard, is an example of a lizard in the process of becoming a snake. It is a connecting link between the true snakes and the true lizards.
...	_	 tltLAl
ANNUAL MEETINGS IN DECEMBER
'B'RIEFS
ATTILA AND THE HUNS
(Compiled by Mr. Joseph Zakrajšek of Cleveland, O.)
Editor’s note: Considerable time and mental labor were used in collecting the data appeoring in this article. An interesting point, brought out by Mr. Zakrajšek is the Hungarian descent which is Mongolian, and not Caucasian—the popularly accepted belief. The reason for China's Great Wall, Europe threatened to come under the dominance of Mongolians—are portrayed vividly in this compact sketch.
INTRODUCTION
Europe has in all historical times been almost wholly in possession of four divisions of the Aryan branch of the Caucasian race: the Graeco-Latins, Celts, Teutons and Slavs. However, in the fourth century A. D. a strange race of men from the East settled in the valleys of the Dniester and the Danube. For a while they threatened to overcome the whole of Europe.
There is today a major group of peoples in Europe who are descendants of the one-time all powerful Huns—who belonged to the Turanian branch of the Mongol race.
The accompanying account is intended to portray more vividly the struggle of the West with the East than could be suggested in brief. It is also a story of a people and a history of their nation.
The Mongolian race has besides the Hungarians another representative in the Basques of northern Spain.
The fourth century was on*---------------------------------
the wane. Also the great years of Rome were finished. She who had made the entire world tremble was herself convulsing. Miles Romanus, loyal as a well trained dog, had given place to a German or Spanish mercenary. Threatened by Slavs, Germans and Visigoths, Rome was tottering to her fall. And now a new menace had appeared— the Huns and their leader At-tila. surnamed “The Scourge of God.”
The Huns had appeared quite suddenly, first on the frontiers of the Chinese empire. They lived in nomadic hordes on the high plateaus of Central Asia. Peaceful they were as long as the region supplied them nourishment. They had no cities, no houses, no tents. Women and clftdren lived in chariots, the men on horseback. In a few moments the entire nation was ready foflk march.
They took by violence and the shocks they occasioned reverberated to the faraway walls of Rome, to the towers of Constantinople, to the palaces of China.
They had long lived on good terms with the emperors of China. But even they became weary of the periodic incursions and set up the Great Wall. The wall turned the Huns toward the west across immense open steppes, where they rode for weeks unthreatened by desert sand which fringed their Asiatic home. In 374, after long wanderings, the Huns reached the Volga. Then they passed the Dniester and advanced to the Danube. Here they paused.
Never had barbarians so hideous been seen by civilized eyes. Rome despised and also feared them. The Huns were small. Their skin was yellow. They had long arms, large chests and flat faces. Their narrow slanting eyes glittered with cunning and cruelty.
Their skulls were deformed from childhood by an apparatus of boards and leathei tongs. They were beardless because their cheeks had been seared with deep grooves to prevent hair growth. They were clad in skins of beasts. They drank milk of mares and ate raw meat made less tough by carrying it between their thighs and the flanks of their horses. Small wonder that they had sown terror throughout all peoples of Asia and Europe. When asked their name nothing had been caught but a brief ioung, which the Latins passed for Hun.
The Huns were divided into numerous independent tribes. The most important, governed by the ancient imperial family, inhabited the plain of Danube. The Roman empire on several occasions had taken their tribe into its pay. Roman generals were glad to receive their support, for they were celebrated for their skill with the bow and their leather whips. They would suddenly disappear at a
rapid gallow as though in flight, then as suddenly reap pear firing their arrows and lashing the heads of the enemy with the whips and again vanish. This alliance with Rome was terminated when Attila took leadership of the Huns.
Geneology of Attila
Attila was born about 395 in one of the chariots of the horde. Attila was so named because it was the name of the Volga, which his father held in veneration. It is also believed that Attila or Atli, Etzel signified “Iron” in Hunnic language, which was significant of his character. Attila was the son of Mundzuk, who was the son of Turda, who was the son of Scemem, who was the son of Ethe, who was the son of Opos, who was the son of Cadicha. who was the son of Berend, who was the son of Sultan, who was the son of Bulchu, who wa? the son of Bolug, who was the son of Zambour, who was the son of Zamour, who was the son of Reel, who was the son of Levente, who was the son of Kulche, who was the son of Ompud, who was the son of Miske, who was the son of Mike, who was the son of Bez-ter, who was the son of Rudli, who was the son of Chanad, who was the son of Buken, wrho was the son of Bondofort, who was the son of Tarkans, who was the son of Othmar, who was the son of Radar, who was the son of Beler, who was the son of Kear, who was the son of Keve, who was the son of Kelad, who was the son of Dama, w'ho was the son of Bor, who was the son of Nembroth, who was the son of Chus, who was the son of Cham, who was the son of Nve. Thirty-five ancestors (one span of life was considered a generation, monarchy system of government— now a generation census is about 20 years).
Attila, while a boy, had been sent as a hostage to Rome by his uncle. There he developed a hatred for all that represented Rome. Meanwhile he absorbed and observed. Before long he knew better than the ministers the internal and external condition of the country.
A vast project had begun to take shape in his brain. He would unite all his people, then crush Rome and the Byzantium. He would demolish the Great Wall. Meanwhile he waited.
Attila assumed leadership of (he Hunnic race in 434 during the reign of the Roman Emperor Theodosius. His time had come. He spent several years on a journey in his effort to gain full control of the Huns. The labor was colossal. A hundred nomadic tribes must be welded into one empire. Nations and tribes that spoke different dialects and abhorred organized government. Slowly he succeeded. By day and by night Attila army poured out
STOP LOSING
Cleveland, O.—In every organization that isn’t dead or slow wre always find someone who keeps things on the go. It is some “coach” who cheers the doubters, one who puts new life and pep into those who would be laggards; this someone keeps right in step.
That someone is a “rooter’’ who inspires others to pitch in, that someone who keeps them pushing forward with a confidence that they’ll win. By instilling zest and courage into his fellow members this someone stirs them up to action and takes them out of the grove of the dead and urges them to move on. That someone is like a locomotive that gets behind the train and with all might and main helps it on the upgrade. This someone who is always on the go and urging others on is a “pusher” and always the “winner.”
Because you lose where you had hoped to gain is no sign that you should quit, suffer the pain because of the loss sustained ; stay in the game and work so much harder and you’re bound to win. Because your friend refuses to join our organization is no sign to lose him, keep after him. Think that you are playing a game of ball and that you are the one chosen to put the batter out so that the victory may be yours. Let it rain, but keep on working, things always work out for the winner.
The things that keep you from winning are only difficulties, and they are the thorns in the side of progress and stones in the path of ambition. Those who lack the vision and understanding to overcome these difficulties are always the losers. To others difficulties are the steps on which they build their way to success. Meet difficulty, but do not accept its encumbrances. Recognise difficulty for the purpose of producing a remedy which will overcome the trouble of your losses. Because you have opposition is no sign that you cannot go ahead. There are usually a dozen ways around every difficulty and surely some one way will meet your particular need.
Many are stopped by difficulty and the reason they are stopped is because they do not have the understanding of courage to figure the way out of their troubles.
Difficulties are shadows, correcting thoughts are the sunshine of the winner. The one who wins is the one who can come right back after every blow, the one who can stand the punishment of difficulty and come up smiling every time, the one who increases his determination as the resistance to his purpQse increases and holds on to his invincible faith in himself and the ultimate success of his efforts. The winner knows no difficulty, to hirri it’s just another stone in his path to success and he climbs over it. The climb is hard and treacherous, but the winner refuses to be the loser, if he musl lose his foothold, he tries again and again. The power of will and even temperament which are exercised under the most trying conditions often measure the difference between sue cess and failure.
When you arc fighting the battles of life, it is not alone the natural opposition you are J struggling with but yourself
of the East and of distant Asia, By January, 451, he had gathered about 700,000 men, a tremendous horde of mounted demons. At least Attila was to begin his assault upon the Western Empire. It was probably the swiftest moving instru-
■ ment of war which had ever
■ been devised.
;	(To	be	continued)
A GOOD IDEA
East Palestine, O.—The fact was made known recently that 'these are favorable times to present social functions with the.intentions in mind of aid§ig those members in need. We have heard discussions, pro and con, concerning this statement Some people say that there isn’t any use in holding dances or other social functions at the present, for no one has the necessary money to spend at such affairs. They probably do not have as much as was theirs in pre-depression days, but at least some of them have enough to enjoy themselves to a certain extent on such occasions. There is double reward in investments of this type. The fact that we enjoy the program and that we are helping others.
No matter how small is the gain realized, it will help considerably. Programs could be held more or less consistently and the gains therefore, though small, would soon amount to quite a sum. Anything that would help to save one member or aid one in any way would be worthwhile.
Joe Golicic, No. 41, SSCU.
o-
Happy-Go-Lucky Holds Annual Meeting
Barberton, O.—Members of Happy-Go-Lucky Lodge, No, 195, SSCU, are reminded of the next meeting to be held Tuesday, Dec. 8, in which elections of officers will take place. The matter of selecting qualified candidates for offices deserves the serious consideration of each and every member.
Let’s all come to the meeting; you may regret your absence later.
I hope the members will show more interest in attending our meetings.in the future, as it is very discouraging to try and accomplish anything with only a handful present.
Members, remember your obligations to your lodge does not mean only payment of monthly dues. Other matters of equal importance must be discussed at the regular meetings. So, come on, and show more spirit and let’s attend all the meetings.
Reserve the evening of Dec. 8 and come to the meeting at Sister Mary Balant’s home, that will commence at 7:30 p. m. Cancel whatever engagements you have made and attend.
Mary Hiti, Sec’y.
-------o-------
BE ON HAND
DOPISI
Cleveland, O.
Vse člane društva Ilirska Vila, št. 173 JSKJ obveščam, da bo prihodnja seja, ki se bo vršila v nedeljo 6. decembra ob deseti uri dopoldne, glavna ali letna seja. Na tej seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1932 in urediti še razne druge važne zadeve. Člani so prošeni, da se te seje kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo. Posebej so vabljeni, da pridejo na sejo tisti člani, ki so zaostali s svojimi asesmenti, oziroma za katere je društvo zakladalo, da se pogovorimo, kako bo mogoče urediti njih zadevo. — Pozdrav in na svidenje 6. decembra!
Za društvo Ilirska Vila, št. 173 J S. K. Jednote:
Frank Benigar, tajnik.
Conemaugh, Pa.
IZ URADA DRUŠTVA SV. ALOJZIJA, ŠT. 36 JSKJ.—Zadnje čaše se je v našem glasilu Nova Doba mnogo pisalo, da je bila izvolitev glavnega tajnika nepravilna. To je bilo vzrok, 3a so tudi člani našega društva o tej zadevi razmotrivali na seji, ki se je vršila 15. novembra 1931, in so prišli do zaključka, da so se volitve za glavnega tajnika vršile pravilno in da je glavni izvrševalni odbor zadostil pravilom JSKJ, in sicer členu IV., točka 4.
Obenem je članstvo, zbrano na prejomenjeni seji, soglasno odglaso-valo, da se da glavnemu izvrševalne-mu odboru zaupnico glede izvolitve glavnega tajnika.
Za društvo sv. Alojzija, št. 36 JSKJ: Mihael Rovanšek, predsednik; Joseph Turk, tajnik; Martin Jager, blagajnik. (Društveni pečat.)
Bon Carbo, Colo. di
Člane in članice društva sv. Jurija, si št. 118 JSKJ poživljam, da se polno- rr številno udeležijo letne seje, ki se bo p vršila 13. decembra o polu deseti uri d: (9.30) dopoldne v navadnih prostorih, čl Za rešiti bo več važnih zadev in med č temi važnimi zadevami bo tudi voli- rr tev društvenega odbora za leto 1932. t< Radi tega je dolžnost vseh članov, da k se te važne seje gotovo udeležijo s( Kdor se te seje ne bo udeležil, bo kaznovan po pravilih; izvzeti so samo n bolniki. Dalje prosim člane, naj skr- n bijo, da bodo ta mesec imeli plačane ci svoje asesmente pravočasno, in sicer 51 vsaj do 25. decembra, da bo mogoče V: napraviti zaključek celoletnega po- b, slovanja in poslati asesment pravo- n časno na glavni urad.	n
Z bratskim pozdravom,	rr
John Susanj, tajnik, n tajnik društva št .118 JSKJ.
 	li
Ely, Minn. -1!
