ri la 1951 Narodna in Studijska Knjižnic a ,t. CW«>» T fi I E S T £ Ìg™r:: DELO . GL, A SILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Odgcvorni urednik: RUDOLF BLAŽIČ (Bi«,, zatozmsivo .Dela'; tiska tip. Riva ul. Torrebianca 12 Leto IX. itev. 15 (444Ì TRST - SOBOTA, 13. APRILA 1957 'Posamezna štev. 25 Lir : man (prt Albert ja Kleofa jel a n Nočemo nevi tičita Iti spletkarjenja Nemčija dlj Jugf^ogoclki v zvezi z občinskim | preporoda še p redno se poviša-svetom, ali bolje rečeno jo tarife in druge davščine. To dt! slov€|r(» jri spletke |er razna več tembolj, ker rd Jakf ^ 1,1 sP,elke ler razna vee I tembolj, ker je «zona depres-iprila 194* Inanj hrupna presenečenja, j sa», pasivno področje, kot je ; bajajo le po en večer, po —■ ^janja in tajni kompromisi 'h vladajočih strank, so po-| manifestacije, ki utru- A t r~* r° *n razočarajo javno lune- di JE' kar se. je dogodilo in se Zivlienu gil3i' lm<*' slehernemu občanu, e operne' li>rnemu volivcu, sleherne-z znanost1'1 davkoplačevalcu dovolj raz-imann: S""v- ne le za razmišljanje, 0 Glasbi1*1' ''e za obsodbo tistih, ki se, ).15 S reči’t kaže, skušajo igrati z ob-20.30 D*skim svetom in z osnovnimi den v' p"l>leini za življenje mesta, ontiusovl letn igram, v katerih je moj. solo, zbO>r zlasti PSDI, se na splošno Večerni Llrejajo rešitve velikih še ne- problemov in za katere 1 Prehi mak in f'Pan‘ 80 okusili posledice ta- imiajše^.! !‘.rcllaia ofl odloga k odlogu. Jlasba pC “taktike» Uidi pred nedav-ki zbori J**1' ko je bila stavka ACE-cert za T, in ko je bilo mesto celili 0.30 Moiriii,dvajSet dni brez tramva- PTra. 2 •* *n filobusov, namesto, da bi Življenj j ■ i , , . , . nski kV) " sla'kovni spor takoj re-18. Poli , s teni. da bi bili sprejeli klaviri1 n,PVe delavcev ali pa vsaj s iarane pf‘*nPromisom, ki je liil predla, tniverza P o treh tednih stavke. To -a - 21.1*' Ja tudi za druge še nerešene 1 IT?!?stj0bleine in za funkcijo, ki bi njtzev inorai imeti občinski svet idozemskt' gospodarskem preporodu 13.30 G*, a’ v zahtevah, naj vlada rred€riC^e(^e vrsto temeljnih ukrepov violino °^v>ni organskega načrta za iravniškirst- oldoni. I rav listi, ki se obotavljajo naše Ozemlje, nudila državi po 3 milijarde dobička in ker se bo. v bodoče ta dohodek povišal na 8 milijard letno. V tem okviru smo obsodili odgovornost in zadržanje anti-komunistične diskriminacije kot zelo resno epizodo škodljive politike naprani koristim tržaških občanov. Mi se nismo igrali ne s padcem in ne z obstankom občinskega odbora. Mi smo premočrtno podpirali zahtevo, naj ima Trst tako občinsko upravo, ki bo sposobna reševati naloge, ki se postavljajo pred njo in ki bo enkrat za vselej postavila od stran taktike zavlačevanja uresničenja obljub in obveznosti, ki so bile dane na več ali manj slovesen način. 1 ržačane danes najbolj zanima to, da bi končno le razpolagali z organskim načrtom za gospodarski preporod mesta, ki bi ga sestavile občinske komisije, ustanovljene že pred več meseci in ga je odobril občinski svet. Ta načrl naj bi bil, kot izraz vol je vsega prebivalstva, čim p rej predložen vladi v odobritev. Toda za dosego tega je potrebna lojalnost in resnost tudi na drugi strani, ne pa hujska-štvo in politična diskriminacija. Prevladati mora volja delovanja v interesu vsega prebivalstva, spoštovati je treba dane obljube in prevzete obveznosti Danes in jutri zaseda Glavni svet nove Delavske zbornice-CGIL lijanske . nPhti «upravljanju» mesta, ( Drugače mora sedanji odbor iz-tozartov's|np pomišljajo dolžiti komu-ni baW * * počenjajo « demagogi- mlajše - ' prav tisti so najbolj od-1-21. C?'