raziskave in razvoj UDK: 674:65.012 Pregledni znanstveni članek (A Review) Zaščita lesa pred termiti Wood protection against termite attack avtor Miha HUMAR, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C.VIII/34, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-pošta: miha.humar@uni-lj.si izvleček/Abstract Termiti so znani razkrojevalci lesa. Njihova dejavnostv naravnem okolju je zelo pomembna. V preteklosti so termiti povzročali tudi veliko gospodarsko škodo.Z razvojem kemične zaščite smo les pred termiti lahko uspešno zaščitili. Danes, ko je večina klasičnih zaščitnih sredstev prepovedana ali vsaj močno omejena, pa postaja nekemična, predvsem konstrukcijska zaščita lesa vedno pomembnejša. Ker termite najdemo tudi v Sloveniji, je tudi pri nas potrebno nenehno spremljati razvoj zaščite in spoznanja prenašati v prakso. V prispevku so predstavljene najpomembnejše vrste termitov ter ukrepi, kako zaščititi les na okolju prijazen način. Termites are importantwood decomposers in natural habitat, where their presence is important and necessary. In past times, significant economical damage was caused by termites. Develop-mentof chemical preservation enabled effective preservation of wood against these insects. However,today, when the major part of classical preservatives is forbidden or their use is limited, the meaning of non-chemical preservation is increasing. As, termites are naturally present in Slovenia as well, there is of significant importance to focus on cur-renttrends and transfer the knowledge to the practice. Thus, in this article, the most important termite species and solutions fortheir control are introduced. Ključne besede: termiti, termiti vlažnega lesa, zaščita lesa, konstrukcijska zaščita, naravna odpornost Keywords: termites, dampwood termites preservation of wood, preservation of constructed wood, natural resistance Uvod Termiti so znani razkrojevalci lesa. V naravi imajo zelo pomembno vlogo pri kroženju ogljika. Žal pa velikokrat napadejo tudi les, ki ga uporablja človek. Tako povzročajo veliko gospodarsko škodo še posebej, če napadejo les v bivanjskem okolju. Ti insekti les najprej razvrednotijo, kasneje pa ga lahko popolnoma uničijo. Med vsemi vrstami insektov na svetu termiti uničijo največji delež gospodarsko pomembnega lesa. Termiti pomenijo veliko grožnjo lesu tudi zato, ker napada ne moremo predvideti tako kot okužbe z glivami, kajti termiti ogrožajo tako suh kot tudi vlažen les (Walker 1993). Večina vrst termitov živi v tropskih in subtropskih predelih. Zunaj tega območja njihovo število in vrstna raznolikost močno upadata (slika 1). V Sloveniji jih lahko najdemo le v Primorju. Zaradi načina življenja je zaščita lesa pred termiti izredno zahtevna. V preteklosti so za zaščito lesa uporabljali številne okolju neprijazne biocide. Danes, ko je večina klasičnih zaščitnih sredstev prepovedana ali vsaj močno omejena, pa postaja nekemična (konstrukcijska) zaščita lesa vedno pomembnejša. Znova odkrivamo rešitve, ki so jih naši predniki stoletja uspešno uporabljali, kasneje pa so se ta znanja zaradi uporabe učinkovite kemične zaščite izgubila. Namen tega prispevka je opozoriti na najpomembnejše ukrepe preventivne zaščite lesa pred termiti. Vrste termitov Termiti (Isopterd) so insekti malih in srednjih velikosti z mehko prosojno kutikulo, ki je večinoma belkasta, umazano bela ali rumenkaste barve. Na prvi pogled so podobni mravljam, zato jih pogosto nestrokovno imenujejo "bele mravlje". Vendar so le po videzu in načinu življenja