Ali je odgovor sobrata gl. predsed- P nika na mestu? V članku Nove Do- '° be, št. 46. t. 1. podaja g. predsednik svoja mnenja članstvu v pojasnilo.
Na kaj opira sobrat gl. predsednik svoja mnenja, ali na pravila, kakršne je sprejela zadnja konvencija, ali na svoje osebne zaključke.	n
Ako se dajejo članstvu pojasnila, j morajo ista sloneti na podlagi resnic, p Ako pojasnila ne slonijo na podlagi jj resnic, potem ne morejo taka pojas- p nila dati zadoščenja posameznim čla- n nom, kakor tudi ne morejo izbrisati napak oseb, ki stojijo na javnih me- j, stih. V resnici taka pojasnila ne ko- d ristijo posameznikom in ne članstvu j. v splošnem.	u
Gl. predsednik vprašuje, zakaj da nisem protestiral proti sklepu seje gl. odbora? Ali ni točka pravil zadosten j. protest, katero sem omenil na zapis-nik takratne seje? čemu imamo pač pravila, če ne zato, da se po njih j' ravnamo. Če ste šli, da ste me sodili in obsodili, veste, da je naravna pravica vsake žive stvari, da se brani. Sami to dokazujete, ko se branite v predzadnjem odstavku vašega spisa, da niste krivi gotovih stvari, ker radi osebnih razmer niste mogli nekaj sto- n riti. čemu potem sočlana dolžiti, so- c diti in obsoditi . . . brez zagovora, r Ali vam dajejo pravila JSKJ te pra- : vice?	p
Zakaj naj bi vam citiral pravila, c sobrat predsednik? Saj pravila, men- d da vsi čitamo. Če ne že vsi, vsaj ti- 1: sti, ki izvršujemo svoje posle po pred- 1 piših. Vsak ima pač svojo vlogo, ka- v kršno pravila določajo. Vaše mnenje i: pa je, da naj bi jaz igral dve vlogi š hkrati . . . ker pa za eno po vašem v mnenju nisem sposoben, drugo sem i pa itak moral odkloniti, potem osta- c! jajo še pravila, ki so merodajna. Pravila so pravila.	1-
V šestem odstavku spisa piše sobrat r predsednik sledeče:	“Po mojem mne- ?
nju si je pri tem nekdo mislil . . .” v To kar tu pišete, sobrat predsednik, $ je pač nizkotno mišljenje. So pa vaše misli, sobrat predsednik. Čemu jih drugim vsiljevati. Kaj pa bi, sobrat predsednik, če bi tam citirali pismo, ki ste ga pisali na gl. urad radi pokojne sosestre Miss Agnich, kaj neki bi st potem nekdo mislil?
Sobrat predsednik tudi piše. da me 1 osebno pozna, zato je prepričan, da t sem čital točko 3. v členu XIV. Se- r /eda, menda sem tudi jaz omenil isto 2 točko v pismu, ki sem ga poslal na 1 vašo sejo. Točka, ako prebrana z osta- £ limi točkami, je dovolj jasna. Let's e refer to the English section of the 1 New Era. In editorial, same issue, we \ read:	“Only delegates clceted by the i
members to the general convention £ can add, modify or change the By- i Laws and Constitution.” A very clear t statement that could not be contra- j dieted as far as our By-Laws are , concerned. Članstvo v splošnem se J pač tudi razume	na	pravila.	,
Sobrat gl. predsednik piše:	“Prav
v tem smislu si	je	tolmačil	naša pra- ,
vila tudi zavarovalni komisar, ki je j pisal sobratu Tauzellu med drugim tudi sledeče:	"We are sorry that we ,
cannot give you more definite infor- , mation, but we believe that this is a j matter that should be straightened . out by the officers of the organiza- ( tion." Mr. President! Why publish ( only the last paragraph of the Com- , missioner’s letter? Where is youi ■ logic? Following is the first paragraph of the same letter:	“After	;
making a study of the association’s By-Laws, we arc of the opinion that your refusal to temporarely assume the duties of the Supreme Secretary cannot be construed as resignation.” Informations from the President to the membership, should be based on facts. It is beyond my understanding, what was the sense of publishing only the last paragraph of the Commissioner's letter. May I add, that the wording of the entire letter was sent to President and was read at the meeting held in Chicago. The letter should been included in the rrtinutes.
V članku piše gl. predsednik tudi sledeče:	“Pripomnim	naj, da gl. od-
1 bor cd sobrata Tauzella, kot od bivšega tajnikovega namestnika ni nikoli debil najmanjše kooperacije.” Ako
■ gl. predsednik ne more podpreti te ' izjave z boljšimi dokazi, potem se
- more smatrati to izjavo za laž. Pred-' sednik zna, da vsa kooperacija, kar
2 se je od mene zahtevalo, je bilo vklju- j . čeno v dotičnem telegramu. Moj te-
legram se je sploh smatral za resig-;
• nacijo. Pismo pa. katero sem pisal j takratnemu gl. predsedniku, se sploh
- ni vpoštevalo. Lahko pa vam s nri-: čami dokažem, sobrat predsednik, da
sem pomagal pokojnemu gl. tajniku, i ; za časa njegove bolezni pri Jednoti-
- nem drlu. Čemu potem delati take j {izjave pred članstvom, če ne morete c 1 istih podpreti s fakti.
i' i Bratski pozdrav članstvu J. S. K. J.
• i	Ivan Tauzell,
I član dr. Slovenec, št. 114 Ely,1 Minn, e	______
” I	Johnstown, Pa.
_ i Decemberska ali glavna letna seja ' je pred nami. Člani društva Planin-
0 ski raj, št. 172 JSKJ naj to vpošte-li vajo in se polnoštevilno udeležijo se-
i je, ki se vrši prvo nedeljo v mesecu, to je 6. decembra, ob eni uri popol-j dne v navadnih prostorih. Priporo-
01 čam tudi, da vsak poravna pri dru-je štvu svoje obveznosti, ker bo treba je I urediti letne račune med društvom in [. Jedncto. Znano mi je, da mnogi člani zelo težko plačajo svoje društvene prispevke, ker nimajo dela in zasluž-
j ka. Cela stvar pa je tako urejena,
Rock Springs, Wyo.—Western Stars Lodge, No. 202, SSCU, will hold its annual meeting Dec. 21, 8 p. m., in the Slovenski Dom. All members are requested to attend, as election of officers will take place.
Jennie Putz, Sec’y.
 -—o------------
Dailies in U. S.
Denver, Colo.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje, ki se bo vršila 10. decembra ob 7. uri zvečer., Ta seja je glavna in najbolj važna seja v letu, kajti na tej seji se delajo razni zaključki za poslovanje prihodnjega leta, ob enem. pa s? voli društveni odbor. Izvolitev društvenega odbora je ena najbolj važnih točk, ki pridejo v rešitev letni seji, kajti dobro poslovanje društva je v največji meri odvisno od dobrega in točnega odbora. Vpoštevati je treba jednotina pravila in po možnosti zadovoljiti članstvo. To ni vselej lahko, posebno v teh časih, ko mnogi člani težko zmagujejo asesmente. Ni nobena prijetnost biti društveni uradnik te čase. Društveni uradniki morajo za društvene zadeve žrtvovati mnogo svojega prostega časa, imeti na ramah mnogo skrbi in odgovornosti, poleg tega pa še včasi kako grenko požreti. Le tisti, kateremu je v resnici blagor društva in Jednote pri srcu, more biti dober društveni uradnik.
Zato je velike važnosti, da pridejo na glavno ali letno sejo 10. decembra po možnosti vsi člani in članice in si* izvolijo za prihodnje leto odbor, na katerega se bodo lfchko zanesli in mu v vseh ozirih zaupali. Čim bolj polnoštevilna bo udeležba, tem lažja bo izbira.
V Novi Dobi z dne 13. novembra je bilo priobčeno naznanilo glavnega tajnika, tikajoče se dvadolarskega sklada in napak, katere tozadevno delajo nekateri društveni tajniki. Z našim društvom glavni urad ni imel nikakih neprilik te vrste. Istotako tudi do-zdaj nismo bili še nobenkrat konci polletij prepozni s pašiljatvijo ases-mentov na glavni urad. Vsaj zadnjih devet let se to ni zgodilo. Kot znano mora biti društveni asesment v glavnem uradu najkasneje 31. decembra, in društvo, ki konci leta ne pošlje pravočasno asesmenta, je po pravilih dolžno plačati globo $5.00. Dozdaj našemu društvu še ni bilo treba plačati globe zaradi prepozne pošiljatve asesmenta, in bi seveda želel, da se to ne zgodi niti letos konci decembra Prosim torej člane, naj skrbe, da bodo imeli asesment ta mesec plačan pravočasno, da istega, s šestmesečnim poročilom vred, lahko pravočasno odpošljem na glavni urad. Vsaki član naj gleda, da stori svoje, uradniki bodo storili pa svoje.
Naj še omenim, da bo treba na letni seji 10. decembra izvoliti tudi dva delegata za konvencijo Doma slovenskih društev, ki se bo vršila meseca januarja 1932. Tudi to je lokalno važna zadeva, zato je želeti, da bi bilo članstvo polnoštevilno navzoče na seji 10 decembra ob sedmih zve čer. — Bratski pozdrav!
Za društvo sv. Jožefa, št. 21 JSKJ: John Schutte, tajnik.
Barbertcn, O.
Prejela sem pismo od mojega bratranca Janeza Pintarja, v katerem mi piše, da je prejel za pogorelce darovani denar in ga razdelil tako, kot so darovalci želeli. Darovalcem izreka najlepšo zahvalo. Kot se razvidi iz njegovega pisma, so razmere v stari domovini še mnogo slabše kot tu in kriza je še hujša kot v Zedinjenih državah. Dela primanjkuje na vseh koncih in krajih, siromašni narod pa trpi pomanjkanje, kajti kjer ni dela, tam ni jela. Posojila se ne da dobiti niti za popravo stanovanj, in tako pač ljudje životarijo, kakor morejo. Iz vsega poročila je razvidno. da tudi v stari domovini večini ni z rožicami posuto; sicer ni bilo še nikoli, toda zdi sc, da je zdaj teh rožic še manj.
V naši naselbini se je pri družini Belovec oglasila kruta smrt in ji iztrgala ljubljeno hčerko, staro komaj 12 let. To je pač težka izguba, zato naj mi bo dovoljeno na tem mestu izraziti prizadeti družini iskreno sožalje.
Gospe štorklje so še vedno aktivne in ec oglašajo o priliki tudi tuintam v našem mestu in pustijo kaj za spomin. Nedavno se je dolgokljuna ptica oglasila pri družini Franka Šega in ji pustila zalega fanteka, da bo delal družbo punčki, katero so 'dobili v dar že prej. Starišem moje čestit ke, fantiču pa krepko rast!
Kaj pa z našim popotnikom Pogorelcem? Do nedavnega se je pogosto oglašal z dopisi v raznih listih, zadnje čase pa je ^ar utihnil. Upam, da je okreval od bolezni in da so zopet odkod oglasi. — Pozdrav!
Jennie Troha, članica društva št. 44 JSKJ
da član, ki ne plača, Je suspendiran, drugi mcsec mesec pa že ve kje se nan* J poravna zaostalega, ^ ,e drugega izhhoda, četudi član dolga leta prej toc #
Časi se izpreminjajo in tu moralo na kak način izP' . r tom pravil. Položaj kmalu ne bo mogoče vec se ne izboljša, se Prekucbjio ti Naj še omenim, da je nji seji sklenjeno, da se ^ naš član udeležiti gla.viie ygj cembra. Kdor se ne bo S 50 centov v	društveno	---	0c
vzeti so samo bolniki.	2Ut
bo nobeden izostal od »	(•Sevj^
na kateri bo vsak lahko	^ »to	Ce^
medaljo. Če	bi je Kate	^
mu jaz lahko	postrežem	z	^et)ar
ne ofenzive v letu l91°v	Znan’(
tvidenje 6. decembra! »v	|ej0
lim vsem članom JSKJ , nil od jakom širom Amerike ve lč§ jKtew, praznike in boljše leto folijo ^
bilo tekoče!	jjaUBjl*	WRtski,
Jon» lfl||
tajnik društva	1 t.
