11325451 SVEŽE IN NARAVNO 'T^erutnine Ptuj $ & i/d V l" PTU,ISKU#IERUTNINAR GLASILO PERUTNINE PTUJ LETO XIX ŠTEVILKA 4 DECEMBER 1995 . Kolikor ljudi, toliko jedi - iz Perutnine Ptuj! Ob koncu leta 1995 Leto 1995 je za nas v Perutnini v mnogih pogledih nekaj posebnega. Praznovali smo 90-letnico obstoja kot uspešno podjetje, ki si prizadeva za zdravo prehrano tako Slovencev kot številnih kupcev po Evropi. Z uspešno promocijo jubileja, zlasti pa s ciljno marketinško akcijo; nam je uspelo utrditi ugled vodilnega slovenskega proizvajalca piščančjega mesa in izdelkov. Z novimi proizvodi, s spreminjanjem zunanje podobe izdelkov in z novo poslovno filozofijo zastavljamo dobre temelje za podjetje odličnosti, ki ga skupaj izgrajujemo. K temu še lahko prištejemo povečan poudarek na izobraževanju, napore za izboljšanje motiviranosti zaposlenih, večjo zavest pripadnosti in sploh spremembo notranje kulture v podjetju. V letošnjem poslovnem letu ugotavljamo kvaliteten premik v realizaciji proizvodnih rezultatov. Dosegli smo povečevanje tržnih deležev na kvalitetnih tr- gih in s tem tudi začrtano finančno realizacijo. Na podlagi teh dejstev lahko trdimo, da se za nas zgodba o uspehu nadaljuje. Pred nami pa je lastninsko preoblikovanje podjetja, ki ga bomo zastavili še pred krajem letošnjega leta. To, spoštovane sodelavke in sodelavci, je naloga, ki jo moramo skupaj opraviti, ker le tako lahko skupaj odločamo o kvalitetnem položaju podjetja jutri. Temeljna poslovna filozofija Perutnine Ptuj je jasna strategija, sodoben management, fleksibilna organizacija in predvsem sposobni in motivirani sodelavci. Zato polagam pred vse zaposlene v PERUTNINI Ptuj sledečo strategijo: — izboljšati kvaliteto tehnološkega procesa, — izboljšati učinkovitost in stroškovno uspešnost celotnega podjetja, — razvijati nove proizvode, — povečati tržni delež na domačem trgu in izboljšati profitno stopnjo, — povečati kvaliteto pri zaposlenih s šolanjem in selekcijo, — s ciljanimi investicijskimi vlaganji dvigniti nivo kvalitete in obvladovanja stroškov, — doseči standard ISO 9001 v PC Mesna industrija. CILJI DO LETA 2000: — dvigniti hočemo delež gotovih proizvodov in proizvodov z dodatno vrednostjo, — doseči med mesom in gotovimi proizvodi razmerje 1 : 2, — doseči letni prihranek 150 milij. DEM, — pridobiti certifikat ISO 9001 za celotno podjetje. Na koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem zaposlenim v podjetju za prispevek k realizaciji ciljev ter managementu za uspešno izvajanje poslovne politike. VSEM SODELAVKAM IN SODELAVCEM ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Perutnina je letos že drugič podelila jubilejne značke za zvestobo podjetju. Značko za 10, 20 in 30 let zvestobe in soustvarjanja podjetja je prejelo 184 sodelavcev. Imena vseh so bila javno razglašena na dnevu Perutnine. Na podelitev pa jih je predsednik dr. Roman Glaser povabil 26. oktobra. Srečanja, ki je bilo v jedilnici predelave v Mesni industriji, so se udeležili skoraj vsi prejemniki odličij iz vseh profitnih centrov in strokovnih služb. To je bila tudi priložnost, da se jim je predsednik zahvalil za vložen trud in jim značke osebno podelil. Ob čestitki za prejeta priznanja je poudaril. ‘TO, 20 ali 30 let dela v Perutnini je vendarle pomemben dogodek, saj odraža čas, ki ste ga v naši hiši preživeli in dali mnogo svoje energije, mnogo svoje osebnosti in izredno mnogo prispevali k temu, kar Perutnina danes ponovno je. Upam in želim, da ta drobna priznanja posebej simbolizirajo pripadnost podjetju in da tisti, ki ste prejeli bronasto značko, dočakate še drugi dve, tistim s srebrno še zlato, tistim ki ste prejeli zlato, pa ostane le še, da dosežete diamantno priznanje in zasluženo penzijo. Dejstvo je, da kolektiv, s takšnimi delavci, ki tako dolgo bivajo v podjetju, je in mora biti zdrav ter vedno pripravljen na izzive, ki jih postavlja pred nas sodobna družba. Vsi vi ste v vsem tem času dokazovali svojo zavest, svojo voljo in seveda svojo željo prispevati svojemu podjetju, da je takšno, kot si ga želite. Da je takšno, kot danes je, najbolj veste tisti, ki imate danes trideset let, saj poznate vse vspone in padce tega podjetja in bolj kot jaz lahko skozi svoje spomine ugotavljate, kaj vse je Perutnina doživela. Res je, da se je od 1990. leta Perutnina srečevala z burnimi dogodki in velikimi Prejemniki zlatih odličij, od leve proti desni: Janko Podlesnik, Alojz Obran, Marija Hribar, Otmar Kramberger, dr. Roman Glaser (ki je podelil priznanja), Marija Glaser, Janko Hentak, Janko Rogina, Alojz Krajnc, Vinko Polanec in Vinko Iljevec spremembami kot še nikoli v preteklosti. Mirno in pošteno pa lahko rečemo, da je Perutnina Ptuj ponovno sistem, ki je trdno usidran v slovenskem gospodarskem prostoru in da ponovno pridobiva svojo veljavo ne samo po količini, temveč predvsem po kakovosti proizvodov, ki jih tržimo doma in zunaj. Uveljavljamo se z ekonomsko trdnostjo, ki jo imamo, in z ljudmi, takšnimi kot ste vi, ki s tem podjetjem živite in delate.” V nadaljevanju je predsednik zbrane dokaj podrobno seznanil s