podobni mravljam, ne pa po sorodnosti. Po sorodnosti so bliže hroščem. Njihova evolucijska pota naj bi se ločila pred 50 milijoni let (Wilkinson 1979). Termite namreč uvrščamo med nižje razvite insekte, za katere je značilen nepopoln razvoj in ijaLeS 55(2003)5 raziskave in razvoj D Slika 1. Razširjenost termitov po Zemlji. Temna polja označujejo, kje jih najdemo (prirejeno po Wilkinsonu 1979) Slika 2. Pojavne oblike termita vlažnega lesa (Reticulitermes lucifugus): vojaki (A), delavci (B), nimfe (C), kraljica (D) in krilata nimfa (E) (Unger et al. 2001) razmeroma enostavna telesna zgradba. Glava je prosta in dobro gibljiva. Na glavi imajo dobro razvit ustni aparat za grizenje, koničaste tipalke in reducirane oči. Noge so prilagojene hoji. Podaljšana opnasta para kril sta enake oblike, zgradbe, barve in velikosti. Zaradi tega jih imenujemo enako krilci ali Isoptem. Pri nekaterih vrstah se pri nimfah pojavijo zametki kril zelo zgodaj in se šele tik pred ro-jenjem (izletavanjem) popolnoma razvijejo (slika 2). Po končanem "svatbenem plesu" pa jih samec in samica ("ženin in nevesta") odvržeta in si ustvarita novo kolonijo, ki si zgradi svoj termitnjak, kjer živi od nekaj tisoč do nekaj milijonov termitov (Pohleven 2003). Kolonija je sestavljena iz kralja in kraljice, delavcev, vojakov in potencialnih spolnih osebkov - nimf v različnih življenjskih obdobjih (slika 2). Kraljica živi tudi do 50 let, kar jo uvršča med najbolj dolgožive insekte (Pohleven in Garafol 1999, Pohleven in Humar 2000, Pohleven 2003). Vsi termiti se prehranjujejo s celuloznimi materiali. Večina vrst jih živi po gozdovih, kjer se prehranjujejo z odmrlimi ali fiziološko oslabljenimi drevesi in grmi. Vsi termiti imajo še eno skupno lastnost. Ne prenesejo svetlobe, zato gradijo svoja bivališča pod zemljo, pred svetlobo pa se zavarujejo z gradnjo hodnikov in galerij (Wilkinson 1979). Do danes je opisanih okoli 2000 vrst termitov. Delijo se v šest družin, in sicer: Mastotermitidae, Calotermi-tidae, Termopsidae, Hodotermitidae, Rhinotermiiidae in Termitidae (Hickin 1968, Krishna in Weesner 1969). V Evropi živijo le tri vrste termitov, od katerih sta dve avtohtoni, in sicer: Reticulitermes lucifugus (slika 2) in Kaloterm.es flavicollis. V Italiji, predvsem pav Franciji, živi Reticulitermes santonnensis, ki naj bi bil po trditvah nekaterih strokovnjakov podvrstah. lucifugusa. Avtohtoni vrsti s podvrsto sta omejeni na področje Sredozemlja. Terenska opazovanja so pokazala, da napravijo naši termiti precej škode, ki pa ostane dalj časa neopažena ali pa jo pripisujejo drugim vrstam žuželk, predvsem mravljam (Stirn 1963, Kervina 1976,1981). Značilnosti obeh vrst termitov so bila v reviji Les že podrobneje opisana (Pohleven in Humar 1999). V Sloveniji najdemo termite v obalnih predelih. Na tem območju lahko najdemo termita vlažnega lesa (Reticulitermes lucifugus) in termita suhega lesa (Kalotermes flavicollis). Prvi je v šestdesetih letih napravil veliko škode na stanovanjskih objektih ter številnih pomožnih stavbah, lesenih ograjah ter tudi na elektro drogovih (Kervina 1972). Po drugi strani pa ni dokumentirano, da bi termit suhega lesa v Sloveniji povzročil večjo škodo. Uvožena (alohtona) evropska vrsta Kalotermes flavipes (rumenonogi termit) je omejena na področja držav z atlantsko klimo. Ta termit je povzročil pred desetletji ogromno škodo v Ham- VijaLeS 55(2003) 5 burgu. Zato ga nekateri imenujejo "hamburški termit". V Hamburg so ga zanesli s transporti lesa iz tropskih krajev. Po nekaterih virih