?rni za nevzdržnost, v ka-3ostna r^r' se je znašla občinska upra-•aint - S • Komunisti zavračajo metode iz^žTvalSn"11 pogajanj, manevrov in ®fnr:čcuj, katerih se poslu- Glas.ba T,,- k in dom * 30 nekateri zato ker so ta- godba - rt1elo‘ soviel- teželo, ' ir, .,‘" ,|ani sprejeli predlog ne slt^rejejj P(*v'deva se, da ga bodo prilik' « clrjaij ho SZ dejansko edi- že prejetih posojil. ijskrf"1 8 lice silnega sovražnika, va borba odloča sedaj o vseh narodov, o vojni in v svetu». Slika je lepa. misel j( vilna. Po 40 letih v rešit1 mamo kaj dodati, morda spomin, da naši najboljd riši, ki so padli v borb>bi, pran fašizmu, so bili v najb' Parie L timnih trenutkih svoje^drevjem ljenja, najbolj intenzivO' Varicosi nulah svoje usode, tik p P komisar tjo in trpinčenjem, vedfMch aus [lojeni v nerazdružljivi je z sti ljubezni do domo’’ bu,n , proletarske predanosti dA"itiiSar delavske sile v svetu. • Kanj sl - k ii- ZA VSAKOGAR NEKAJ v ^°tnisar kr, S<1 • Fr; °g n Nr - Mali Peter, učenec 3. razre. da, je nekega dne skrbno sestavil naslednje pismo in ga poslal svoji sošolki Anici: «Dra. ga Anica! Imam te zelo rad in zato te prosim, da me poročiš. Peter.)) Čez par dni je prejel odgovor: «Ljubi Peter! Ne morem te poročiti, ker je pri nas doma že dovolj otrok. Anica.)) ♦♦♦ Čedno dekle stoji ob cesti in maha kar naprej, avtomobili pa drvijo mimo. Nazadnje se pripelje pettonski tovornjak. Zavore zaškripljejo, skozi okno pa se nagne iz kabine navihan obraz : «Dober dan, kar hitro vstopite!)) o Hvala lepa. se ne bom peljala.)) «Glej jo no! Najprej maha, potem ko se človek ustavi, pa noče prisesti.)) Hm, vestč, vozim se samo z motornimi kolesi...)) ♦♦♦ Vedeievalka je razstavila po mizi karte, jih pazljivo proučila in se nato obrnila do mlade Izpoved, žene: «F kratkem bo^ ops] čali lepega, stasitega Fi. ai*tisam vas bo vso obložil z dt\ P°tem tot!» « Torej bo zelo bogat-z zanimanjem žena. E- 3,1 Se «Nadvse bogat. Vse gastvo bo postavil pred t>V{(p( n.° 1 ras zaprosil, da mu pl\t.,a I Nla |Slika • zena.» V <» jc $ «To je res čudovito.sta se ena stvar me skrbi...» a Kaj pa?» se začudfF? j c sli] žetmika. \ 1 Je vpr «Sprašujem se, kaj Paznr jim možem in mojim^ 1 Mii m otrokoma.» KULTURA I IV ZNANOST ličinki atomskih izžarevanj Zanimive in resne 1 izjave francoskega učenjaka Bertholda odst *ncoski profesor Paul Ber-p°ld je te dni podal v rju, na tiskovni konferen-•advse resne izjave v zve-uf‘inki atomski izžarevanj. d*i znanstvenik se je prav-KomunistFMl iz študijskega potova-iravijo, dl>0 raznih otokih na porti je razllu« kjer so se vršili poiz-trank «kf' indi boj Maršalovih otokih, na oto-rjaj° in farchises in Tahiti je iz-sega prej strašne poslediee, ki so narot nos|Bineriški atomski poizkusi »omniti, ikinih pustili na številnih 1 n ^(‘hiih, ki se hranijo pretež- l' 1 roti don1!’1*’ popolnoma spačila. V 11 s tem . 1 krajih so imeli odrasli na domis ' poleg bolečih ran, po smo se f.11 in telesu tudi razne ve-vni partiprstke. P SZ ie drugih primerih, ki so še .«»Lari 1 Vtevilni je telo zaradi iz-te™’ 11 ‘l f3tlj popolnoma pomodrelo, < 11 žm» je na pogled zelo pretres- 1 VSak dej tl za bolnika nadvse ho-enega g11 akdo inf la mneiUn(0ski znanstvenik je po-diskusij ; da je nevarnost stanja, di tovaZ *e itak nadvse resno tudi bodo ' Ostalo omejeno na dolo-li to kaUSektorje v bližini področja elike ppimentov, tem večja žara-». ‘Listva, ker se ribe lahko 3 nejo na stotine kilome-1 • a,eč in prenesejo strašne nallZ iee tudi v druge kraje. E-""ja so l„liko razširi ludi 1 križanja med okuženi-gr^hal'" zdrav'mi ribami. Prof. Berthold je zaključil svoje poročilo z izjavo, da so prebivalci otokov v bližini področja, kjer Angleži nameravajo izvršiti svoj poskus z vodikovo bombo terorizirani in imajo popolnoma prav, da se tega novega poskusa boje. Znanost, ki je toliko dobrega in koristnega dala človeštvu, hi morala z vsem svojim vplivom in svojimi močmi preprečiti postopno uničevanje človeštva, s sredstvi, ki hi mu lahko služila le za izboljšanje in olajšanje živ 1 jenja. 