stanjem v podjetju, z aktivnostmi, ki potekajo okoli lastninjenja in za pridobitev certifikata ISO 9001. Seznanil jih je s položajem na raznih trgih in položajem v slovenskem gospodarstvu. Na koncu je izrazil prepričanje, da bodo prav jubilanti tisti, ki se bodo poleg vseh drugih še posebej zavzemali za dosego odličnosti, kar je cilj podjetja v prihodnje. L. C. Aforizmi Če pri nas delaš, kar te veseli, prejemaš plačo, ob kateri se razjočeš. Iz kamnov spotike tlakujejo slepe ulice. *+* Nekoč so se nezaželenih odkrižali tako, da so jih križali. *£**£**£* Včasih je bila kmečki statusni simbol alfa, danes je alfa romeo. *±k Kdor kvasi majhne neumnosti, bo zamesil veliko norost. A* A* A* Jrpc Veliki človek sam premaga gore; še večji je tisti, ki sam premaga gorje. sCbc »chk kp Xp *p Največ kozlov ustrelijo osli. *£* *p*p*p Bog kaznuje s šibo, hudič pa s šibico. *±* Jipc Elektrogospodarstvo tudi šibki tok jako zaračunava. *±fc *+* 3*pt Manj ko je sitih, več jih je vsega sitih. fredi Predstavitev podjetja v Mesni industriji Športniki vedo, da je prvo mesto izjemno težko doseči, še veliko težje pa ga je obdržati. Tudi naši komercialisti vedo, kako težko je najti kvalitetnega kupca, naša skupna skrb pa mora biti, da ga bomo obdržali. Obdržali ga bomo le s kakovostjo proizvodov, ki mora biti boljša od konkurenčne, poleg tega pa je potrebno upoštevati še splet drugih aktivnosti, od doslednega izpolnjevanja dogovorov in drugih poslovnih odnosov, do uspešnega oglaševanja in seznanjanja s Perutnino Ptuj in našimi dosežki. V ta namen smo v letošnjem jubilejnem letu povabili na obisk več skupin naših odjemalcev z različnih koncev Slovenije. Ena takšnih so bili naši kupci s Primorske, ki so nas obiskali 23. oktobra. Ogledali so si proizvodni proces v perutninski klavnici, kjer so se seznanili s kakovostjo dela in tehnološko opremljenostjo, ki skupaj zagotavljata kakovost proizvodov. V drugem delu srečanja so si ogledali bogate muzejske zbirke na ptujskem gradu in druge zanimivosti Ptuja. To je bila tudi priložnost, da sem poskušal izvedeti, kako poznajo Perutnino, kako so zadovoljni z našimi proizvodi in poslovanjem ter o počutju na Ptuju. V ta namen sem se pogovarjal z nekaterimi slučajno izbranimi gosti. Jože SEMOLIČ, mesar privatnik Na našem novogoriškem območju do pred leti Perutnina ni bila kaj dosti prisotna. Ko se je pojavila, pa opažamo, da se vedno bolj uveljavlja. Pri tem ima brez dvoma pomembno vlogo distribucijski center v Biljah, osebje, ki tam dela, in zlasti vaš komercialist g. Predikaka. Vsi skupaj imajo izreden občutek in posluh za kupca. Vedno poskušajo ustreči našim željam tako časovno kot z vrstami želenega blaga in dosledno dostavo. Poudariti želim, da sem s sodelovanjem resnično zadovoljen. Razlog, da sem prenehal s prejšnjim dobaviteljem in začel sodelovati s Perutnino, je najprej v kakovosti proizvodov, zatem pa pri vaših ljudeh, ki vedo nevsiljivo ponuditi vaše blago. Za more- bitne spodrsljaje pa tudi niso gluhi. Vedno znajo prisluhniti, da skupno najdemo rešitve, če pride do kakršnihkoli težav. To je redek primer drugod in prav to privlači. Presenečen, impresioni-ran sem tudi nad današnjim obiskom v Perutnini. Sem mesar, zato vem kaj pomeni za zdravo blago čistoča v proizvodnem procesu hrane. Tehnologija in oprema sta lahko vrhunski, toda higiena mora biti pred njima. Omeniti moram proizvodne delavce, ki pripravljajo ustrezno in skrbno obdelano blago, da lahko konkurira drugim proizvajalcem. Podjetju gre vsa pohvala. V Ptuju sem že bil tudi prej. Dobil sem prijeten vtis, ki sem ga danes še utrdil. Upam, da bomo 100-letnico Perutnine praznovali skupaj. Jožica KODELJA, vodja kuhinje družbene prehrane v Gradbenem podjetju Primorje Ajdovščina. Za družbeno prehrano sta najpomembnejši kakovost blaga in ustrezna cena, poleg tega pa še resnost poslovanja, točnost dostave in še kaj. Torej se najbrž ni bilo težko odločiti za sodelovanje s Perutnino. Ob ogledu klavnice sem bila presenečena. Nisem si mogla predstavljati, da je pri klanju mogoč tako urejen proces dela. Vse je čisto in linije posameznih obdelav potekajo povsem usklajeno. Tega si res ne moreš predstavljati, dokler ne vidiš organiziranega in usklajenega proizvodnega procesa. V Ptuju sem že bila, saj je brez dvoma eden izmed biserov naše kulture. Resnično je lepo mesto. Obiskali smo tudi Ptujsko goro. Prav tako je lepo na Rogli. Sploh imam rada Štajersko. Stanislav ČEBE, vodja menze Fructal v Ajdovščini. S Perutnino sodelujemo tretje leto. Za to smo se odločili v glavnem zaradi kakovosti proizvodov in ustreznih cen. Zlasti je pomembno, da dobimo sveže in točno dostavljeno blago, so pa vaši piščanci tudi okusnejši od drugih. Tudi danes sem dobil zelo ugoden vtis. Imel sem si možnost ogledati že dve piščančji klavnici pri nas, vendar se nobena ne more primerjati z vašo niti po opremljenosti, še manj pa glede čistoče oziroma higiene. To pa je za živila najbolj bistveno. Na današnjem obisku sem podrobneje spoznal podjetje in organizacijo dela pri vas. Sedaj sem še bolj prepričan, da sodelujemo s trdno