Tem potom poživljam ^	^
nice društva Slovenski	^
JSKJ, da se polnoSteviin prihodnje ali letne seje, ^ sej6i ^ šila v nedeljo 6. decem&r	v	^
pc poldne v S. N. Domu- (d fffati ^ najvažnejša v letu, kajt1	Uri	Pa
re bo volil društveni oa \ jiP jf ^ 1932. Sklep zadnje redne	v dr
da se bo postopalo po P1 sEje Utlele kim članom, ki se glavne {(J?1 so ie udeležil. Želeti je toreJ'	v
člani našega društva “	sejj
■ ejo 6. decembra polnosi ^ w«iveni ^ izvolijo odbor, ki bo ael društva in Jednote. Na,jne * 'Ku ^ pri decembra ob 5. uri P°P°	'St (
IXmu! — Z bratskim
tajnik	društva »t.	Aj5j?avti
Det$® b'atSkSi Tem potom pozivljajn S nice društva Triglav. St. i ptr| c 3 polnoštevilno udele’Ji re;lne mesečne seje, ® M plrvna letna seja. Seja	je‘lL1'0 in
prvo nedeljo v mesecu,	,n0#»lici, ^
cembra, in se bo pričela jj FK«!, cja desetih dopoldne. Na l*L (»I » lite v društvenih odborn'	v
1932 in rešiti bo treba	t
lih	zadev.	Vsak d0	Offkov
članica,	ki se količkaj z**1	orjtljT ^ 2^
štvo, bi	moral	ali moral a	£	i‘I«nojtl
važno sejo. Kar je odob>« ^ ižVc
čine članstva, navzočega	otBL
drži in po tem se m° L# radniki ravnati pri sv°J	na
nju. čim več članov je ^ teaVt reševanju kakšne za^eve,tv^ zadovoljstvo večine člans 0 de Z( vkreniti. Torej, da se v	j C seia
številno na seji 6. decen	F
Z bratskim pozdravom,	(,/1
John1 t, predsednik društva
" A
Članstvu društva Ki'a®
133 JSKJ se tem P°t0" 0d ^3. sklep redne mešečene sejl	le
novembra, tikajoč se ve znano, smo imeli nnM MpM^ 4 plesno veselico v korist dr’	ni
gajne. Po daljšem raz#1 ,a st 5e
smo prišli do zaključka,	d
lica epusti, ker bi nas	^I.«t ,v'
v izgubo. Mesto tega leb]iA0 'j* no naložiti društveno »aK ^trs člane in članice za ®®sn »liJJpiio in sicer prispeva vsak cia iftm '’e po en dolar v društvei	u
Dr uštveni uradniki m° ,„Mti Vjfeti , ' čam, istotako je treba P no. jBsh, rrino na zborovalno ^v0Lji v pojasnilo, da ne bo ka*	12
Dalje je bilo sklenjen	~
reji, da kdor sc ne udelez‘ y v «ti letne seje, ki s3 bo vrs» .po^ la 13. decembra ob eni u* VK? to navadnih prostorih. PlaC vZei' jfjji (J v društveno blagajno. iistl„ jPn bolniki, ki so na bolnisk^ Jv tisti člani, ki so tako sr (! .* časno delajo—če sploh 1 člani so prošeni, da se ^ t eje stoprccentno, kajti ti e v ^ liti društveni odbor, in j: navzočega na seji, se t1' Il9} 'M, more izvoliti. Vsak	m	sti.
nesel s seboj na sejo ^ nasvet ali koristno sURe ^ J | h predele društva in J. Sl M ^ Bratski pozdrav!	$	ijl*«	^
Za društvo Krasni raj. ® f t>
Joseph Leve m ^
d M
Tem potom poživljam $ m va sv. Ane, št. 133	1	itftJi	.v
ncštcvilno udeleže glav11 g ki se bo vršila v lie^e*-'°n(iiiil'„ ob dveh popoldne v naV jod1 rih. Na omenjeni seji s $ A % volitve odbora za leto	j®	^
bo treba še več drugi'1 jepo | Od svoje strani se mora1	!
liti sosestri predsednici	T
i souradnicam za Prl'_ jo t ^ sodelovanje, članice	n
da pridejo polnoštevilno ki za leto 1932 izvolijo odo ^jjii ft, ^
laven in v zadovoljstvo JBhT*
S sosestrskim pozdrav	■	i
tajnica društva	^	^
H'C^sv j Uj
Člane in članice dSi niška, št. 84 JSKJ	O
bo glavna ali letna seJ»	3	c	<	L	ji
vršila v nedeljo 6. decetf	.j	v	,	j	ta
uri dopoldne. Na tej	W,
izvoliti društveni odbor j fl.> j i Med člane bodo razdeli®	L*
notini stenski koledar J1 i:dc‘, < t. Člani	so prošeni, da 3 j-^r j	lip
važne seje polnoštevilno' r ist	društvu in Jednot1-	A	IjjrJ
Z bratskim pozdravon^pl)^ f • «
!
tajnik društva	p	i,
^ A
Člane društva sv. J | JSKJ poživljam, da se	’
udeležijo prihodnje B.la tjo ''jt t I seje, ki se bo vršila ti'	j,, .Iv
mesecu, to je 20. dcceff■ popoldne v običajnih V n' rešiti bo več važnih zoC\ #V 1« ; re spada tudi	izvolite	j,	e1	1J	(
' odbora za leto	1932.	j
|	(Dalje	na 5.	j
1
(Nada]
di
,al od ■
Mruštv
Pri
According to the last complete newspaper census, there are now 2,427 daily newspapers published in the United States.
The one individual you must be able to conquer and dictate to at all times. Learn to be the “winner” of your organization, Keep right on pushing, you can’t always lose, you must win and to be that winner you must try; others can’t help you. Success depends on yourself. Break the streak of the slow and dead, it’s the losing streak. Start pushing now, ur£e the others on to victory anc^ y°u M push yourself to the front and be recognized the winner of your lodge and	Start
winning and stop losing. Overcome difficulty and your losing
streak is broken.
“Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU.
je Pf*1 ec «*•» nahaj*-—
Ni ft Ulji i6 ,y,
rS rtJ ^^da^h811'6 iz 4' strani1
i7nremelliS, f'ral M vsoh0”1 meseca decembra ostaja ^ j.,*1 dolar d A ,enak°Pravnih članov
Sfdrin?htvfne naklade za polne# ^^PrmkhtSt,roškov-■ ujio D» ^ !bbi, (j,, tudi prosim članstvo,
001* 5l%ikrat ^ radi asesmenta ne ne sej«, ‘ j N je me Več tako pripetilo, kot odz*al' za novembra. Ko je #	^	urad ®P°slati asesment na
ft h^lt 0(i 'Zm imel v rokah samo ^ zunaiv°Je dl'užine in pa od
0 dobU *1 j. *lu. KrI^3, filana’ torej osem fteri "e- , Celo drn«f mi ni druzega kot
z e*’01 L*4	* suspendirati; ven-
8. Tctii S<\ rlnem šel in sem si izpo-K skl! »n ?nat»o le Sx,m asesment odpo-
T in ^ J \5.fefo fini u nom* da sem že ,,„cele '	' Od SP(.,„. brez vsakega dela in
1932 ,l iolltt)ega vLnaprej ne bo mogoče , Sb vp« ’e* Vložiti. Člani naj hn A* 1 bt»C natl t0 obvestilo. i73 ^ m Pozdravom.
tair.ii	J-	Kastelic,
Jiuk društva št. 52 JSKJ.
pe it	■■-----
ilaitf,, t
bratje "s sl Se in tadianapolis, Intl. idlno % J’ 45 Li1-?11100 društva sv.
kiSe? ? Udele^o	Poživljam, da se
,’hra °61 Ut Se^e' kato prih°dnje glavne ali >bIV S šk0?,tera se bo vršila 13. de-, l,St* ob i9.,^sesment se bo začel nribof \ S 113 sp i? ■* Popo'dne, točno ob ne s«ie;i bn.ie bUo i?.1čne seja. Na zadnji -iraVil**1 !i t/ <iruštvp, Jeno' da Plača en ne seie5 “ti Udeleži bla§ajno vsak, ki -i Ai -mI k le boinfe 13' decembra. Iz-
n’a prs s važen 111 tisti’ ki imaj0 iftVž feSeJi i,6n zadržek.
plal ti* tni odbor	a se bo volil
la *fl lo j * več	m2.}n rem
,0ldne \ m e Wpornf.] 8lh vaznih zadev.
p°>j J* 6&iV°’ da je po mož‘
Lf $ a 2. t,ste v° navzoče, št. l3# i i?ta- Prost« k' ka;* dolgujejo na (£?avilaio ? da meseca decem-it ^ 2 kClti s čisti bo mogoče knjige DetAi	atskirnl ^čuni.
čla^gjjj	Pozdravom,
S 4 b|,» ta«,« Sfij
» <	.	-
1 to ie J	**i	člani	Yukon,	Pa.
točno» J1®!, št ],p c-e društva Združeni
seji,":	J,SKJ obveščam tem
^il«v , Ji oitin, tlede]jo ifa^a ali letua seja čp vev, iv e v 110, 3- decembra ob dveli
0ber ^1 Of!? reclu hfnih Prostol'ih- Na ,ninia ,>0» 2	volitev društvenih
la Pri i^ev Ie^. 1932 in več drugih )brenO j Jiin^teviin0 lani so prošeni, da
* I (Lilijo rvrfK Ži''° letlle Se;le •ajo h>a v 7oS0rnike’ ki bodo ve‘ sten’ S io lai» članct 0l'*st,V0- ob enenl
na'^2 zad«« ’ da -'e bil° skIe’
vsi č ani
qtva s>d Ce 1iCca riL neenakopravni pla-^idin10 ^ i J za dru?.etnbra po 50 centov
> ^KlS°b“»i~ T»-
Vlol>4	11 pozdravom,
»t-	tajnik	Frank	Klements,
st.	društva	št.	183	JSKJ.
'oni	je	n« . Indianapolis, Ind.
a«i	a*Oi	jf1®1''®150 ljudstvo obha-
°e od ^ >ieaeJajo r^nik> na kateri dan Lel# j U«i, letom ^ e. gostije v zahvalo ' t m	kiP^te dobrote. Mno-
!i-užtv in S« 1,že Več Pobajkujejo s prazni-lotrl^ % imelo ' efecev ali celo par 11 sf, K5e kvl!a kaJ zahvaliti. Zadala ■’tj! clfltiašrH lahko krivičnemu gospodarstva, ki bedod0bi5ke "a	eni	strani
m P°manjkanje na mo9|)1 i!Ž3Ve4arSi°?a’ št- 166 JSKJ pa ' io	^	^cber vzrok biti hva-
“J ;ti'	ki '1e bila Pri'
;.;n0. I Iti,)0 bil flmbra- Kljub slabim
U p(^ l's $bnlu čktfni Uspeh prav po" t, i'3 A %#! ^.®3 m dobiček veselice
eži ^ l(> St2cihval^an b° na tem mestu na v 3 ^ h °i in lma kuharicama
- pOp%l *tk aftl priT'»rt?,argareth Šuštaršič,
‘ P50‘i 5 'tako izboren pri-
%A i ^ in ,! ,nikom' ki so bili
list*- j Sit! h avcem /!sluzni s postrežbo,
• “tf '^rn ^agan k so na en ali drugi J iSSL1®* Prireditvi, po tu-
lae-tfi	^	j”’ kl, 80 se naše vese-
reb» af S r»omogočili lep
Hi *4 .ie nla tiaB>=rata’ ki ga je društ-naJ 1 [ °*)ila i^!- ?0, naj omenim, da
Ls«	nja	Anna	Urban'
*1 1^	*te^tvaZiS3am	vse	ane in
4	% °Vo	Woga,	št. 166 JSKJ.
, ,Se Dh- te h^-i0 Slavne ali let-st- t>i Sthi 1,6 oh Vl'šila 20. decembra
)V i	(	b00StmiKUri ZjUtraj‘ Na
. i l Cjt 2a tl'eba izvoliti društ-
f j ^0. f,lh žad?!0 1932 in urediti še
2 <^Ca!' Toi'cj' ^ svide-
-	Sl, ^ Pozdravom,
6, rV 1 5tlttik ri, Luka Česnik, jdA	;	Ustva	št. 166	JSKJ
■/A S,
fl!	h l)aSa ,„2 JSKJ naznanjam,
‘V iti Tai^etnhv Vna ali 'etna seja *"'šo ti Ih Ui-i uk i3n a °b sedmi uri zve-sC4 T1" h2v®^er ^ dvorani takoj po r & fr 1	spifa se’ da Priložnost
»fipi I h-, 82ji' j Plačati asesment JL%n,ft00aioJe bil° sklenjeno, da 1111	kj 1 UovpmP0 Pravilih, oziroma
>«e,,}S	%	^ seje ke “Je s tistimi
^ M ifetn*16 cla u decembra ne bode Bk *>i(> t. y °,1 imeli važen vzrok ibbiff* rme: <la yo vabljeni člani v» f ^1^'ie ^oče	^deleži.i° ocenjene
•šti{	kak-t. P°lnoštevilno, da tir
te?a.8 ®>j%j0 °Pozarb8a °P°>'ekanja.
s Diaiain Uste člane, ki *evailjem asepmenta, i	SSK' Ako ka\0JC	dolgove	meseca
,jii	JJfBrjU* .^apenri,	tega	ne	bo sto'
»	W(hWaj4a lran' naj	se	rte hu-
> Si fla bi tajnik še toliko lcar i*t ^	SV°J° družino preT
Mkk & <Wr ne more iz svoje-‘ekateri asesment zalagati, sePV ■ ^ le? Vef5tiir, Zanaša.i°- Toliko v «* ’ i ^ se . /J*™, in na svide-fm$*. ’	13-	decembra!