se jepojavil pred leti tudi na Dunaju in v Salzburgu (Vasić 1971), vendar so ga po navedbah kolegov iz Avstrije sedaj tam izkoreninili, v predmestjih Hamburga pa še vedno pomeni veliko grožnjo tamkajšnjim lesenim objektom. V mestih na severnih predelih Evrope termiti zaradi toplovodov, podzemne železnice in dovolj hranljivih snovi brez težav preživijo zime, kijih v naravnih okoljih zaradi ostrih zim ne bi mogli. V južnih predelih ZDA (Luisiana, Kalifornija, Mississippi, Alabama, Florida, Georgija, Tenesse, Teksas in Havaji) zadnjih 30 let poročajo o znatnem porastu škode zaradi termita Coptoterm.es formosanus (Tajvanski termit). To vrsto so po vsej verjetnosti po drugi svetovni vojni v ZDA prinesli vojaki, ki so se vračali s Pacifika. Termita C. formosanus bi lahko poimenovali tudi "supertermit". Kolonije C. formosanus štejejo prek 10 milijonov osebkov, kar je 20-krat več kot štejejo kolonije večine preostalih vrst. Njihove kolonije je izredno težko uničiti. Edini učinkovit postopek je izkop celotne naselbine in fizičen sežig. Število kolonij C. formosanus je samo v ZDA med leti 1989 in 1999 naraslo za 2000 odstotkov. Zanimivo dejstvo je, daje k temu največ pripomogel človek. Ti termiti so zelo slabo mobilni. Nimfe osnujejo novo kolonijo v neposredni bližini matične. Glavni vzrok za hitro širjenje je transport s termiti okuženega lesa, odpadkov, zemlje in lončnic (Preston 2000). V nekaterih predelih Francije in Španije poročajo, da se termiti pomikajo na področja, kjer jih do sedaj ni bilo. Tudi k temu je posredno največ pripomogel človek z globalnim segrevanjem in razvitim transportom. Na ijaLeS 55(2003)5 teh področjih zaradi drugačnega načina gradnje in nepoznavanja njihovih navad lahko povzročijo še večjo škodo. Odpornost lesa različnih drevesnih vrst proti termitom Večina lesov, ki so naravno odporni proti termitom, prihaja iz območij Afrike in centralne Azije, kjer je termitov največ. Njihova odpornost je domačinom znana že stoletja in je dodobra preizkušena v praksi. Najbolj odporen les imajo: mahagoni (Swie-tenia mahogani), tik (Tectonagrandis), iroko (Chlorophora excelsa) ter Callitris glauca. Ta vrsta ima med vsemi iglavci proti termitom najodpornejši les. Te lesove so zaradi njihovih dobrih odpornostnih lastnosti že pred tisoč in več leti izvažali v okolico Perzijskega zaliva. Glavni vzroki za večjo odpornost lesov pred termiti še niso v celoti pojasnjeni. Različni avtorji kot najpomembnejše vzroke naštevajo visok delež lignina, eteričnih olj in ekstraktivov (Kervina 1972, Edvards in Mili 1986, Preston 2000). Odpornost lesa močno zavisi tudi od rastišča in s tem povezane kemične sestave lesa ter fiziološkega stanja drevesa pred posekom. Generalno lahko rečemo, daje les iglavcev manj odporen proti termitom kot les listavcev. To dobro sovpada tudi z deležem lignina v lesu, les listavcev ga vsebuje več kot les iglavcev. Pri praktični uporabi lesov, ki so pri laboratorijskih eksperimentih izkazali določeno odpornost proti termitom, moramo biti zelo previdni. Ekstraktivi se lahko iz lesa v uporabi izperejo in s tem povečajo občutljivost lesa na termite. Poleg tega so nekatere vrste termitov po določenem času razvile sposobnost razkrajanja prej odpornih vrst lesov (Haris 1964). Najbolj odporna domača lesna vrsta je raziskave in razvoj D Preglednica 1. Ocene poškodb majhnih lesnih vzorcev po 6 mesecih izpostavitve termitom (Reticulitermes lucifugus) Ocena 1 pomeni veliko odpornost proti termitorr ■ ocena 5 pa popolnoma neodporen les (povzeto » Kervinovi 1972). Drevesna vrsta Ocena poškodbe Bor - jedrovina (Pinus sylvestris) 21 Bor - beljava (Pinus sylvestris) 4,3 Jelka (Abies alba) 4,0 Smreka (Picea abies) 3,0 Bukev (Fagus silvaticä) 2,9 Hrast - jedrovina (Quercus robur) 1,8 robinija (Robiniapseudoacacia). Lesovi drugih domačih drevesnih vrst so bistveno manj odporni. Odpornost najpomembnejših domačih lesnih vrst je prikazana v preglednici 1. Najmanj je odporna beljava bora, sledi ji jelovina in smrekovina. Odpornost bukovega lesa proti termitom je primerljiva s smrekovino. Po pričakovanju pa najbolj izstopata jedrovina bora in hrasta. Terenski poizkusi so pokazali, da na termitskem območju nezaščitena hrastova in borova jedrovina v stiku z zemljo zdrži od 8 do 12 let, nezaščitena beljava bora ali smrekovina pa v stiku z zemljo propade že v dveh letih (preglednica 1). Na naravno odpornost lesa proti termitom v veliki meri vplivajo tudi glive. Les, rahlo razkrojen z glivami, je privlačnejši za termite kot z glivami neokužen les (Kervina 1972, Pohleven in Humar 2000). Jedrovina evkalip-tusa (Eucalyptus saligna) je odporna proti napadom termita. V primeru, ko pa je bila jedrovina izpostavljena okužbi z lesno glivo pisano plosko-cevko (Trametes versicolor), so termiti povzročili bistveno večjo izgubo mase (17 %) kot pri neokuženem lesu (7 %). Razkrojenost beljave ni bistveno vpli- D raziskave in razvoj vala na izgubo mase zaradi delovanja termitov (Perenič 1991). Razlogov za to je več. Glive les zmehčajo in s tem olajšajo delo termitom. Poleg tega hife gliv vsebujejo več dušika kot les. Dušik pa je insektom nujno potreben element, ki ga ponavadi v lesu primanjkuje. Če pa je les preveč strohnel, postane neužiten tudi za termite (Becker 1965, Kervina 1972). Vendar vse glive ne napravijo lesa enako privlačnega za termite. Les, okužen z nekaterimi vrstami plesni Aspergilus sp., je za termite neužiten (Lenz 1969). Glive iz roduAspergilus lesa ne razkrajajo, zato bi ga lahko namenoma izpostavili okužbi s to glivo in ga na tak način zaščitili pred napadom termitov, ne da bi uporabili kemična sredstva. Zaradi neuglednega videza plesnivega lesa ta rešitev še ni zaživela v praksi. Konstrukcijska zaščita zgradb pred termiti V predelih, kjer obstaja potencialna ogroženost napada stavbnih objektov s termiti, je treba veliko pozornost nameniti primerni konstrukciji objektov, še posebej lesenih. S pravilno konstrukcijo lahko objekt zaščitimo pred termiti praktično brez uporabe okolj-sko spornih biocidov. Primer slabe gradbene prakse je nazorno prikazan nasliki3. Po gradnjiobjektajevzemlji ostalo veliko lesnih odpadkov (skob-ljancev, sekancev), ki pomenijo vabo za termite. To bi bilo z malo truda že med gradnjo zelo enostavno preprečiti. Ker je les v stiku z zemljo, je na ta način omogočen neposreden dostop termitov do lesa v stavbi. Z malo debelejšo betonsko ploščo bi se temu lahko izognili. Zelo pomembna je tudi kvaliteta betonskih temeljev. Ti morajo biti izdelani iz najkvalitetnejšega, neporoznega betona. Če pa so izdelani iz poroznega betona, termiti v stavbo pridejo lahko skozi pore v temeljih. Ta dostop termitov v stavbo je najmanj Neposreden dostop iz zemlje do lesa (pre)tanka betonska plošča Lesni ostanki v zemlji Lesena okvirna konstrukcija prepredena s hodniki termitov Hodniki termitov na površini temeljev in dostop do lesa preko kavitacij v temeljih Lesni ostanki v zemlji D Slika 3. Primer slabe konstrukcije bivanjskega objekta (prirejeno Prestonu 2000) D Slika 4. Konstrukcijske rešitve za preventivno