in zaupanja vredno firmo. V Ptuju sem že bil, vendar to staro mesto vedno znova preseneti gosta s kakšno zanimivostjo. Nataša VELIKONJA, prodajalka v delikatesi podjetja Peloz v Novi Gorici. Prodajam poleg drugega tudi proizvode Perutnine Ptuj. Menim pa, da se pri nas odjemalci šele prav privajajo na vaše sicer kvalitetne proizvode. Zdi se mi, da pri nas še vedno “gredo” bolj izdelki MlP-a, kot je pršut. Mislim, da vaši izdelki še niso dovolj znani, saj je za to potreben določen čas. No, tudi Pivka je precej prisotna. Ob ogledu klavnice imam občutek, da je organizacija dobra, vendar je delo v sleherni klavnici kruto, zato ne morem reči nič posebnega. Všeč pa mi je mesto Ptuj, želim si tudi priti na kuren-tovanje. Dominik VELIKONJA, vodja nabave hotela Cerkno. Razlog, da smo začeli sodelovati s Perutnino je ustrezna ponudba in pestrost asortimana. Nabavljamo v glavnem cordon blue, piščančje zrezke brez kosti in razsek. Pripravljamo pa okrog 1.200 obrokov dnevno. V Ptuju sem prvič. Prvi vtis je prijeten. Prvič sem tudi v Perutnini. Lepo je videti, kolikšna skrb in še zlasti higiena se posveča proizvodom, ki jih kupujemo. F mš / Darja MAVRIČ, vodja skladišča Perutnine v Biljah Moj prvi vtis o Ptuju je super. Je zelo zanimivo mesto. Se močnejši vtis pa je name naredil ogled te vaše moderne klavnice. To je bila izjemna priložnost, da sem lahko spoznate celotni delovni proces. Še bolj bom cenila vaše kakovostne proizvode. Sedaj imam veliko bolj izdelano predstavo o podjetju v katerem delam. Če spregovorim o svojem neposrednem delu, si upam trditi, da se na Primorskem da deteti in veliko storiti, če to želimo in če hočemo tudi zaslužiti. Sedaj mi je edino žal, da nisem prišla v Ptuj takoj na začetku svojega dela v Perutnini, da bi se že takrat seznanila z načinom dete in organizacijo podjetja. Tudi različne evidence in dokumente ureja vsako podjetje do neke mere po svoje, zato sem se v začetku precej “lovite”. Sicer so mi vsi na upravi s korektnim delom pomagali in smo težave sproti razreševali, kar me resnično veseli. Veseli me, da je podjetje organiziralo srečanje za kupce na Primorskem in da ste o tem v vašem časopisu seznanili vse delavce Perutnine. S tem je bilo predstavljeno tudi delo na Primorskem in naš distribucijski center. Že teh nekaj izjav zgovorno pove, da nam je v veliki meri uspelo prebiti se na tržišče, kjer je do pred kratkim dominirala konkurenca. Ta uspeh pa je odraz kakovosti in pestrosti ponudbe v najširšem pomenu — od skrbi za kakovost proizvodov in širitve palete izdelkov do pravilnosti vodenja razvojne politike in uspešnega dela PC Trgovina, kjer je treba še zlasti omeniti prodornost komercialista, zadolženega za to območje, Franca Predikaka. Veliko so prispevale tudi ustrezne pred- V zadnjih letih namenjamo veliko pozornost tržišču. Zato je prav, da tudi v Pe-rutninarju odmerimo temu področju več prostora. Distribucijskega centra v Ljubljani pri tem ne moremo prezreti. Pred nekaj desetletji je bilo v Ljubljani organizirano prvo predstavništvo Perutnine — takrat je bilo to prodajno skladišče. Hiter razvoj podjetja, ko smo odpirali nove mesnice in navezovali komercialne stike za prodajo v mnogih trgovskih hišah, je omogočal, celo zahteval, hiter razvoj trgovske enote v Ljubljani. V osemdesetih letih pa naj bi po mnenju tam zaposlenih začeli Ljubljano zapostavljali na račun razvoja prodajne mreže v ostalih republikah takratne Jugoslavije. Po razpadu le-te in po sprejemu trdo zastavljenega sanacijskega programa Perutnine v letu 1993, pa se je ponovno začel oster prodor s stavitve in degustacije naših izdelkov. Lepe ocene in pohvale pa nas ne smejo zadovoljiti. Nekdo je zelo resno rekel: "Če bi vaše proizvode ocenjeval od ena do pet, bi vas ocenil z dobro štirko.” Da bi postali odlični, se torej moramo še potruditi, saj to počnejo tudi konkurenčni proizvajalci pri nas in v tujini z željo, da bi nas prehiteli. Na vedno zahtevnejšem trgu se bo namreč obdržal le najboljši. prodajo na slovenskem trgu in s prodajo na tuje. To niti malo ni bilo lahko delo. PC Trgovina se je reorganiziral, začele so se uvajati nove oblike promocije, najpomembnejši pa je bil stik komercialistov s potencialnimi strankami. V distribucijskem centru Ljubljana smo organizirali prodajo po območjih. Za vsako je zadolžen komercialist, njih delo pa koordinira vodja predstavništva Janez Žnidaršič. Ni dvoma, da smo na ljubljanskem območju uspešni, saj pokriva območje celotne Savske doline od izvira Save do hrvaške meje; širše ljubljansko zaledje ter Notranjsko vse do Cerknice. Vsekakor gre za veliko območje, zato vas bomo o uspehih in tudi težavah, ki jih imajo, podrobneje seznanili v naslednji številki. Lojze Cajnko Lojze Cajnko Distribucijski center Ljubljana December 1995 G. Bojan Dovečar med razlago elementov poslovnika Podjetje seje odločilo za kvaliteto V 5. številki Informacij smo vas v dokaj širokem sestavku "Boj za kakovost pomeni pot k odličnosti" seznanili z odločitvijo vodstva podjetja, da dvignemo kakovost Perutnine na takšen nivo, da si bo pridobila certifikat za