. -frX	^foiV rtL?uis p°rushek,
" o. M ,	društva št. 2 JSKJ
■ -— p° (liJw^hi rt
ne	vs0 „	leadville,	Colo.
)° V*^eW?bl3eni rtSV' Jurija, št. 111 '	m6	seje’ ,?a sc Rotovo ude-
roS^Btl	5"i 5la-vtta decembra, ki bo
'	bo t letna seja. Na
$ flth i!i lpt-ireba izvoliti društ-ItSiu5 <!h?e Va»l 193a in rešiti ne--l v j6 ® zadeve. Dolžnost «0t|. 0(3bor ’ rt a Pride na sejo in i ;	^ clar dotične člane, o ka-
I	0 najbolj sposobni
se
te
da
lafia
Na letni seji bomo razpravljali tudi kako bomo vozili društveni voz v teh težkih časih. Naj še omenim, da je bilo na seji 15. novembra soglasno sklenjeno, da član našega društva, ki se ne udeleži letne seje, plača 50 centov v društveno blagajno; izvzeti so le bolniki in tisti člani, ki morajo istočasno delati.
Z bratskim pozdravom,
Mairk Russ, tajnik društva št. 111 JSKJ
Johnstown, Pa,
Na redni seji društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ, ki se je vršila 15. novembra, je bilo sklenjeno, da se potom glasila povabi vse enakopravne člane, da se gotovo udeležijo glavne letne seje 20. decembra. Torej so vsi člani vabljeni, da pridejo na sejo 20. decembra, saj bi moralo vsakemu biti znano, da je to najvažnejša seja v vsem letu. Nekateri člani zelo neradi vpoštevajo društvena naznanila in društvene sklepe, in tistim bodi povedano na tem mestu, da se bo z njimi postopalo v smislu zaključkov seje dne 15. novembra, ako se ne bodo udeležili letne seje 20. decembra. V tej narobe prosperiteti imamo vsi več kot dovolj prostega časa, zato se ne bo mogel nihče izgovarjati, da ni vtegnil na sejo priti.
Z bratskim pozdravom,
Mihael Tomec, tajnik društva št. 16 JSKJ
Rockwood, Pa.
Tem potom poživljam vse člane in članice društva Slovenski premogar, št. 146 JSKJ, da se gotovo udeleže letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. decembra v navadnih prostorih. Na omenjeni seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1932.
Ivana Martinčič, tajnica.
Chisholm, Minn.
Ko te vrstice pišem, sedim pri oknu in gledam v naravo, katera je zakrita z debelo plastjo snega. Nekaka tišina v prirodi: zemlja spi in počiva, razorana in posejana z ogromnimi kotlinami, takozvanimi “open pits." Številne vdrtine in ruševine svedočijo, da je bilo enkrat tu življenje in da se je takrat delalo s polno paro. Danes vse počiva; nekateri železni rudniki so izčrpani, drugi pa počivajo in čakajo vstajenja in boljših časov z nami vred. Kaj hočemo, depresija je zadela vse, posebno pa tiste trpine, ki so včasi služili le toliko, da so preživljali sebe in svoje družine, niso pa megli položiti na stran nikakih prihrankov za "deževne dni,” v kakor-snih se zdaj nahajamo.
Tolažimo se s starim pregovorom, ki pravi, da dež za solncem mora biči in za veseljem žalost priti. Ako je na eno stran resničen, mora biti tudi na drugo. To nam daje upanje na boljše čase.
Sedaj pa k stvari, o kateri sem sp namenil danes pisati. Tiče se društva Slovenski Sokol' v Chisholmu, Minn. Kot je mnogim mojim prijateljem znano, nahajal sem se zadnji štiri leta v znani ameriško-slovensk metropoli, v Clevelandu, Ohio. Podal sem se bil tja, upajoč priti do boljšega koščeka kruha, toda usoda, mi ni bila naklonjena in sreča se mi ni hotela nasmehljati, zato sem se vrnil zopet semkaj v Minnesoto. Tu smo :e lotili ideje, da zopet oživimo Slovenskega Sokola. Pripravil sem vse potrebno in pomožnosti spravil vse v pravi tir, nakar sem za dne 27. novembra sklical sejo v nadi, da stvar reorganiziramo in spravimo v pravi tek. Toda bil sem zelo razočaran, kajti tistih, ki so bili nekdaj tako aktivni in navdušeni, na sejo ni bilo.
Vendar nisem obupal in ponovno vabim vse tiste, ki so-bili ustmeno ali pismeno obveščeni in pozvani, da pridejo na sejo prej omenjenega dne, da pridejo na drugo sejo, ki se bo vršila 11. decembra o polu osmih (7:30) zvečer v Community Building. Vsi, katerim je le količkaj pri srcu slovenska zavest in slovenska govorica, katerim je pri srcu to, da ostanejo njihovi otroci vsaj deloma slovenski po duhu, bi morali priti na ta sestanek in postati člani Slovenskega Sokola. Za vzgled bi si morali vzeti naše rojake, živeče v Clevelandu, O., ki so ponosni na svoja pevska, telovadna in dramska društva, na svoje čitalnice in na svojo Slovensko šolo. V te kulturne ustanove vpeljujejo svojo mladino, da se po možnosti priuči jezika in se navzame slovenskega duha, da ne bo starišem tuja, kadar odraste. Posebno veliko vlogo igra pri tem Slovenska šola S. N. Doma, kjer se ob večerih in sobotah poučuje naša tu rojena mladina v slovenščini. Mi v tem kraju nimamo priložnosti, da bi pošiljali našo mladino v Slovensko šolo, kjer bi se izpopolnila v znanju materinega jezika, zato bi bilo priporočljivo, da jo vpeljemo vsaj v društvo Slovenski Sokol, kjer bo dobila vsaj nekoliko slovenskega duha in znanja slovenskega jezika. Znanje slovenskega jezika bo vezalo otroke z njihovimi sta-riši, ob enem pa jim bo dalo tudi k’juč za razumevanje drugih slovanskih jezikov. Pomnimo ,da bodo slovanski jeziki igrali še veliko vlogo v bodočnosti. Slovanov je že danes na svetu okrog 200 milijonov, in šele vstajajo.
Premislite, družinski očetje, ki ste leta in leta garali v podzemeljskih tovih za svoje malčke, ki ste jim s krvavimi žulji preskrbeli vsakdanji kruhek, ali ne želite zdaj. da bi ti odraščajoči otroci ostali vsaj po duhu slovenski, da bi bili zdravi in čvrsti na duhu in telesu, da bi odrasli v poštene mladeniče in dekleta, ki bodo v sročo in ponos vam, naselbini, narodu in jjlcveštvu! Prav gotovo no želite, da bi ti vaši otroci zahajali v slabo druščino, kjer se ne morejo nič prida naučiti. Mladina je aktivna in polna življenja, zato ji dajte priliko, dn se v vrstah Slovenskega Sokola razvije v krepke značaje duševno in telesno.
Pridite na sejo pa tudi vi odrasli, očetje in matere in poučite se kaj lahko sokolska vzgoja nudi vašim otrokom. Tudi vi lahko postanete člani in članice Slovenskega Sokola ln nadzirate sokolsko vzgojo vaših ctvok. V sokolskih vrstah bodo vaši otroci v dobri in pošteni druščini, krepili so bodo telesno in vzgajali se bodo v dobre člane človeške družbe.
Torej, pridite na večer 11. decembra v Community Building, da se pogovorimo o vsem potrebnem, da bo Slovenski Sokol v Chisholmu zopet ponosno razprostrl svoja krila. Ne izgovarjajte se, češ, da imate že dru-
ga društva in da je že drugod dovolj za plačevati. Tega, kar dobite pri Slovenskem Sokolu, ne dobite pri nobenem drugem društvu. Upajoč, da te moje besede ne bodo padle na nerodovitna tla, vam kličem: na svidenje 11. decembra, in sokolski “zdravo!”
Za društvo Slovenski Sokol v Chisholmu :
Frank Tekautz, tajnik.
Brooklyn, N. Y.
Že večkrat je bilo poročano, da priredi Slovenski Dom v Brooklynu vsako leto veliko zabavo na Silvestrov večer, to je 31. decembra v American Slovenian Auditorium na 253 Irving Ave. Taka zabava se bo vršila tudi letos na Silvestrovo. American Slovenian Auditorium je edino slovensko zavetišče v Velikem New Yorku, zato pričakujemo velike udeležbe na omenjeni prireditvi. Odbor bo poskrbel za najboljšo postrežbo, in četudi so bolj težavni časi, se bo lahko vsak dobro zabaval brez prevelikih stroškov. Tukajšni rojaki naj bi ne zamudili te prilike, da se zadnjikrat v tem letu snidejo s svojimi prijatelji in znanci, pozabijo vse neprilike tega leta in veselih obrazov stopijo v novo leto 1932. Vsakemu, ki prejšna leta ni obiskal Silvestrove zabave, je bilo žal, ko je slišal, kako dobro so se udeleženci zabavali. Torej letos naj pridejo vsi, da se noben ne bo kesal. Za dobro postrežbo in vsakovrstno zabavo bo v polni meri poskrbljeno. Pozdrav in na svidenje!
Za odbor Slovenskega Doma:
Jacob Slabič.
Ely, Minn.
Na redni seji društva Slovenec, št. 114 JSKJ je društvo sklenilo, da se pošlje potom glasila sledeča resolucija gl. odboru:
Ker je zadnja XIII. redna konvencija izvolila br. Ivan Tauzella namestnikom glavnega tajnika, in ker je po konvenciji izvoljeni na-mesViik v smislu pravil pravomočni glavni tajnik J. S. K. Jednote; in ker gl, odbor J. S. K. Jednote ni hotel pripoznati br. Tauzella gl. tajnikom Jednote, je s tem kršil pravila; in
ker se s tem godi krivica posameznemu članu, kakor tudi celokupnemu članstvu, zato društvo Slovenec, št. 114 JSKJ tem potom apelira na vse Slavne odbornike sledeče:
Da glavni odbor izroči mesto gl. tajnika po konvenciji izvoljenemu namestniku.
Da se zadosti pravilom in konven-čnim sklepom, se mora to storiti takoj, da zamorc izvoljeni namestnik vršiti posle, ker potom pravil je on Jdgovoren članstvu in konvenciji. Društvo Slovenec, št. 114 JSKJ: Matt Boldine Jr., tajnik.
(Društveni pečat.)
ček,” št. 154 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila drugo nedeljo v mesecu, to je 13. decembra. Na omenjeni seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1932 in urediti še več drugih važnih zadev. Razdeljeni bodo med člane tudi jednotini stenski koledarji za leto 1932. Člani naj vpoštevajo društveni sklep, ki je zabeležen v zapisniku in ki določa, da kdor se ne udeleži trimesečne seje, plača 25 centov v društveno blagajno. Petindvajset centov pa je danes že čedna svotica. Torej, vsi na sejo v nedeljo 13. decembra!
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Valentin Murn, predsednik društva št. 154 JSKJ
Baggalcy, Pa,
Vse člane in članice društva sv. Alojzija, št. 13 JSKJ poživljam, da gotovo pridejo na letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 20. decembra, pričetek
bora za leto 1932, ob enem pa bodo tudi razdeljeni jednotini stenski koledarji za leto 1932.
Na seji meseca novembra je bilo sklenjeno, da meseca decembra plača vsak član 50 centov, vsaka članica pa 25 centov v društveno blagajno za pokritje društvenih stroškov. Toliko vsem v uvaževanje, in na svidenje 20. decembra!
Vincenc Resnik, tajnik.
Hcrminie, Pa.