zaščito stavb pred zemeljskimi termiti (Pohleven 2002) opazen in zato napad termitov opazimo relativno pozno (slika 3). V šestdesetih letih je v Slovenskem primorju prišlo do prave eksplozije škode, ki so jo povzročili termiti vlažnega lesa. Glavni vzrok za to je bil dvig življenjskega standarda in s tem povezano povečano porabo lesa v bivanjskem okolju. V tem obdobju je veliko ljudi obnavljalo hiše ali zidalo nove, pri tem pa so pozabili na termite. Kamnita tla so menjali z lesenimi, postavljenimi direktno na zemljo. Za gradnjo in obnovo so večinoma uporabljali lesove neodpornih drevesnih vrst. S tem so termitom nudili enostaven dostop iz zemlje do lesa, kar je kasneje povzročilo katastrofo. Za sanacijo škode je bilo potrebno izvesti vrsto kemičnih in konstrukcijskih ukrepov. V nekaj primerih je bil edini smiselni ukrep celo sežig celotnega lesenega objekta (Kervina 1972). V tem obdobju so na Katedri za patologijo in zaščito lesa, Oddelka za lesarstvo, pričeli z intenzivnim raziskovalnim delom na tem področju. Pod strokovnim vodstvom prof. dr. Ljerke Ker-vina-Hamovič so pričeli tudi s preno- VijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj som znanja v prakso. Rezultat tega večletnega truda, izobraževanja in ozaveščanja prebivalcev Slovenskega primorja se kažejo v tem, da termiti na tem območju ne povzročajo več gospodarsko pomembne škode. Primer smotrne gradnje je dobro razviden iz slike 4. Temelji stavb so plavajoči, izdelani iz neporoznega betona. Stik med ploščo in temeljem je tesen, kar onemogoča prehod termitom. Pod temeljno ploščo je plast gramoza, kar dodatno otežuje bivanje termitom. Zelo učinkovita je tudi uporaba ščitnikov. Termiti namreč ne morejo preplezati nazaj zakrivljenega robu. Ta način zaščite je še posebej koristen pri vseh komunalnih vodih. Včasih so priporočali tudi, da se okolica temeljev prepoji z insekticidi, kar pa zaradi okoljskih vzrokov ni več zaželeno. Z rednimi pregledi temeljev in okolice stavb lahko termite zgodaj opazimo, kar omogoča hitro ukrepanje. V nekaterih krajih, kjer je ogroženost objektov zaradi termitov povečana, kljub temu ljudje gradijo lesene stavbe. Bivališča zaščitijo pred termiti tako, da jih postavljajo na kole, kot je razvidno iz slike 5, posnete na Havajih. Zaradi lepšega zunanjega videza kolišče prekrijejo z letvami, ki so dovolj odmaknjene od tal, da termitom onemogočajo dostop. Kemična zaščita lesa pred termiti V preteklosti so za preprečevanje okužbe s termiti porabili velike količine insekticidov, danes pa jih uporabljamo edino v primerih, ko lesa nismo uspeli zaščititi konstrukcijsko. Za zaščito lesa so še pred tridesetimi leti uporabljali: kreozotno olje, organske pripravke (bakrov naftenat, penta-klorofenol, lindan, aldrin, dieldrin) ter vodotopne pripravke na osnovi kromovih, bakrovih in arzenovih spojin (CCA) (Harris 1964). Večina teh spojin je sedaj že prepovedana ali pa je njihova uporaba močno omejena (Pohleven 1998). Novejše organske aktivne komponente (permetrin in deltame-trin) niso tako učinkovite proti termitom kot prej našteti biocidi. Na primer: trajnost lesa na termitskih področjih, zaščitnega s permetrinom, je petkrat manjša od lesa, impregniranega z aldrinom ali PCP (Edvards in Mili 1986). Kreozotno olje seje izkazalo kot zelo učinkovita zaščita lesa na termitskih območjih. V EU in Sloveniji je uporaba kreozotnega olja za zaščito lesa še vedno dovoljena, če je koncentracija benzo[a]pirenov nižja od 50 ppm. V Evropi se ta pripravek uporab-lja večinoma za zaščito