izpolnjevanje pogojev standarda ISO 9001. V grobem smo vas seznanili, kaj standard sploh pomeni, kaj je v aktivnostih za pridobitev certifikata že storjeno in kaj bo treba še narediti. Tudi na to smo opozorili, da smo za izpeljavo programa zadolženi in odgovorni vsi zaposleni glede na svoje zadolžitve oziroma delo, ki ga opravljamo. Zapisali smo, da v decembru sledi procesni paket izvedbe programa, ki zajema vse proizvodne enote. Pri tem so vodstva enot dolžna oceniti sposobnost obvladovanja proizvodnega procesa in kontrolo izpolnjevanja proizvodnih zahtev. Ker se ta del programa začenja izvajati v našem naj-večjem profitnem centru, Mesni industriji, je podjetje 29. novembra tam organiziralo posvet, kamor je bil povabljen svetovalec g. Bojan Dovečar. Posveta se je udeležilo celotno vodstvo tega PC in tisti del komerciale, kr ima največ poslovnih stikov s klavnico. Zbranim je najprej spregovoril predsednik dr. Gla-ser, ki je poudaril: “Za prihodnje in naslednja leta smo se odločili, da želimo biti močno prisotni na zahtevnih trgih, seveda prisotni s kvaliteto. Pri tem smo jasno izrazili svoje vodilo: Kvaliteta — prehod v odličnost. Kaj to pomeni? Pomeni, da mora biti končni cilj in želja slehernega zaposlenega doseči to, da smo najboljši na vseh področjih od proizvodnje, trženja, finančnih poslov, medsebojnih odnosov do načina vodenja, vzpostavljanja kontaktov z javnostjo in vsega kar lahko prispeva k odliki”. Za to, da smo se odločili najprej certificirati Mesno industrijo je preprosta razlaga. Tu dobimo namreč končni proizvod, ki ga ponudimo kupcu. To je tisti del procesa, ki neposredno vpliva na naš položaj na trgu. Kupca ne zanima, kako dobimo kvalitetnega piščanca, zanima ga le, kakšen je, kako je obdelan in kakšne kvalitete so finalni izdelki. Kupec v Sloveniji je dosegel nivo, da kupuje samo blago, ki mu zagotavlja kvaliteto. H kvaliteti in uveljavitvi končnega proizvoda pa seveda prispevajo tudi vsi drugi PC. Že v ta del pa bomo vključevali posamezne dele drugih PC. Svetovalec Bojan Dovečar je v svoji razlagi opozoril na elemente, ki jih bo potrebno opredeliti v poslovniku in kasneje dosledno izvajati s polno resnostjo in odgovornostjo od predsednika podjetja do slehernega delavca glede na znanje in položaj posameznika. “Resnost dela se mora izražati v doseženih številkah, ne v obljubah,” je poudaril. Prikaz elementov, ki sestavljajo poslovnik, in podrobno tolmačenje g. Dovečarja o vsakem elementu bo brez dvoma vsem v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Verjetno bomo o tem še kaj pisali. Urednik Prihajajoče leto 1996, deklarirano kot leto kvalitete v Perutnini, postavlja službo informatike pred vrsto izzivov in zahtevnih nalog. Poudarek k tržni usmeritvi, pridobitev standarda ISO 9001, zahteva usposobljene izvajalce del z določenim osnovnim znanjem računalništva. V sredini leta 1995 smo pričeli s široko akcijo računalniškega usposabljanja delavcev zaposlenih v Perutnini Ptuj. V usposabljanje je vključeno preko 200 zaposlenih, 30 sodelavcev je del usposabljanja že zaključilo. Usposabljanje temelji na osnovah znanja Windows-ov, urejevalnika tekstov Word in tabel Qpro in Excel. Pogoj za nadalnjne uspešno delo je okolje, katero zahteva navedeno kreativnost pa tudi oprema. To pa je nedvoumno v vseh kreativnih službah izhajajoč od računalništva, financ, plana, kontrol-inga, komerciale, do tehnologije. Opremljenost delovnih mest z računalniki zahteva od informatike povezave z osnovno podatkovno bazo, ali povedano drugače enojni vnos in uporaba teh obdelav podatkov pri različnih kreativnih uporabnikih. Poudarek na ISO 9001 s spiskom postopkov in navodil zajetih v poslovniku kakovosti, bo realno posegel v identifikacijo artiklov s črtno kodo. Perutnina je na tem področju član SANE (SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA IDENTIFIKACIJO ARTIKLOV) od same ustanovitve in večina izdelkov je že opremljena s to kodo. S kvalitetno računalniško opremo (čitalcev črtne kode) borni imeli ažurna stanja od skladišč do prenosov na poslovni sistem. Na tem področju nas čaka kar nekaj usklajevalnega dela, saj na drugi strani naši kupci pospešeno uvajajo črtne kode različnih sistemov. Posebej velja omeniti Interspar s svojo identifikacijo, zaradi česar prihaja večkrat do neljubih zamenjav. Oprema, katera se instalira v klavnici bo omogočala tudi prilagajanje tem zahtevam z ustreznimi organizacijskimi ukrepi. Nadalje delamo še na vrsti projektov, katere bomo predstavili v bodočih glasilih našega časopisa. Lep pozdrav in uspešno 96. Bojan Klinkon Med potekom enega izmed izobraževalnih seminarjev Komplicirane stvari poenostavljati je možnost genijev, preproste stvari komplicirati pa zmožnost norcev. John Fitzgerald Kennedy MARKETINŠKI SEMINAR NMCP V PERUTNINI OCENJEN Z ODLIKO L‘; j To je bilo soglasno mnenje vseh udeležencev, ki smo ga slišali na priložnostnem srečanju ob zaključku seminarja. V zadnjih dveh številkah bileta Informacije, sta vas direktorica PC Trgovina ga. Nada Krajnc in Andreja Krničar že seznanili z izvedbo seminarja. Na dva tedna