Iz te naselbine že dolgo ni bilo či-tati nikakega poročila, zato bom skusil jaz nekoliko opisati, kako se počutimo v tej slavni Hooverjevi prosperiteti.
Tukajšna dva rova obratujeta zelo pečasi. V enem se dela tri, v drugem pa samo dva dni v tednu, pa še tedaj se ne more kaj prida zaslužiti. Srečen je tisti, ki zasluži $15.00 na štirinajst dni. Od te svote pa je treba odračunati še izdatek za stre-ljivo in razne potrebščine, ki jih mora imeti rudar pri delu. Ako mu ostane $10, gre nekaj za obleko in obutev, nekaj za plačanje društev, za življenje pa ostane $000. Iz tega se lahko razvidi, kakšen je tukajšni delavski položaj. Društva nazadujejo, kajti društvene blagajne so izčrpane, vzeti pa ni od nikod, da bi se založilo za člane, ki dnevno prosijo, da bi se zanje plačal asesment.
Revščina in mizerija se vidi vsepovsod, kamor se človek ozre. Včasi vesela in napredna naselbina se mi zdi kot napol razvalina. Letos se niti sveti Martin ni oglasil v naselbini. Je moral imeti že izkušnje, da je v naselbini salamensko malo vina, za sadjevec mu pa menda ni dosti, ker jo je z aeroplanom pobrisal kar preko naše naselbine, ne da bi sc ozrl. Kam jc šel, je njegova stvar.
Nekaj pa imamo, česar nam niti kapitalizem ne more vzeti, in to je pravo pomladansko vreme. Tako se obnaša, kot bi se bližali maju, ne pa koncu novembra. Leskovje in mačice je videti že tuintam razcvetene in ako bo še nekaj časa držalo tako vreme, bodo začele cvesti črešnje in breskve. Ne pomnim še take jeseni, četudi imam že šest celih križev in enega pol na grbi. Kdo ve, če imajo tako vreme v Ohio, ki jo sobrat urednik rad pohvali. Koliko časa bo tako krasno vreme trpelo, je seveda težko reči, morda sc kar nenadoma zasuče v zimo. (Pri nas še je že tako zgodilo:	po lepih dnevih indijanskega
polet.ia nas je v jutru 27. novembra nenadoma pozdravila bela odeja. Op. ured.) Vsekakor imamo vsaj nekaj dobrega v tej depresiji, dokler traja tako lepo in gorko vreme.
Čital sem dopis glavnega nadzornika, sobrata Johna Balkovca iz Pittsburgha, v katerem nas poživlja k agitaciji za nove člane. Poziv je umesten. dasi zdaj niso ravno najboljši časi za nabiranje novih članov. Tudi pri nas ne držimo tozadevno rok križem. Šel sem večkrat po naselbini, toda dozdaj sem, mogel dobiti samo onega, novega člana za odrasli in štiri za mladinski oddelek. Seveda, v razmerah kot so današnje, se je treba tudi s tem zadovoljiti. Obljubilo pa mi je lepo število rojakov, da pristopijo. kakor hitro se razmere izboljšajo. Rojaki naj ne pozabijo, da JSKJ sprejema nove člane' v svoje vrste vsak dan v letu in da se v slučaju njihove bolezni ali nesreče vedno izkaže kot dobra in skrbna mati.
K sklepu teh zveriženih stavkov pa 'vabim vse člane društva “Veseli slav*
Denver, Colo.
K SPORU MED NAMESTNIKOM GL. TAJNIKA IN GL. ODBOROM J. S. K. J,—Po smrti gl. tajnika Pish-lerja je sklical gl. predsednik naše podporne matice nekatere gl. odbornike na izredno sejo, na kateri so imeli izbrati novega gl. tajnika, ki naj ostane v svoji službi do prihodnje konvencije, če ga le-ta ne odobri za naslednjo službeno dobo.
Gl. predsednik Bartl se je pri tem skliceval na tozadevno določbo, ki jo je dobil v četrtem členu Jednotinih pravil pod točko 4. Določba se glasi takole:	“V	slučaju,	da je bilo mesto
gl. uradnika izpraznjeno dvakrat zaporedoma, ima gl. izvrševalni odbor pravico imenovati in nastaviti zmožnega člana na izpraznjeno mesto."
V tistem svojem pozivu je gl. predsednik povabil šest gl. odbornikov na tisto izredno zborovanje in že s tem kršil pravkar navedeno določbo, v kateri je izrecno povedano, da ima gl izvrševalni odbor pravico imenovati in nastaviti zmožnega člana na dvakrat spraznjeno mesto dotičnega gl. uradnika. In v smislu naših pravil sestoji ffl. izvrševalni odbor naše podporne organizacije iz gi. predsednika, gl. podpredsednika, gl. tajnika, gl blagajnika in vrhovnega zdravnika (Člen IV, točka 1). Ker je gl. tajnik umrl, so bili le še štirje gl. odborniki upravičeni do vdeležbe tiste izredne seje. Vsi drugi gl. odborniki, ki so se vdeležili tistega zborovanja, so bili popolnoma odveč, če bi bila sploh ta izredna seja legalna.
Kakor je bilo sklepati iz sejnega poročila, so morali biti vsi, prav vsi. Saj je bilo oddanih dvanajst glasov, ko je šlo za izvolitev novega tajnika, za izvolitev, ki je bila popolnoma nelegalna, kakor bom dokazal v doljnih vrsticah, ker si gl. odbor tolmači docela jasna in razločna pravila kar po svoje, kakor si jih je zveza pensilvanskih društev v tistem svojem dopisu, v katerem blati in grdi bolnega gl. tajnika, a obenem pa povzdiguje urednika “Nove Dobe” v deveta nebesa ter pravi, da bi moral edinole lc-ta biti poslan na konvencijo Narodnega bratskega kongresa ameriškega, dasi bi moralo biti znano piscu, kako določajo naša pravila v tem oziru. Po tozadevni določbi v 41. čle-
da so spraznjena njihna mesta. Gl. odbor je imel pravico nastaviti zmožnega pomočnika ali zmožno pomočnico gl. tajniku za čas njegove bolezni, ki ga je naposled položila v prerani grob, ne pa iti preko pravil in nastaviti namestnice, ko še ni odstopil pravilno izvoljeni namestnik Ivan Tav-želj, in ko še ni bilo to mesto spraznjeno dvakrat. Vsak namestnik gl. odbornikov sodi v kategorijo le-teh, saj je zapisano v pravilih, da voli konvencija namestnike natanko tako kakor gl. odbornike. (Člen IV, točka 2.) Gl. odbor s svojim nadvse zmožnim predsednikom Antonom Zbašni-kom na čelu je očividno kršil pravila in določila, na katerih sloni naša ustava. Prisvojil si je pravico, ki gre po naši ustavi in naših pravilih le konvenciji ali pa splošnemu glasovanju, četudi je smatral, napačno smatral Tavžljev odgovor za njegovo resignacijo.
Gl. odbor je pa tudi kršil pravila, ko je kar na svojo pest izbral novega tajnika naši podporni matici, čeprav je napačno smatral Tavžljev odgovor za resignacijo.
Mesto gl. tajnika je bilo v tem slučaju spraznjeno le enkrat, in po naših pravilih (člen IV, -točka 4) ima izvrševalni odbor pravico imenovati in nastaviti zmožnega člana na to mesto, kadar je spraznjeno dvakrat zaporedoma. V smislu in po besedilu tiste določbe je Anton Zbašnik sedaj gl. tajnik le po dejstvu, ne pa po naših pravilih. To samopašno postopanje ne pomeni samo preziranja naših pravil, nego napravlja tudi veliko nepotrebnih stroškov našemu članstvu. Bilo je dokaj izrednih sej, bilo dosti drugih stvari, ki so bile jako drage za našo skupno blagajno. Vse to bi odpadlo, če bi gl. odbor vpošteval pravila in jih tolmačil, kakor jih mora vsak še tako omejen človek. Dokaj let je pri naši podporni matici že tako, da dela, tolmači in postopa pa piše vsak po svoje pri gl. odboru.
Jaz sam sem vložil pri gl. predsedniku Bartlu prošnjo za razpisano tajniško službo, ker nisem vedel za tiste homatije med postavno izvoljenim namestnikom in gl. odborom. Ponudil sem se v dobri veri. Ali da sem bil izbran, bi bil drage volje odstopil ter prepustil službo namestniku Ivanu Tavžlju sedaj, ko sem iz njegovega pisanja in tozadevnih pravil razvidel, da gre le njemu mesto gl. tajnika.
Zvonko A. Novak.
Little Falls. N. Y.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Jožefa, št. 53 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. decembra točno ob dveh popoldne v dvorani Slovenskega doma na 36 Danube St. Na dnevnem redu bo dosti važnih zadev za rešiti, in take zadeve se najbolj v zadovoljstvo vseh rešijo, če so vsi člani navzoči. Ako se kaj dobrega ukrene je stvar za vse koristna, pa naj bo predlagana od člana ali članice, kajti pri društvu in Jednoti smo vsi enaki. Važna zadeva dnevnega reda prihodnje seje je izvolitev društvenega odbora za leto 1932. Vsi člani bi se morali zanimati, da se v urade izvolijo najbolj zmožni in sploh najboljši člani in članice, ker.s	veliko pomagano
društvu in Jednoti.
Mnogo članov je, ki bi morali bolj paziti, da bi imeli asesment plačan pravočasno vsaki mesec. Res je, da so slabi časi, toda kakoršni so za člane, taki so za društvene uradnike, kateri tudi ne morejo iz prazne blagajne nič vzeti.
Priporočam tudi, da bi vsi stariši vpisali svoje otroke v mladinski oddelek Jednote. Resnica je, da se v teh časih malo zasluži, toda tako malo svoto, 15 centov na mesec, se že nekako pogreši. V slučaju nesreče pa taka zavarovalnina zelo prav pride; vsi pa vemo, da se nesreče dogajajo dnevno, posebno avtomobilske nesreče, Torej vsi tisti, ki še nimate svojih otrok vpisanih v mladinski oddelek JSKJ, vpišite jih takoj, da ne bo prepozno! Zelo ugoden je tudi prestop iz mladinskega v odrasli oddelek, posebno šc v takozvani oddelek dvajsetletnega zavarovanja. Otrok, ki je več let spadal v mladinski oddelek, in potem prestopi v odrasli oddelek ima že nekaj rezerve pri Jednoti, kise že nekaj rezerve pri Jednoti, ki se mu potem enakomerno odšteva vsak mesec na račun asesmenta, dokler ne poide. Tudi to je velika ugodnost za mlade člane, ki prestopijo iz mladinskega v odrasli oddelek.
Pozdrav vsem članom društva št. 53 JSKJ, in na svidenje na seji 13. decembra!
Frank Masle, tajnik.
Canon City. Colo.
Tem potom poživljam vse člane društva Triglav, št. 147 JSKJ, da se gotovo udeležijo glavne ali letne seje, katera sc bo vršila v nedeljo 13 decembra ob treh popoldne v navadnih prostorih. Na omenjeni seji bo treba rešiti več važnih zadev. Tekom leta so društvene seje bolj slabo obiskovane; vzroka temu ne vem. Zato je želja odbora, da sc vsaj zadnje seje v letu udeleži po možnosti vse članstvo. Na tej seji se bo volil odbor za prihodnje leto, in če bodo vsi člani navzoči, bodo gotovo izvolili tak odbor, ki bo po volji večini in ki bo delal za korist društva in Jednote, Ako kateremu ne ugaja sedanji zbo-rovalni prostor, se lahko na letni seji sklene, da se najame druge prostore. Na tej seji se bodo razdelili tudi jednotini stenski koledarji za leto 1932.
K sklepu prosim vse tiste, katerim je mogoče, da poravnajo svoje zaostale asesmente ir) s tem tajniku olajšajo delo sklepanja računov konci leta. — Prtporočujoč se za obilo udeležbo na seji 13. decembra, beležim z bratskim pozdravom,
Joseph Skrabec. tajnik društva št. 147 JSKJ.
se bo pričela točno ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Članice, ki se brez važnega vzroka ne bodo udeležile te seje, bodo s tem pokazale brezbrižnost za društvo in Jednoto, česar pa ne bi smelo biti v vrstah našega članstva. Članica našega društva, ki se ne udeleži glavne seje, bo plačala 50 centov v društveno blagajno. Prepričana sem, da se bodo članice zavedale važnosti letne seje in se bodo polnoštevilno udeležile. Med važnimi zadevami, katere bomo morale na tej seji rešiti, je tudi pokrivanje asesmenta za take članice, ki ne morejo plačevati. Vse take članice bi morale gotovo biti na seji navzoče.