železniških pragov, v ZDA pa tudi za zaščito elektro in telefonskih drogov. Najpo- novi diplomanti KOCUVAN, Marko Luženje češnjevega in smrekovega lesa z amini Diplomsko delo (univerzitetni študij) Mentor: Marko Petrič Recenzent: Vesna Tišler Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002. IX, 52 f.: tabele, ilustr.; 30 cm. Bibliografija: str. 49-52. UDK: 630*829.12 Spremembe barv na vzorcih češnjevega in smrekovega lesa, ki so nastale zaradi UV-obsevanja in dimljenja z amoni-akom, etanolaminom in trietanol-aminom, smo primerjali z barvo kontrolnih vzorcev. Ugotovili smo, da izgled starega lesa, ali tako imenovano patino, dosežemo tudi z dimljenjem z etanolaminom ali z namakanjem v vodni raztopini etanolamina oziroma trietanolamina. Za potemnitev lesa lahko tako nadomestimo agresiven in toksičen amoniak s prijaznejšima etanolaminom in trietanolaminom. Iz rezultatov FT-IR meritev obdelanega lesa sklepamo, da verjetno poteče reakcij a med amini in hemicelulozami, natančneje med amini in karbonilnimi skupinami polioz. Ključne besede: površinska obdelava lesa, luženje, dimljenje, amini ViiaLeS 55(2003)5 raziskave in razvoj novi diplomanti HRIBAR, Ivanka Primerjava statističnih klasifikacij s poudarkom na statistiki industrije Diplomsko delo (višješolski študij) Mentor: Mirko Tratnik Komentor: Katarina Košmelj Recenzent: Franc Bizjak Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002. X, 52 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 52. UDK: Predstavili smo statistične klasifikacije za področje statistike industrije. Podali smo primerjave uskladitev statističnih nomenklatur blaga, proizvodov in storitev z mednarodnimi standardi. Z opisom in komparativno metodo smo prikazali težavnost prehoda iz starih statističnih klasifikacij in nomenklatur na nove. Poleg upoštevanja nacionalnih značilnosti je zelo pomembno, da statistika sledi zahtevam primerljivosti podatkov med državami in omogoči kvalitetno analizo podatkov v povezavi z drugimi. Prikaz klasifikacij in nomenklatur smo ponazorili s preglednicami in slikami. Koncentracija statističnih poročil poteka po področjih statističnih raziskovanj, definiranih z dejavnostjo. Cilj naloge jebil prikazati vzroke zazamujanje rokov, povezanih z uvajanjem programske opreme SURS-a (Statistični urad RS), kot tudi nezadostne tehnološke opremljenosti poročevalskih enot, kar je pogost pojav pri majhnih podjetjih. Z uporabo sodobne tehnologije (Internet, RIP) ter poenostavitvijo vprašalnikov bi se problem zamujanja rokov zmanjšal. Ključne besede: statistična klasifikacija, diseminacija membnejši slabosti kreozotnega olja sta videz in vonj zaščitenega lesa, ki ga lahko zaznamo še dolgo po impregnaciji (Humar 2003). Ker v svetu še niso odkrili učinkovitejšega in okolju prijaznejšega zaščitnega sredstva, se v številnih termitskih predelih še vedno uporabljajo zaščitni pripravki, ki vsebujejo tudi arzen (CCA). Kot potencialno uporabne so se izkazale borove spojine, ker pa se iz lesa močno izpirajo, se njihova uporaba ni razširila. V Sloveniji najdemo termite v obalnih predelih. Na tem območju lahko najdemo termita vlažnega lesa {Reticulitermes lucifugus) in termita suhega lesa (Kalotermes flavicollis). Prvi je v šestdesetih letih napravil veliko škode na stanovanjskih objektih ter številnih pomožnih stavbah, lesenih ograjah ter tudi na elektrodrogovih. V nekaterih predelih uporabljajo tudi karbamate, predvsem IPBC (Preston 2000). Sklep Termiti so znani razkrojevalci lesa, ki v nekaterih predelih sveta povzročijo