trajajočem seminarju s predavanji in tematskimi delavnicami smo spoznali, kako obravnavati blagovne znamke, kako dajati napotke agencijam in kako ocenjevati oglaševalske osnutke. Govorili smo tudi o osnovah tržnih raziskav, strateškem razmišljanju in pogajanjih ter se seznanili s promocijo in financami. Predavateljem g. H.T. de HILSTRU, g. J. BRONU in g. C. de WILDEJU gre zahvala za advekvatno izbrano metodo dela in ustvarjalno klimo, slušateljem pa za aktivno odzivnost, samodisciplino in koncentracijo saj ne smemo pozabiti, da je komunikacija potekala ves čas v anglešekem jeziku. Po dveh letih prizadevanj nam je uspelo izbrati dovolj veliko skupino ljudi, ki bo vplivala na spremembo miselnosti in usmeritev k mar-ketinškemurazmišljanju. Smotrna poteza, da sodelujemo s Fundacijo NMCP (NETHERLANDS MANAGEMENT CORPORATION PROGRAM) se nam počasi že obrestuje. Pri marketinški preobrazbi podjetja je treba sprejeti na tisoče odločitev, to pa je lažje, če v podjetju vedo, da jim pri tem pomaga neodvisni svetovalec. Poleg tega je v podjetju lažje uresničevati pobude, če jih predstavi in utemelji zunanji strokovnjak, saj to manj ogroža dinamiko med zaposlenimi. Certifikate o opravljenem seminarju je udeležencem podelila direktorica PC Trgovina Nada Krajnc. Priznanje prejema Alenka Brglez V* '/•#»1 \ ' W! r Andreja Krničar med izpitnim zagovorom V prvi vrsti so predavatelji od leve proti desni: CHARLES DE WILDE, HENRI THEODORE DE HILSTER, NADA KRAJNC, KEES VAN BEEK, ROMAN GLASER, JAN BRON, ostali so slušatelji NOVOST - ključna beseda \>\\ PERUTNINA rruj • Utrinek z razstave v Amsterdamu - Nizozemska Potrošniki želijo nove in inovativne ter prenovljene izdelke sprejemljivih cen, toda novosti so drage in odstotek rizika neuspeha je velik. Novost je ključna beseda, a kaj je novost in kdaj je pravi trenutek za predstavitev takšnih izdelkov? V nedavni raziskavi IFOP so anketirali več kot tisoč francoskih potrošnikov oz. kupcev in jih vprašali, kaj menijo o mnogih novih, drugačnih in morda boljših prehrambenih izdelkih v njihovih super - ali hipermarketih. Rezultati te raziskave se ujemajo z rezultati raziskav javnega mnenja Cofremca, Gredoča in Nielsena: 1. Potrošniku se sprememba embalaže ne zdi novost, razen če je produkt očitno izboljšan. 2. Prava novost se nanaša na kvaliteto produkta v smislu okusa, arome ali sestavin. 3. Potrošniki imajo najraje praktične izdelke, ki so lahko pripravljivi in imajo poenostavljeno embalažo. Lastna trgovska znamka Današnji trend lastne trgovske znamke teži k visoki V Veliki Britaniji je to pripeljalo do uveljavitve naraščajoče palete pripravljenih jedi v verigi supermarketov, kot sta npr. Sainsbury in Marks & Spencer. V Nemčiji so Tengelmann, Rewe in Globus znani zaradi njihovih novosti pri izdelkih lastne trgovske znamke serije Muster Product, Salto in Excel-lent. Ostali večji konkurenti se zgledujejo po njih. izjavil, da trgovci na drobno naj ne bi bili tisti, ki izumljajo izdelke. Strokovnjaki trdijo, da so trgovci na drobno najbliže, informacijam o zahtevah prehrambenega trga. Podrobni podatki, potrošnikove navade, osebna poznanstva s potrošniki oz. kupci dajejo trgovcu na drobno možnost, da podrobneje spozna stališča odjemalcev. če bodo izdelovalci Primerek embalaže z lastno trgovsko znamko našega švedskega kupca. kvaliteti njenih inovativnih produktov in sovpada s kupčevo željo po novih produktih. Na vseh večjih evropskih trgih trgovci na drobno razvijajo lastne trgovske znamke izdelkov, ki vsebujejo novosti ali celo dodajajo ponudbi nove kategorije izdelkov k obstoječemu asortimentu. V Franciji je Casinova serija izdelkov Palmares sestavljena izključno iz novosti oz. novitet lastne trgovske znamke in bo do konca leta dosegla število sto enot. Tudi Carrefour razvija visoko-kvalitetne izdelke (preium) z lastno trgovsko znamko, čeprav je njihov predsednik nedavno pripravljeni deliti svoje tehnično znanje s trgovci na drobno, ter se strinjali z njihovim mnenjem o željah potrošnikov, bodo lahko kreirali nadaljnje inovativne izdelke in jih uvajali v prodajo z najmanjšim tveganjem neuspeha. Lastna trgovska znamka tudi v Perutnini Ptuj Lastne trgovske znamke uvajajo poleg trgovcev tudi proizvajalci. V Perutnini imamo eno, in to je serija izdelkov pod znamko KOKETI. Embalaža za ta izdelek je narejena samo za slovenski in hrvaški trg. V izvozu smo tovrstne izdelke lahko plasirali le v tuji embalaži s trgovsko znamko trgovca (primer je proizvodnja za Tiemann, MARR, Iffco) ali pa z lastno trgovsko znamko tujega proizvajalca (primer ll er). Najnovejši produkt, ki ga izvažamo na Švedsko je piščančja solata, t.j. pečeni marinirani in sekljani prsni file prsi s kožo. Pri tem gre za uvajanje lastne trgovske znamke uvoznika distributerja. Izdelek je plasiran v največjo verigo švedskih super marketov IGA. Pred tem smo poskusili tu že s “cepljenjem” ICA-e s koketi. Žal se “cepič” ni prijel. Zavedamo, pa se da embalaža “prodaja” izdelek, zato lahko utemeljeno pričakujemo ugoden start in plasma piščančje solate v embalaži, prirejeni za švedski trg ( glej