Članice, ki dolgujejo še za veselične vstopnice, so prošene, da isto poravnajo na prihodnji seji.
Naj še omenim, da bo imela Zveza ugoslovanskih društev svojo skupne veselico in igro 29. januarja v Slovenskem domu.
Na svidenje na letni seji 6. decembra ob dveh popoldne!
Mary Čadonič, tajnica društva št. 182 JSKJ.
Reading, Pa.
Na zadnji mesečni seji društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ je bilo sklenjeno, da se prestavi decemberska seja z 11. v mesecu 11a SOBOTO 12. DECEMBRA. Ta izprememba bo veljala samo za decembersko sejo. ki bo obenem glavna ali letna seja. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da vsaki član, ki se ne udeleži glavne seje, bo za en mesec suspendiran; ta sklep pa je toliko olajšan, da se vsak s tako suspendacijo kaznovan član lahko odkupi, ako plača en dolar v društveno blagajno. Dotična globa pa mora biti plačana najkasneje do 25. januarja. Izvzeti so le člani na bolniški listi in pa tisti, ki morajo istočasno delati. Apelira se tudi na članice, da se udeležijo seje, dasi so '<azni proste. Končno prosim, da vsi člani plačajo svoje asesmente vsaj do 24. decembra, da ga morem pravočasno odposlati in da dospe v glavni urad najkasneje 30. decembra.
Na svidenje v soboto 12. decembra ob navadnem času in v navadnih prostorih !
Anton Jaklič, tajnik društva št. 61 JSKJ
Enumclaw, Wash.
Člane in članice društva "Bratje svobode,” št. 162 JSKJ poživljam, da 3S polnoštevilno udeležijo glavne ali letne seje, ki se bo vršila 15. decembra. Vsem je znano, da je decemberska seja zadnja v letu in da se takrat voli odbor za prihodnje leto. Dalje prosim člane, da pravočasno plačajo svoje asesmente. Posebno apeliram na tiste, ki kaj dolgujejo, da poravnajo najkasneje do 25. decembra. Vsi vemo, da so slabi časi in vsak naj bi se tudi zavedal, če ne more na mesec plačati par dolarjev asesmenta, koliko težje je še za tajnika, če mora založiti 40 do 50 dolarjev. Potem pa še kateri društvo pusti in ne povrne založenega asesmenta. Izvolite, bratje, vse to vpo-števati. — Z bratskim pozdravom, Charles Krainick, tajnik društva št. 162 JSKJ.
Central City, Pa.
Vsem članom in članicam društva Veseli Slovenci, št. 198 JSKJ naznanjam, da je odbor za mesec december ;zpremenil datum društvene seje. Mesto, da bi se seja vršila 24. v mesecu, -e bo vršila V NEDELJO 13. DECEMBRA ob dveh popoldne. Omenjena seja bo glavna ali letna seja, na ka-,eri bo treba izvoliti društveni odbor ia prihodnje leto, torej je dolžnost vseh članov in članic, da se iste udeležijo. Član našega društva, ki se etne seje ne udeleži, plača 75 centov r društveno blagajno; izvzeti so le bolniki. Torej, vsi na sejo v nedeljo 13. decembra!
S sestrskim pozdravom,
M. Maljevac, tajnica društva št. 198 JSKJ.
---------O--------
LISTNICA UREDNIŠTVA
lov. Iz Kuršumlije poročajo, da je čreda volkov v planini Pre-polci napadla transport volov trgovca Azima Batuše iz Prištine. Gonjači živine so skušali s kričanjem pregnati volkove, kar pa se jim ni posrečilo; zato so stekli v bližnje selo po pomoč, a volkove so šele pregnali, ko je bila živina že oglodana do kosti.
le gl. odbornik. A urednik ni gl. odbornik. To “tolmačenje” pensilvanske zveze je do pičice slično tistemu, lcf se ga je posluževal Anton Zbašnik, ko še ni resigniral kot predsednik, in ko je šlo za Tavžljevo zadevo.
No, naš celokupni gl. odbor se je sešel na tisto sejo, in tudi Anton Zbašnik se je menda kar tako slučajno mudil tista dva dni v Čikagi. Saj je to mesto le za par Jučajev oddalje' no od Pittsburgha!?
Stvar bi šla čisto gladko, če bi se v našem glasilu ne oglasil sobrat Ivan Tavželj, ki ga je zadnja konvencija izbrala za namestnika gl. tajnika, ko bi le-ta ali umrl, ali bil odstavljen, ali pa odstopil sam. Izkratka, kadai bi bilo mesto gl. tajnika spraznjeno (Člen IV, točka 2).
Besedilo tiste določbe je sicer zelo nerodno, kolikor se to tiče naše lep? govorice v smislu slovničnih zahtev, ali vseeno pa je dovolj jasno povedano, da zasedejo namestniki svoja mesta le tedaj, kadar so spraznjena, oziroma, kadar dotični gl. odbornik ali umre, ali je odstavljen, ali odstopi sam. Prav nikjer pa ni zapisano, da ima namestnik nastopiti svojo službo, kadar je dotični gl. odbornik bolan.
Kakor je razvidno iz Tavžljevega dopisa, je prejel sobrat Ivan Tavželj od takratnega gl. predsednika, ki je pozneje podal svojo resignacijo, a sedaj pa prevzel bolje plačano službo gl. tajnika, naslednjo brzojavko:	"If
we decide to call 011 you to take charge of the office as acting supreme secretary would you be prepared to assume the position at once wire your reply.” (če se vas mi odločimo pozvati, da prevzamete mesto pomožne-nega ali poslujočega gl. tajnika, ali bi bili pripravljeni prevzeti službo takoj? Odgovorite brzojavno!)
Scbrat Ivan Tavželj je brzojavno odklonil tisto ponudbo in potem še v pismu razložil vzroke, zakaj ne more sprejeti službe nadomestnega gl. tajnika. Ali iz tistega pisanja pa nikakor ni razvidno, da bi se bil odpovedal mandatu, ki mu ga je poverila zadnja konvencija, da bi se bil odrekel zavzeti mesto gl. tajnika, kadar bi bilo spraznjeno ali vsled tajnikove smrti, ali njegove odstavitve, ali njegovega odstopa.
Gl. predsednik Anton Zbašnik se je razjezil ter tolmačil Jednotina pravila po svoje, čeprav so tozadevne določbe v njih dovolj jasne še celo za manj zmožne člane, kakor je on; Tavzljev odgovor mu jo veljal za resignacijo, kar je bila velikanska zabloda v nepotrebne stroške in krivico.
Nato je pregovoril gl. odbor, da je postavil pokojno Agnič za namestnico, in članstvo J. S. K. J. je imelo še vedno Pishlerja za gl- tajnika, so-sestro Agnič za namestnico in Tav-želja pa za namestnika, dasi še ni bilo mesto gl. tajnika nobenkrat spraznjeno.
Gl. odbor ni imel tedaj, ko je postavil pokojno Agnič za namestnico gl. tajniku, prav nobene pravice do tistega koraka. Kajti naša pravila jasno pravijo takole:	"V slučaju, da
je bilo mesto gl. uradnika spraznjeno dvakrat zaporedoma, ima gl. izvrše-valni odbor pravico imenovati in nastaviti zmožnega člana na izpraznjeno mesto.” (Člen IV, točka 4.) Če bi bil Tavželj rpsigniral, bi moral gl. odbor dati besedo v tej zadevi Jednoti-nemu članstvu potom splošnega gla sovanja. Gl. odbor je s tistim imenovanjem postopal samopašno, ker je pozabil, da je v službi Jednotinega članstva, ne pa narobe. V razdobju med dvema konvencijama je splošno glasovanje najvišja inštanca, in le najvišja inštanca ima pravico nastav-
Največji most na Balkanu in eden naj večjih v Evropi, epohalna zgradba ,ki bo vezala Beograd s Pančevom in Banatom je popolnoma dovršen, špecijalna komisija ministrstva prometa je v zadnjih dneh izvršila kolavda-cijo pančevskega mostu ter ga prevzela od podjetij, ki so ga zgradila. Most, ki je dolg 1260 metrov, širok pa 11 metrov, ima sedem velikih odprtin, ki so premeščene z železnimi konstrukcijami, ter je urejen tako, da se po potrebi lahko razširi na 20.5 metrov. Most je 40 metrov visok nad površino Dunava, tako da ne bo oviran parobrodni promet.
Zanimiv lov na medveda. Iz ■Južne Srbije poročajo o zanimivem lovu na medveda, ki je v bližini Prilepa napadel pastirja Kateviča ter ga težko poškodoval, potem pa nadaljeval svoj pohod proti selu Doljanu. V selu je nastala velika vznemirjenost, ko se je medved pojavil pri prvih kmečkih hišah. Seljak Nikola Trajkovič je s polenom napadel medveda, ki pa je Seljaka -s šapo pograbil in vrgel na tla. Prihiteli so na pomoč sosedi in ščuvali svoje pse na medveda, ki se je skušal umaknili združenemu napadu. Od številnih krogel zadet je kosmatin podlegel. Tehtal je nad 300 kilogramov.
Oprostitev od davka in doklad. Z odločbo finančnega ministrstva s o popolnoma oproščeni davkov in samoupravnih doklad na dohodek od podjetij, obratov in samostalnih poklicev: Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja, sanatorij “Leoninum” sv. Vincencija Pavlanskega in konzorcij za izdajanje zdravstvenega poučnega lista “Zdravje” v Ljubljani.
Dopisi, ki ao došli v uredništvo v torek dopoldne in niso nujne vsebine, so odloženi za prihodnjo izdajo. Dopisi, ki pridejo v torek popoldne ali v sredo zjutraj, pa sploh ne morejo priti več vpoštev za priobčitev v izdaji istega tedna, ker v torek popoldne mora biti 'vloženo gradivo v forme, v sredo zjutraj pa se začne list že tiskati. Dopisniki naj izvolijo to vpoštevati. ----------------o--------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s prve strani)
Srez Šmarje: Vekoslav Špindler, novinar v Mariboru.
Nove uredbe o praznikih. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo uredbo o praznikih. Za vse državljane brez razlike ve-roizpovedanja se smatrata, razen nedelj, kot praznika kraljev rojstni dan in dan uedinjenja 1. december. Za državljane posa-moznih veroizpovedanj je določenih: za rimo-katolike 15 praznikov, za pravoslavne 23, za gr-ko-katolike 22, za evangelike 8, za žide 6, za muslimane pa 4 prazniki. Katoliški prazniki so: Novo leto, Trije kralji, svečnica, sv. Jožef, Marijino oznanenje, sv. Ciril in Metod, sv. Peter in Pavel, Veliki šmaren, vsi sveti, brezmadežno spočetje, prvi dan in drugi dan božiča, veliki petek, drugi dan Velike noči in Reš-njega telesa dan.
Volkovi napadli transport vo-
Pittshurffh, Pa.
Članicam društva Marije Vnebovze-te, št. 182 JSKJ naznanjam, da sa bo v nedeljo G. decembra vršila glavna ali letna seja našega društva. Na tej seji ss bo razmotrivalo o različnih važnih zadevah v korist društva in Jednote. Med drugimi važnimi zadevami bo na dnevnem redu tudi volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Napredek društva in Jednote je v veliki meri odvisen od društvenih odbornikov ali odbornic. Ako imamo ul dobre, nepristranske in odkritosrčne o odbornice, bo društvo napredovalo, v e nasprotnem slučaju pa bo na*adova-- lo. Zato je za nas vse dolžnost, da
Na Vel. Cikavi ne daleč od Novega mesta je živela v svoji koči 78 letna užitkarica Katarina Strajnarjeva. Kakor običajno se je ženica zvečer podala zgodaj k počitku. Kakor kažejo znaki, je Strajnarjeva ponoči vstala, napravila luč in si svetila po stari skrinji, ki je bila po, leg njene postelje v desnem kotu nizke in ozke sobice. Kaj je iskala v skrinji, se ne ve. Kmalu po opravljenem delu je legla nesrečnica nazaj k počitku in zaspala.
Goreči utrinki, ki so padli na blazino, napolnjeno s plevami, so pričeli tleti. Vžgale so se pleve in obenem tudi razne krpe, ki jih je imela ženica poleg postelje v skrinji, ženi, ki je med dogodkom trdno zaspala, sta se pričeli vnemati spodnje perilo in odeja, žgati pa se je pričelo tudi njeno telo. Nesrečnica pa se je morala prebuditi v silnih mukah. Kakor kaže, si je hotela pomagati s tem, da se je v postelji preokrenila enkrat na eno, drugič na drugo stran, a vstati ni mogla več. Poleg tega je omamljal ženico tudi dim, ki je napolnil vso izbo, in tako je Strajnarjeva izdihnila v groznih mukah.