tudi ogromno gospodarsko škodo. Tudi v Slovenskem primorju je pred leti termit vla,nega lesa {Reticulitermes lucifugus) povzročal znatno ekonomsko škodo. S strokovnim reševanjem problema so težave, povezane s termiti, omejili na minimum, tako da danes večina prebivalcev obmorskih mest niti ne ve, da so na tem območju termiti. Zavedamo se, da termitov ne moremo oziroma ne smemo popolnoma zatreti. Zato moramo na termitskih območjih pri gradnji novih objektov in obnavljanju starih strogo upoštevati priporočila, s katerimi nevarnost napada termitov bistveno omejimo. Zahvala Za pomoč, nasvete in strokovno recenzijo se iskreno zahvaljujem prof. dr. Ljerki Kervina-Hamovič. literatura 1. Becker, G. 1965, Über Haltung von Termiten im Laboratorium. Zeitschrift für angewandte Zoologie, 52,385-398 2. Edvards, R.; Mill, A.E., 1986 Termites in Buildings. The rentokil library, 130-165 3. Harris, W.V. 1964. Termites, their recognition and control. Longmans, 118-136 4. Hickin, E.N. 1968. The Insect Factor in Wood Decay. Hutchinson of London, London, 344 5. Humar, M. 2003. Biocidi za zaščito lesa. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije, 2003. http:// www.gzs.si/default. asp?ID=8575 6. Kervina, Lj. 1972. Termiti Slovenačkog primorja i hemijska zaštita drveta od njih. Doktorska disertacija, Beograd. 191 7. Kervina, Lj.1976. Reticulitermes lucifugus (Rossi) i Kalotermes flavicollis (Fab.) - štetnici u Slovenskem primorju. Acta entomologica Jugoslavia, 12,103-107 8. Kervina, Lj.: 1981. Unsere Termite Reticulitermes lucifugus (Rossi), ihre Begleiter und Feinde. Acta entomologica J ugoslavica, 171 27-130 9. Krishna, K.; Weesner, F.M. 1969. Biology of Ter mites. Academic Press, New Jork and London, 598 10. Lenz, M. 1969. Zur schädigende Wirkung einiger Schimmelpilze auf Termiten. AAaterila und Organismen, 4,109-12 2 11. Perenič,A.1991. Naravna odpornost evkaliptusovega lesa (Eucalyptus saligna) na termite vla,nega lesa (Recticultermes lucifugus), Višješolska diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 36 12. Pohleven, F. 1998: The current status of use of wood preservatives in some European countries -summary of the answers to the questionnaire -the last correction in February 1998. Brussels, COST E2,2 13. Pohleven, F. 2002. Učno grad ivo za interno uporabo 14. Pohleven, F. 2003. Termiti - Isoptera. V: SKET, Boris, GOGALA, Matija, KUŠTOR, Valerija. Živalstvo Slovenije 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 303-306 15. Pohleven, F.; Carafol, P. 1999. Kovinski karboksilati zazaščito lesa pred insekti = Metalcarboxylates for preservation of wood against insects. Les, 51,45-48 16. Pohleven F., Humar M. 2000. Termiti nevarni škodljivci tudi v Sloveniji? = Termites - dangerous pests also in Slovenia?les, 52,369-373 17 Preston, A. 2000. The formosan subterranean termite in Louisiana. Forest products Journal, 50,10-18 18. Štirn, J. 1963. Zoogeografija in gospodarski pomen termitov v Jugoslaviji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 239-269 19. Unger, A.; Schniewind, A.P.; Unger, W. 2001. Conservation of wood Artifacts. Springer:, Berlin, 73-79 20. Vasić, K. 1971. Zaštita d rveta I. deo (Ksilofagni insekti) Naučna knjiga, Beograd, 335 21. Walker, J.C.F.; Butterfiel, B.C.; Harris, JJW.; Lan gr is h, T.A.G., Uprichard, J.M. 1993. Primary wood Processing; Principles and practice, Chapman & Hall, London, 121-151 22. Wilkinson, J.G. 1979. Industrial timber preservation, London, Associated Buisiness Press, 351-378 vijaLes 55(2003) 5