sliko). Od leta 1993 je Perutnina Ptuj članica združenja lastnikov trgovskih znamk, (Private Label Manufacturers Association ) s sedežem v Amsterdamu. Ta asociacija skrbi za sejemske predstavitve (v maju 1995 smo razstavljali na sejmu v Amsterdamu), konference, izobraževanje in informiranje članic ter aktivno analizira in kreira najnovejše trende trženja. V Sloveniji jo zastopa in predstavlja World Trade Center v Ljubljani. Zvonimir Merc Oživljena investicijska dejavnost V tem trenutku je v izvedbi nekaj pomembnejših investicij. Zelo pomembna je sanacija žitnih silosov pri tovarni krmil. Sanacija silosov v PC Tovarna krmil Silose smo morali sanirati z ustreznimi materiali in to z zunanje in notranje strani, ker se je pojavljalo pronicanje meteorske vode in rjavenje armatur. Silose smo namreč gradili pred dvajsetimi leti in takrat je praksa trdila, da gradnje iz betona ni potrebno posebej zaščititi. Leta so pokazala zob časa in pokazalo se je, da je sanacijski poseg nujen, saj bi bil čez par let veliko dražji. Ničesar nismo prepustili slučajnosti. Najprej smo opravili strokovni test in šele nato Za izolacijo smo uporabili mednarodno priznane švicarske sika materiale - firme smo se odločili za saniran prek 6.000 m2 silo snih sten. rabi že vse deset ali več let zato je prišlo do tolikšne stopnje korozije, da umerjanje ni bilo več zanesljivo. Imeli smo dve možnosti, ali jih zamenjati ali v celoti obnoviti. Odločili smo se za cenejšo, a vseeno zanesljivo varianto obnovitve. Vse štiri tehtnice smo spe-skali po sodobni tehnologiji in ustrezno zaščitili z naj kakovostnejšimi akrilnimi barvami, ki odgovarjajo tehnološkim zahtevam in zahtevam za strokovno umeritev. Preprosto bi rekli, da so kot nove. Izvajalec tega zahtevnega in neprijetnega dela je Tekol Maribor, umeritve pa je oprta-vila firma za umerjanje tehtnic Utež iz Celja. Dograditev Petice V Petici - naši restavraciji za prehrano dijakov v Srednješolskem centru v Ptuju -so pogoji za to dejavnost vse prej kot ustrezni. Nujno je Zahtevno in težko delo peskanja tehtnice Trinkaus Ernest. Proizvajalec je tudi opravil toniranje ( barvno mešanico) materialov, ki ustreza našim zahtevam oziroma temeljni barvi Perutnine. To zahtevno delo je opravilo podjetje EKO Ljubljana. Potrebno je povedati, da podobno sanacijo opravljajo na večini silosov v Sloveniji, v vsakem primeru pa bodo morali ta poseg opraviti vsi. Obnovitev tehtnic Mostne ali kamionske teh-nice v tovarni krmil so vgrajene v jaške pod nivojem zunanjega terena, zato prihaja do močnejše kondenzacije. Do-dati pa je treba, da so v upo- bilo nekaj storiti in odločili smo se za prizidek. Nova restavracija bo merila nekaj čez 200 m2. Gradbena dela so v polnem teku in če zima ne bo prehuda bodo spomladi prihodnje leto dijaki že uživali dobrote Perutnine Ptuj v novi moderni restavraciji hitro pripravljivih jedi. Studijo tehnologije in opreme za ta objekt, kjer bomo tudi promovirali naše nove proizvode je pripravila priznana projektantska hiša Difi-con. Potrebno pa je poudariti, da je pri tem izjemno veliko sodeloval s svojimi pobudami in praktičnimi predlogi Franc Čelan v sodelovanju s svetovno firmo hitre prehrane Dairy Queen. Tudi v Petici se bo poslej pripravljala hrana za dijake po tehnologiji Dairy Queen. Naj pripomnim, da je Dairy Queen večji kupec naših proizvodov visoke stopnje obdelave in da ima v Slo- veniji že 3 velike restavracije za hitro pripravo hrane. Za konec je potrebno poudariti, da so v pripravi tudi projektne dokumentacije za dokaj večje zalogaje. O tem pa prihodnjič. Po pogovoru z Martinom Berdenom Lojze Cajnko Posvet požarne varnosti V dneh 26. in 27. oktobra sem sodeloval na omenjenem posvetu o požarni varnosti v podjetjih in ustanovah. Za uvod so bili podani delo in obveznosti požarnih inšpektorjev po novih Zakonih o varstvu pred požarom, Zakonih o gasilstvu in Zakonih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zakoni so prinesli nekaj novosti glede dolžnosti, pa tudi pravic koristnikov teh zakonov. Naslednje teme so se nanašale na zadeve, ki so v zvezi z varstvom pred požari in v zvezi z njihovim nastankom. Udar strele je še vedno povzročitelj večje materialne škode, poškodb na objektih in na raznih šibkotočnih in jak-otočnih instalacijah, transformatorjih itd., na objektih, ki vsebujejo lahko vnetljive materiale, pa tudi požarov. Zato je namenjena posebna pozornost napravam za odvod atmosferske napetosti, strelovodom, da bi strela povzročila čim manjše škode. Določeni so bili termini za pregled naprav glede fizične brezhibnosti in tudi meritve ozemljitvene upornosti, ki ne sme presegati 20 ohmov. Podani so bili novi pravilniki s področja varstva pred požarom in dane obrazložitve. Tudi pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za vzdrževanje ročnih gasilskih aparatov in navodila za preizkus hidrant-nega omrežja. Večji poudarek je bil na sistemih odkrivanja in javljanja požara ter avtomatskega gašenja. Po mnenju strokovnjakov so ti sistemi na področju Slovenije slabo vzdrževani. Niso dograjeni in ne opravljajo