Ponesrečenko, katere telo je bilo čez polovico ožgano, je našla zjutraj nekaj pred 6. uro njena sinaha Marija, ki je prišla v stajo molst kravo. Vsa prestrašena je takoj tekla po svojega moža, pokoj ničnega sina Ivana, ki je urno odšel še z drugimi vaščani k koči svoje matere, kjer so hitro odprli v sobi okna in še tleči ogenj pogasili. Njegova mati je ležala sključena in ožgana na postelji, obrnjena z glavo proti vznožju. Sin je prenesel svojo ponesrečeno mater na svoj dom, kjer je bila položena na mrtvaški oder,
Rado Murnik:
Otok se ruši
NAVIHANCI
INDIJANCI
(Nadaljevanje)
“Moji bratje so slišali pametne besede!” se je zaletel v Kiseli-co. “Urni Jelen je sicer še m!ad, pa poln modrosti! Tudi nima razklanega jezika kakor kače, da bi se legal. Pa vendar podira sam svoje besede! Kdaj je kdo slišal, da ima volk golobje srce, in da se je medved izpremenil v jagnje? Mi Deleveri se ne bojimo nikogar! Teda, ako mi doslej še nismo užugali nikogar, saj pa tud> nas ni premagal še nihče!”
“To je vse en pes!” se je oglasil Rdeči Sarafan, najmočnejši od vseh. Več pa tudi ni povedal, ampak mirno usmajal vogal kruha, To je pa zbodlo tovariša Dragotina Milavca ali “Krvavega čuka,” ki je bil po svoji odločnosti kmalu prišel v ime za enega prvih Indijancev.
“Zdaj sem pa že sit zborovanja!” je zarentačil. “Tako se že ne gremo! Sklenimo vendar že enkrat kaj in stopimo na bojno stezo! Skrajnji čas, da si olepšamo pasove s skalpi! Sicer pa res ne dosežemo prave slave! To niso igrače! Vaš brat je govoril.”
In ves rdeč od jeze počepne vročekrvni čuk na hladna tla in ožge Lisjaka s hudim pogledom. Ali Prepisavček se ni dal tako izlepa ugnati v kozji rog.
“Kakšnega krokarja sem slišal krokati!” se je ujedal. “Tudi Zviti Lisjak ima za hlačnim jermenom dosti prostora za različne .skalpe! Pa to ne gre kakor bi pihnil! To bi ne bilo napak! Krvavi čuk naj ne čveka tja v en dan, temveč naj odpre oči naširoko in pove, kje je kakšen sovražnik, ki ga naj mi. . .”
Pri teh besedah se je Lisjak doteknil s prstom glave nad desnim ušesom in hitro naredil krog ob robu las.
Duhovi so se razburili, že je bilo zasejano strupeno seme razkola, in bližal se je velik trenutek. Tačas pa je vstal Veliki Gad, počasi iztegnil desnico izpod prta, jo položil na prsi in začel: “Bratje v Manitu! Poslušajte, kaj pravi Veliki Gad! Zviti Lisjak je hud junak, ki mora pred njim obledeti vsak Mingo! Glava mu je jasna ko beli dan, in rad posluša vsakdo njegovih svetov ob z borovem ognjišču. Pa tudi Krvavi čuk je velik mož, in noben veter ne raznese njegovih besed. Oba sta imenitna; čemu naj bi ostala megla med mladima sokoloma? Nikar naj torej ne obrača-ta obrazov ta na levo, drugi na desno, ampak glejta se prijateljsko ! Ne bo nam treba več dolgo hraniti puščic v tulih. Takoj pove Veliki Gad nekaj, kar bo godba ušesom mojih bratov! Postavite kol!”
V.
OB KOLU MUK.
Kmalu so našli objestni divjaki pripraven količ in ga zapičili v kanalovo mrežo ne daleč od vigvama.
“Pač ima naš narod več sovražnikov, nego je listja na drevju, ptic pod nebom in bivolov na prerijah,” je dejal Veliki Gad. “Enega izmed teh zoprnikov pa nam je dal veliki duh v roke. Precej privežemo ujetega belokožca ob steber muk, da vidimo, kako zna zaničevati bolečine!”
Po teh besedah pa je odhitel Veliki Gad sam v skladalnicd in prinesel žrtev iz kurnika.
“Ju!” so kriknili Indijanci in jeli s svojimi sulicami, fičaf-aji in tomahaki po divjaško hopsati okoli nesrečnega belokožca.
Veliki Gad pa je nasloni! mačka s hrbtom na kol. Krvavi čuk je vrgel svoj laso in nategnil zanko tako, da je stal žiži, čez prsi privezan, na zadnjih nogah pokoncu.
“žiži ni nobena skva!” ga je pohvalil glavar. “Pogumno gleda na pot, ki mu ga bo hoditi.”
Vendar mačku vse to ni bilo nič kaj po dlaki. Začel je nezadovoljno renčati in se zvijati. Indijancem pa to ni motilo prav nič njih veselja. Rdeči Sarafan je od same radosti izpil ves brendi na en dušek. Drugi pa so poizkušali s prsti ostrino orožja.
In zdaj je mignil Veliki Gad, naj začno.
Prvi je nastopil Krvavi čuk, da bi pokazal, kako spretno zna metati svoj tomahak. Zagnati bi ga moral kolikor najbliže žrtvi, ne smel pa bi je zadeti ali celo raniti, že je vihtel leseno sekirico visoko nad glavo, da bi: jo zadegal — kar se je posrečilo mačku, da se je izmuzal iz zanke in ušel neusmiljenim mučiteljem proti izhodu na vrt.
Indijanci so ostrmeli. Po kratkem posvetovanju je določil Veliki Gad načrt in dal posameznim oddelkom potrebna povelja. Nekatere je poslal na desno, druge na levo za beguncem.
S sklonjenimi životi so se odpravili divjaki na bojno stezo in pobirali drug za drugim natanko stopinje vodnika. V kratkem so se pretihotapili zguženi čez dvorišče na izhodno stran in izginili kakor begotne sence skozi mala vrata na precej velik vrt onkraj palisad, počenili v fižolovem pragozdu oprezno na tla, naleknili puščice z dolgimi zalustmi na tetive in nanovo vzeli tomahake izza pasov.
Veliki Gad pa se je plazil sam naprej kakor belouška, pripogibal glavo k zemlji in vlekel na uho.
VI.
NASKOK
Vladimir Bukovnik se je ta popoldan nenavadno zgodaj vračal iz pisarnice.
Da je bil tako kmalu prost, to ni žalilo ne njega ne Azorja, ki je svoje veselje oznanjal vsemu svetu, zdaj dirjal za vozovi, zdaj po-jal druge pse. Gospodu daleč naprej je švignil v Jamnikovo vežo in hitel gledat,* kaj dela nedosežni sovražnik žiži. Ali ni ga bilo videti niti na strehi niti na dvorišču nikjer. Pač pa je zapazil Azor zlobno vesel, da so vrata na vrt le priprta. Kolikokrat je bil že vohal ukaželjni kuža pred zaklenjenim rajem — vanj ni mogel nikdar. Morda le zategadelj si je slikal po slepi pameti ta prepovedani kraj nad vse zanimiv.
In zgodilo se je, da so stopile pasje noge na posvečeno mesto, prvič zopet po mnogih mnogih letih, odkar je gospodarila tukaj gospodična Liza.
Zalazuni, vedno varno skriti, so za prvega lezli proti robu fižolove goščave.
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje)
Santos nič ne črhne. Gleda kvišku. Nekaj velikih ptic kroži okoli palmovih dreves. Prime za svojo puško. Perutar pade meter daleč od reke. Urno ga prevrta, ga priveže za konec palice, počene kraj vode in potisne z batino toplo truplo pod površino.
Vsi so se sklonili proti njemu, že sam njegov molk jim stiska grlo in kar slutijo veliko dramo teh rek. Dve minuti še nista ■ potekli, pa vidijo drobne ribice, plavajoče skoro na površju, čeljusti se zapirajo. Konec palice se na lahno stresa. Mrcvarjenje ni trpelo trideset sekund. Na koncu šibe, ki jo mulat izvleče, se drži samo ogoljena kost. Ptič je izginil.
“No?” jekne Moric.
“Sanjor,” jaguar, ki bi plaval preko reke, ne bi živel nad deset minut, ako ga piranje hočejo požreti.”
Avgust, ki se vrti liki zver na na prostorčku, kolikor ga je še ostalo prostega, glasno dopoveduje:
“Potemtakem ni' mogoče od tod? Ali naj čakamo tu čudeža, dokler ne gagnemo od lako te?”
Santos maje z glavo.
“Dolgo ne boste čakali, Av gust. Glejte: voda raste.”
To je res . . . Poprej niso zapazili, da je nevarnost vedno večja . . .
Njih zavetišče se je skrčilo še za desetino. Otok se čedalje bolj pogreza. Če hočejo ubežati j strahovitim piranjam, jim sko-! raj ne bo preostalo drugega kakor plezati, ako mogoče, na kakšno palmo. In kakor je dejal Avgust, počakati smrti od gladu.
Vse glave so se ozrle kvišku. Misel jih je prešinila, ena ter ista misel.
“Morda bi iz teh dreves napravili splav?”
Santos maje z glavo. “Drugega orožja nimam ko svoj fason . . . Sabljico, s katero človek komaj ubije kačo ali razreže posušeno meso . . . Ne, prijatelji, ne moči ne časa ne bomo imeli, da si zgradimo zavetje . . . Sicer pa, komu bi služilo? V 12 urah, morda v petih, tukaj ne bo več otoka ... še če bi utegnili zbiti splavček, bi mogel nositi komaj enega ali dva izmed nas . . . Kaj pa drugi? ... In potem, vam pravim, je to nemogoče.”
Edmund molči, krepko prižema nase Adino, ki ne joče, in gleda, kako voda venomer narašča.
Santos sede ob, pepelu ugaslega kurišča. Na glas premišlja: “Saj sem vedel ... V tej deželi je smrt povsod . . . posebno tam, kjer je ne pričakuješ . . . Pod najlepšim nebom, ob najsijajnejšem dnevu kakor sredi orkana ... Na svoj plen preži. Vendar nisem se je zanade-jal tako brž . . . tako naglo . . . Nevarnosti sem slutil šele za čez mesec dni . . . Prave nevarnosti v katerih šklepečejo zobje še celo najhrabrejšim.”
Zdajci' se je mestic udaril po čelu:
Ljudje so poparjeni. Moric nagonoma gladi oglavje svojega samokresa . . .
“Palmovo listje?” vpraša Avgust.
“Niti sto metrov vas ne bo držalo . . . Nazadnje bo še zmeraj isti konec . . . Piranje . . . paranje pri živem telesu.”
“Če je stvar taka,” vpraša Avgust, “smo pač izgubljeni, jeli-te? Nič ne more ustaviti te vode, ki se dviga ... te zemlje, ki se pogreza?”
“Izpodmel se nikdar ne ustavi, kadar gre za otok ...” “Potem nam je samo Se umreti ... ”
Santos mirno odvrne, a da ne vstane: “Dokler človek živi, Avgust ne obupa ... In še nikoli ni umrl noben potnik, ki se je meni izročil.”
Ostali so brez moči, gledajoč
okoli sebe to ravno, belo, na videz neškodljivo vodo, ki pa je skrivala v 1 sebi najgrozhejšo smrt. Z blaznostjo v očeh je Edmund videl tik sebe, kako po milimetrih gine rdečkasti pesek.
Voda ni rastla, pač pa se je potapljal otok.
Omar se je vnovič obrnil proti Meki in bos pričel moliti.
Umival pa se ni. Ta voda se mu ni zdela nič prida.
Avgust je tesnobno zrl Santosu v mršavi in zagoreli obraz, češ, kedaj se mu porodi nova misel.
“Kako, da se nisem tega poprej spomnil?”
Pograbil je svoj fason, pokleknil pred zaboj, nekak kov-čeg s pokrovom, iz grobega mehkega lesa, ki so ga poprej spravili na suho, da bi imela mlada žena kam sesti.
“Tole nas utegne rešiti . . . Ne vem zakaj se ne bi to obdržalo pol ure na vodi.”