funkcije, za katero so namenjeni. Po tem so bile predstavljene še teme: Evakuacija iz objek-matske alarmne naprave, Organizacija gasilske službe. Nazadnje je bilo prikazano praktično delovanje gasilnih sre-dstev in požarnojavljalnih naprav. Za delo v podjetju je bil ta seminar zelo pomemben, saj smo pridobili ali utrdili veliko potrebnega znanja. Ivan Grahi. Aktivnost kluba upokojencev Perutnine Ptuj Z enega izmed občnih zborov Kot vsako leto bom skušal tudi letos pred občnim zborom Kluba upokojencev Perutnina Ptuj nanizati dosežke, ki jih je ta v letošnjem letu dosegel. Najprej moram povedati, da mi zagotovo ne bo mogoče navesti vseh aktivnosti, ki smo jih v klubu organizirali in tudi izvedli. Zaradi bolezni sem bil namreč dalj časa odsoten in se zato nisem mogel redno vključevati v vsa tekoča dogajanja. Vseeno pa upam, da bo to poročilo zajelo najpomembnejše aktivnosti ter dalo o-snovo za morebitne dopolnitve in tudi vzpodbudilo razprave na občnem zboru. Po moji oceni in po pripovedovanju številnih upokojencev je naš klub tudi letos ves čas zelo uspešno deloval. Tako smo v pomladanskih mesecih organizirali tri izredno aktualna zdravstvena predavanja, na katerih so nam predavali: specialistka dr. Lidija Trop o sladkorni bolezni, specialist internist dr. Anton Trop o zvišanem krvnem tlaku in dr. Ciril Korpar o rakastih obolenjih. Vsa predavanja so bila dobro obiskana in tudi za večino poslušalcev poučna in lepo sprejeta. Tudi letos je bilo največje zanimanje za izlete in srečanja. Organizirali smo jih skupaj deset. Nekateri so bili mnenja, da jih je bilo kar preveč. Tako smo že v aprilu organizirali nakupni izlet na Madžarsko, v maju srečanje na kmečkem turizmu v Drenovcu ter še izlet v Gorico. Omeniti moram, da pri izbiri datumov za izlete nismo imeli sreče, saj je skoraj vedno na dan izletov močno deževalo, da nismo mogli vsega obiskati. Tako smo si ogledali le okolico Nove Gorice, obiskali Sveto goro ter se še kar zadovoljni vrnili domov. Tudi z izletom na avstrijsko Koroško ni bilo nič bolje. Po krajšem postanku v Pliberku smo se spotoma ustavili še ob Ivarčkem jezeru. V juliju smo bili v Vitomarcih na kmečkem turizmu pri Druzovi-čevih, kamor smo se pripeljali s posebnim vlakom - “Ptujčanom”, kar je bila za mnoge udeležence posebna atrakcija. V avgustu smo se šli kopat v čateške Toplice ter bili spotoma na Svetih gorah, kosilo je bilo na “Jelenovem grebenu”, nato pa je sledil ogled lekarne v Olimju, ki je ena najstarejših v Evropi. V septembru smo se odpeljali na Dunaj, kjer pa si zaradi močnih nalivov nismo mogli vsega ogledati, kar smo imeli v načrtu. V avgustu smo še bili na izletu na Gorah, od koder so najbolj korajžni šli na planinskih pohod na Kopitnih. Udeležba na izletih in srečanjih je bila še kar zadovoljiva. Skoda je le, da se teh aktivnosti udeležijo navadno le eni in isti, med katerimi so ženske v veliki večini. Nekaj na kratko še o klubu. Perutnina Ptuj ima že nekaj nad 300 upokojencev, od katerih pa je le dobra polovica članov kluba. Za tako stanje prav gotovo ni vzrok samo višina članarine, ki jo za celo leto plačujemo v višini 1% mesečne pokojnine. Tako je večina članov tistih, ki imajo nizke pokojnine. Videti je, da nismo našli načina, da bi se s tistimi, ki imajo višje pokojnine bolje povezali ter pri njih vzbudili interes za tesnejše stike z nekdanjimi sodelavci. Prav gotovo smo se premalo posvečali plemenitim ciljem, ki krepijo in gojijo prijateljstvo med ljudmi, s katerimi smo bili tesno povezani, ko smo še aktivno delali v podjetju ter z njimi skupaj preživljali srečne, pa tudi včasih težke dni. Izvršni odbor kluba se je med letom devetkrat sestal ter na svojih sejah razpravljal in sklepal o vseh tekočih zadevah. Vsem starejšim članom, ki so dopolnili 70 in več let, smo ob njihovih rojstnih dnevih pismeno čestitali, za tiste, ki so imeli okrogle obletnice, pa še pripravili posebne programe. Od umrlih smo ob pokopih vzeli slovo s poslovilnimi govori. Obiskovali smo bolnike, ki so se dalj časa zdravili v bolnišnicah, pa tudi varovane v upokojenskem domu. Letni načrt aktivnosti kluba smo v celoti izvedli. Zato se mi ob koncu zdi prav, da izpostavim zaslužne člane, ki so največ prispevali, da je naš klub tako uspešno deloval. Tako je Franc Kac kot v. d. predsednika bil vseskozi zelo požrtvovalen, saj je skrbno in odgovorno bdel nad tem, da so se naše aktivnosti odvijale v skladu s sprejetim letnim načrtom, za kar si zasluži iskreno zahvalo vseh članov kluba. Enako naj velja tudi blagajničarki Jožici Turk, ki je zgledno in zanesljivo vodila finančno poslovanje ter zbirala prijave in denar pred izleti in srečanji. Požrtvovalna je bila tudi tajnica kluba Marija Jauk, ki skrbno opravljala tajniške posle. Prisrčno zahvalo pa si zasluši tudi Franc Kodela, ki je vestno in avtoritativno opravljal funkcijo vodje izletov. Omeniti še moramo, da nam je bila zelo dobrodošla noralna in materialna pomoč, ki sta nam jo nudila predsednik Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, Dimče Stoj-čevski, vodja splošno-kadrov-skega sektorja, ki se je še posebej zavzemal za reševanje naših problemov. Zahvala gre tudi direktorju sektorja za ekonomiko in finance Tonetu Cehu za pomoč in končno še mnogim neimenovanim delavcem, ki so karkoli pripomogli k temu, da je nam upokojencem bilo lepo. Bodimo si tudi v bodoče prijatelji! Kaj več o upokojencih bomo govorili na občnem zboru, ki bo v četrtek, 21. decembra 1995. Drago Čater KRVODAJALCI! Naše naslednje krvodajalske akcije v letu 1996 bodo 13. 2. in 14. 3. Vabljeni! Prijetno aranžirani prostor za degustacije Za zdravo Slovenijo V oktobru je Društvo za ustno zdravje Slovenije organiziralo v palaciju ptujskega gradu III. dan zdravstvenih delavcev, ki skrbijo za ustno zdravje. Prvi del srečanja je bil namenjen strokovnim področjem zdravstvene preventive in zdravja, v drugem delu pa so se učenci osnovnih šol celotne Slovenije pomerili v znanju o ustnem zdravju z naslovom “ Moj ponos - zobje za pet”. To je bil prvi državni kviz znanja o zdravih zobeh. Zdravje pa je poleg načina življenja v veliki meri odvisno od zdrave prehrane in ker prav Perutnina proizvaja zdravo hrano, je logično, da je sodelovala na tem pomembnem srečanju. Naše podjetje je bilo generalni sponzor te prireditve. Kako pomembno je bilo srečanje strokovnih delavcev in tekmovanje učencev pove že udeležba gostov in sodelavcev, kot so: minister za zdravstvo R Slovenije dr. Božidar Voljč, dr. Nina Mazi, direktorica urada WHO za Slovenijo, nacionalni koordinator za ustno zdravje Slovenije prof. dr. Vito Vrbič, direktor univerzitetne stomatološke klinike v Ljubljani dr. Mirja Bartenjev in drugi. Srečanje in organizacijski odbor je vodila dr. Jožica Reberc in reči je treba, da zelo uspešno. Na III. dnevu za ustno zdravje Slovenije je bilo podeljenih tudi več priznanj: za dolgoletno nesebično in uspešno poklicno delo; za najboljše spise učencev na temo “Moj zob je del mene” in seveda najboljšim tekmovalcem na tem srečanju. V kvizu je zmagala ekipa OŠ Toneta Čufarja iz Maribora, druga je bila OŠ Ajdovščina in tretja OŠ Ljudski vrt iz Ptuja. Lojze Cajnko Portret atletinje Vanje Kotar Ptujčanka Vanja Kotar se je odločila za športno pot. V Ljubljani končuje športno gimnazijo, pridobljeno znanje pa že prenaša na tekaške steze. Pod budnim očesom trenerja Dareta Zorjana trenira tek na 400 in 800 metrov in že dosega nekatere pomembne uspehe. To je bil tudi razlog, da jo pri njenih prizadevanjih delno podpira tudi Perutnina, zlasti s svojimi izdelki zdrave prehrane. Največji uspehi na začetku njene špornte poti so: Tekmovanje na Evropskem pokalu v Parizu, kjer je tekla na 800 m in 4 x 400 m štafeto; na Evropskem pokalu v Velenju je tekla 4 x 400 m štafeto kjer je njena ekipa zmagala, tudi po njeni zaslugi. Na mednarodnem mitingu v Celju je postavila svoj osebni in tudi ptujski rekord. Na mednarodnem atletskem mitingu v Trstu pa je zmogla na 800 m. Že za take rezultate je potrebno trenirati dvakrat dnevno. “Od Perutnine sicer ne dobim denarja, dobim pa nekatere vaše odlične proizvode, kar mi tudi veliko pomeni. Ni dvoma, da je meso perutnine bolj zdravo za prehrano kot nekatere druge vrste, še zlasti za nas športnike. Perutnini pa Vanja Kotar se moramo zahvaliti, da sem se po vaših receptih naučila tudi kuhati. Nekateri prijatelji pravijo, da dobro”, je skromno dodala Vanja. Njeni nadaljni cilji so, da z dobrim tekom dobi možnost nastopanja na evropskih atle-skih mitingih, čez kakšno leto - dve pa izpolnitev norme za evropsko ali morebiti kakšno svetovno prvenstvo. V ta namen trenira tudi z g. Djordje-vičem, ki je sicer trener Brite Bilač, ki je evropska prvakinja, sodeluje s fakulteto za šport za razna testiranja. Dasiravno je Vanja ambiciozna in disciplinirana pri svojem delu, je v svojih željah skromna. Dejala je: “V naslednjih letih si želim izpolniti že omenjene cilje in da bi mi Perutnina pri mojih prizadevanjih še naprej pomagala s sponzorstvom v kakšnikoli obliki. Vsem zaposlenim in vodstvu podjetja iskrena hvala in obilo uspehov! Med kvizom: “Moj ponos - zobje za pet" Vanja Kotar (na drugi progi) je na Evropskem pokalu državnih reprezen- Novoletna križanka Sf^HO 1396! fiP-l 97D TELOHA 2>0fw- SlNorf ŽtžNfl UETfiLO 'JOČICft zpMVl L-IŠČLS N^2lV 'jnmiur- Mlet SLOV- NiCfJl fCVEM Tft&LETE trdti ROtE- SlrVftn znes gfl KMiL ?Dnftfa- AANTE HRANE, GLftA AM£A- ?£VE€ioN TLA SIMON TENKO MNJAuaH PPlTOK tonA MočNlCfl ppinuM cTRIENL PFi NA KAN, TDVflpjA NA POVM- aluo mmsm l pavel ppemfefl VUNHVep OTOK. W4 7f\VWU PHAlED CANKAR MOPSKfl ZBLVA 1S6e^r EINSTEIN PriER- filmski i&KALEc (ALAN) rmjA SfTNlCA EMIL SMftS£K ZDUSAfL PISATELJ Pelin ETIOPSKI Vnel JšPeKism VftiAvA ARTHUR NEMŠKI FILOloF (LV-OPF) [Lilo METSK JpJŠTitO J>PŽflVft PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva družbenega podjetja Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Lojze Cajnko — predsednik, Dominika Plohl, Boris Prelog, Tatjana Senčar, Joco Tarbuk. Glavni urednik: Lojze Cajnko, odgovorni urednik Joco Tarbuk, oblikoval Vinko Širovnik. Naklada 2000 izvodov. Uredništvo in uprava: Ptuj, Potrčeva cesta 10. Rokopisov in fotografij ne vračamo.