“Da bi zajahal?” je vprašal Avgust.
“Ne . . . Prekucnil bi se. Na vsak način pa bi noge molele v vodo. In piranje ...”
Ne da bi bil utegnil povprašati po^ ključu, ki ga bržkone nihče ni imel pri sebi, je pričel mrzlično razbijati zaboj.
Pokrov je bil brž odtrgan in vsebina naehkrat iztresena na predovino. Zaboj so napol potisnili v vodo.
“Dobro ga čuvajte. Da ga ne odnese!” je vpil polutan.
Še vedno oborožen s svojo sabljo je obenem naskočil palmo. Plezal je kot opica, objemajoč drobno deblo z rokama, pri čemer si je pOrtiagal z vsemi hra-pami, ki so jih pustili nekdanji listi.
Ko je bil zgoraj, si je odsekal pripravo, ki bi bila v sili lahko veljala za veslo. Čoln je hotel oborožiti. i
Naglo je splezal na tla. Ko pa je hotel zaboj docela poriniti v vodo, sta se Moric in Avgust odločno postavila predenj.
“Ti se ne £meš izpostavljati,” je kliknil Avgust. “Ti si tukaj potreben ...”
“Ampak ti tudi ne, slišiš?” se je drl Moric. “Jaz sem mlajši. Meni gre čast, da vam sem privedem našo ladjico.”
“Deset minut ne boste vztrajali v položaju, kakršnega morate zavzeti,” se je odrezal pavliha. “Vidite, na kakem prosto-du se bo treba stisniti kakor kača in se potlačiti, da se zniža težišče?”
Edmund je moral poseči vmes. Sicer pa ni kazalo izgubiti niti minute, če so hoteli poskusiti zadnje in edino sredstvo za rešitev. Avgust je imel prav; človek je moral biti vrvohodec in pokveka, če naj bi se bil zgnetel v ta četverooglati čolnič, tvoril v njem podtežilo, veslal, ne da bi telo premaknil za centimeter in ne da bi celo gledal iz de-ščene kletke.
“S kričanjem ti bomo dajali smer,” je rekel Edmund. “Ako bi glavo dvignil, bi se preveg-nil . . . ”
“In vaše ljubke ribice bi me požrle? Hvala lepa ...”
Nastanil se je v plavajočem zaboju oprezno kakor ekvili-brist ali ravnovesnik na vrhu petmeterske prekle. Sesedel se je vanj in po malem izginil na dnu svojega skrovišča. Nič več prostora ni zavzel nego velik pes.
Z vzdignjenima rokama je držal palmov drog in skušal krmariti po vodi.
“Dobro mu Sre>” je zavpil Moric. “Kar naravnost, Avgust.” Zaboj ni imel nobene države, venomer se je kolebal. Avgust ga je le mukoma potiskal naprej s svojo ranto. Svoje moči je mogel samo smešno malo uporabljati. Vendar pa so Adina in vsi štirje moški z neznansko nado spremljali njegbvo počasno vožnjo.
(Dalje prihodnjič)
Zvonko A. Novak:
Diagnoza bratskih zavarovanj
(Nadaljevanje)
Prva bratovščina, ki se je v Združenih državah v večjem obsegu naslanjala na sistem kooperativne odpomoči v obliki posmrtnine ali življenjskega zavarovanja s pomočjo pridruženih krajevnih društev, je The Ancient Order of United Workmen. To bratsko podporno organizacijo je ustanovil John Gordon Upchurch leta 1868. Več drugih podpornih matic, organiziranih na podlagi sličnega sistema, je bilo ustanovljenih v naslednjem desetletju. Nekatere izmed teh podpornih bratovščin so takoj izpočetka uvedle življenjsko zavarovanje. K temu jih je prisilila visoka zavarovalnina, ki so jo zahtevale takratne nebratske zavarovalne družbe, in pa stroge in trde določbe v njihnih policah. še več bratskih podpornih organizacij pa je uvedlo življenjsko zavarovanje v sedemdesetih, ko je več kakor 40 starih zavarovalnih družb prišlo na boben. Ti finančni polomi in neuspehi so ustvarili med ljudmi nezaupnost do njih, in podpornih organizacij, slonečih na podlagi kooperativnega sistema podrejenih krajevnih društev, je bilo čedalje več. Veliko je bilo med njimi takih, ki so pobirale zavarovalnino v obliki mesečnih prispevkov, a niso imele drugače ničesar, kar zna-či bratske podporne ustanove.
V letih od 1881. do 1890. je bilo ustanovljenih še več novih podpornih bratovščin. Leta 1889. se je pojavilo tudi prvo samostojno podporno društvo med Jugoslovani v Ameriki. Ustanovila sta ga Slovenec Nik St.arašinič in Hrvat N. Moškun v Pittsburghu, Pa. Dala sta mu ime “Svi Sveti.” To društvo je : ^udi ognjišče veliki bratski podporni matici Hrvatski Bratski | Zajednici, ki ima svoj sedež \
' Pittsburghu, Pa., in je največja bratska podporna ustanova med ameriškimi Jugoslovani.
Enajsto ljudsko štetje izkazuje, da je bilo dne 31. decembra 1889 v Združenih državah nič manj kakor 298 podpornih bratovščin. Ali vsled nezdravih finančnih metod jih je mnogo kmalu prenehalo poslovati. In od leta 1890 sem se je njihno število prav malo ali pa nič povečalo, dasi je bilo ustanovljenih dokaj novih.
Podati popoln seznam bratskih podpornih organizacij je nemogoče, zakaj, v mnogih državah naše Unije ni treba takim organizacijam pošiljati poročil o premoženjskem in članskem stanju na zavarovalninsla department. Dne 31. decembra 1913 je imelo 75 bratskih podpornih matic, poslujočih v državi New York, 5,032,284 za varovalnih certifikatov ali polic. Te so predstavljale ogromno zavarovalno svoto v znesku po $6,163,020,552. Med omenjenimi bratovščinami je imela organizacija The Modern Woodmen of America največ članstva z 962,966 policami, ki so jamčile in predstavljale svoto v znesku po $1,545,759,000. Članstvo je vplačalo organizaciji $80,461,386, podporna matica je izplačala $64,091,344, in stroški so znašali $10,386,-102.
Podporne bratovščine so organizirane na različne načine. Njihna vlada je predstavniška in se osredotočuje v glavnem odboru, ki sestoji iz eksekutivne-ga načelnika in nekaterih sou-radnikov, V nekaterih organizacijah se ozirajo na državne meje. V takih imajo uradniki posamičnih držav odločilno besedo v mnogih zadevah krajevnih društev tamkaj. Nominalno so sicer podrejeni glavnemu odboru, ali dejansko pa so večali-manj gospodarji dotične organizacije v svojem ozemlju.
Nekatere podporne bratovščine pa nimajo vmesne državne organizacije; krajevna dru-
štva so neposredno pridružena glavni matici. Bratovščina The Ancient Order of United Workmen in pa vse jugoslovanske bratske podporne ustanove v tej deželi lahko služijo za zgled takih podpornih bratovščin.
Delovanje raznih bratskih podpornih institucij je tudi jako različno. Skoro nepotrebno je še posebe omenjati družabne zadeve, ki tvoiwjo tako važen del njihnih aktivnosti in njihne-ga življenja. Krajevna društva so središče in torišče vsega družabnega in narodnega življenja v njihnih odnosnih območjih in okoliščih. Zato pa ne kažejo družabne zadeve prav nobene enotnosti.
Nekatere podporne bratovščine dajejo le posmrtnino, nekatere pa dele še raznovrstne podpore, kakor n. pr. podporo za onemoglost, za poškodbe, za bolezen, za zdravniške operacije, za pogreb in nagrobne spomenike. K temu je predvsem prištevati vse jugoslovanske podporne bratovščine, ki pa ni-rio bile vedno tako radodarne in liberalne. Kjer ni izvedena popolna centralizacija, zdržujejo in upravljajo vse te raznovrstne podpore krajevna društva.
V vseh slučajih pa je posmrtnina v rokah glavnih narodnih odborov.
V poteku razvojnih let je bilo pri podpornih bratovščinah vsakčas opaziti tupatam, zdaj-pazdaj večje ali manjše zanimanje za združenje, enotnost priprostost in varčnost. Tudi med našimi jugoslovanskimi, zlasti pa slovenskimi in hrvaškimi podpornimi maticami je bilo čutno in vidno takšno gibanje. Ker pa ni bilo dosti iskrenosti pri tistih, ki so pospeševali takšno gibanje, je bilo žal prav malo uspeha.
To, da streme temeljna nače-'a podpornih bratovščin za združitvijo in enotnostjo, nam očitujejo tri federacije, in sicer Narodni bratski kongres (the National Fraternal Congress), Ameriški bratski kongres (the American Fraternal Congress) in pa Spojene bratovščine ameriške (the Associated Fraternities of America).
Narodni bratski kongres je bil ustanovljen na zborovanju, ki se je vršilo leta 1886 v Wash-ingtonu, D. C., in katerega se je vdeležilo sedemnajst podpornih bratovščin. V ustavi te federacije je rečeno, da stremi kongres za združitvijo vseh legitimnih bratskih podpornih matic v svrho medsebojnih informacij, interesov in obrambe.
V zadnjih letih je ta kongres
posvečal veči del sVOje^: in svoje energije Pre<*VSj ma ciljema. Videc v 1 vezervnem skladu naj' nost za obstanek P0^ bratovščin je neprest^ val na to, da bi. vse bratovščine P1'0^0''0'^ asesment. In drugič se P , za to, da bi bila po vse vah Unije uvedena
stavodaja glede na
skega zavarovanja- , kongresovega delovanj, sežen domala vsep°'s° bratske podporne ,i višajo asesment leto z‘ Drugemu smotru Pa trda. To pa menda le ^ izčrpavajo pri kongre energijo predvsem ganje prvega cilja. * storil prav, če bi spl° w drezati v sršenje £neZ, stil državne p°stav0 miru, ali pa naj hi 11 ^ 6 svoje sile v dosego en° (J stavodajstva glede podpornih organizacij dežele.	•
(Dalje prihodnji ----------o------
siko v vasi naselbm* s itva J. S. K. Jednote, ^ ne ustanovilif OscM "
  zadostuje!
So.
49
SLI
%;
Nst
26 J f%U,
cet| snih 2
K °«
:Hi
ta
na :o (i
V
4i % Ste, v S
1)rust
8- K !-ie n
%r5
iiih
1 isti Slov
od naj® do največ
DRUŠTjb.
m posa® l izdeluje lično moW ^ venska unijska
Ameriška Dom^J
6117 st. claib .j CLEVELAND-^
Kr,
br
K A'
V,
Ni
lr>nli
GLAS NAROD1
NAJSTAREJŠI NEOl> * SLOVENSKI DNE*1 V amebiki
Je najbolj razširjen ^ list v Ameriki; dona58 V nje svetovne novosti. Izvirna poročila iz sta jr vine; mnogo šale romanov najboljših P1SB
Pošljite fUL
in pričeli ga bomo P°
Vsa pisma nai
.slovit«
GLAS nar
216 W. 18th St., New
Božični prazniki se bliŽg^
_ . 1
Zadnji čas je veljava dinarjem nekoliko P01 .’a, vrednost liram se je pa malo znižala. Spodaj P°^a ^ seznam veljaven do preklica v pojasnilo onim, bodo naročili dostaviti darove v denarju svojin1 ^ za božične praznike	^
Din	100_____$	2.05
Din	200_____§	3.90O
Din 400.......7.60SL'
Din	500  _____$	9.45
Din 800...... J. $15.00^
Din	1000......$18.60 Lire 1000. 
Pri nakazilu višjih zneskov kakor označen o, ^ ljujemo primeren popust.
SAKSER STATE BANK ,
82 Cortlandt St.	NEW	YOR&	^
/•7:|
m
Mestna hranilnica ljubljanski
LJUBLJANA Prešernova ulica št. 3	fJjj
JE največja regulativna hranilnica v jugoS^
Ima	vlog nad 430,000,000 dinarjev	J(}l|
ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM ^° PREMOŽENJEM IN Z DAVČNO MOČJO
ti 9
Vloge hc* sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe Pr° vedi we obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno.
Rentni davek	od vložnih obresti plačuje hranilnica sama.	J. |
Rojaki, ki hočete nalagati svoj denar v stari domovini, obrni1 j,rl i, Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki	,<it*
nici pa pišite, po kateri banki ste denar nakazali, kdaj in koliko. svoj natančen naslov, da Vam more hranilnica odgovoriti.
  ....................................................