16-letna slovenska pianistka v New Yorku V zgojf? Predvsem polni ole t a 11 razpok po vse n ma. In nU* 80 možje, žene Izgubljeno Rafaelovo sliko zopet našli V katalogu izgubljenih Rafia el o vi h slik je tudi slika matere božje z detetom in nagelj-čkom v roki. Že večkrat so domnevali, da so jo našli, toda slike so ji bile le podobne. Sedaj so pa izsledili na podstrešju neke vile v Nici sliko, za katero strokovnjaki trdijo, da je končno res prava Raffaele-va slika. New Yorku je te dni na stopila komaj 16-letna slovenska pianistka Dubravka Tomšič, ki je na svojem koncertu, na katerem je izvajala zahtevne skladbe Bacha, Be-thowna, Brahmsa, Chopina in drugih, žela res velik uspeh. Tomšičeva je prišla v Ameriko pred petimi leti, kot enajstletna mala pianistka, da se umetniško izpopolni. Že po dveh letih je podala svoj prvi samostojni koncert, po katerem jo je kritika proglasila za «čudežnega otroka». Po zadnjem koncertu so se pa vsi ugledni ameriški glasbeni kritiki še bolj pohvalno izrazili o njeni umetnosti in jo tokrat uvrstili med najboli nadarjene klavirske umetnice zadnjih 25 let. Največje zadoščenje za mlado umetnico pa je bilo prav gotovo dejstvo, da ji je veliki pianist Arthur Rubinstein po koncertu osebno čestital z izrazi na j večjega priznanja. V veselh in žalostnih prilikah spomnile se Dijaške matice! "LITERATURNAJA GAZETA” o ameriški kulturi Vprašanja umetnega dežja in preprečevanja toče z ♦ Prof. Kasem-Bek trdi, da prevladuje v Ameriki nezanimanje za kulturna dela ♦ Ehrenburg odločno pobija take trditve ♦ Tihonov soglaša s Ehrenburgom VT edavno je sovjetska revija «Literaturnaja gazela» objavi a članek Aleksandra Kasem-Bek a, ki je 15 let živci v Združenih državah Amerike, kjer je deloval kot profesor ruske literature na neki univerzi v Connecticutu. V članku je pisec zanikal obstoj ameriške nacionalne kulture, trdeč da je ameriška kultura v veliki večini delo priseljencev. To svojo trditev je podkrepil z opisom vrste pojavov, ki so v Ameriki precej razširjeni : veliko ne- zanimanje za kulturna dela, propadanje literature v čtiva brez vrednosti, pačenje črnske glasbe z jazz-orkestri, prevladovanje abstraktizma in drugih « mod» v likovni umetnosti itd. Na članek je odgovoril zna- 100 let bolgarskega gledališča ni pisatelj Ili ja Ehrenburg, ki j c odločno pobijal teze pisca, trdeč da res ni potrebno prelibili ocean za spoznanje vrednosti ameriške kulture. Znanstveniki na primer, dobro vedo kakšen velik doprinos so dali ameriški znanstveniki svetovni znanosti. Med pisatelji je Ehrenburg o-rnenil Whitmana, Mark Twaina, Dreysera, Sinelaira Lewisa, Ilemingwaya, Faulknerja, Stein, becka ter Caldwella, katerih ameriški nacionalni značaj je neizpodbiten. Dejstvo, da jih v Združenih državah desetine milijonov oseb ne pozna, še nič ne pomeni. «Ko sem bil otrok», je dodal Ehrenburg, «je bilo v naši deželi mnogo ljudi, ki niso vedeli ne za Čehova in ne za Gorkega in vendar ne hi mogel dovoliti, da bi se zaradi tega zanikal obstoj ruske nacionalne kulture». Prav zaradi tega se ni mogoče strinjati z uredništvom -«Lite-ralurnaje gazele», katere uredništvo smatra, da ni bilo razlogov za kritiziranje članka Kasem-Bek a». «Pravda» je objavila Tihono. vo pismo brez vsakega pridržka ali komentarja, kar 'dokazuje, da se list, kot je tudi pravilno, strinja s stališčem sovjetskih partizanov miru. 75. letnica zaslužnega okulista Znani sovjetski specialist za očesne bolezni V. Preobražen-ski je te dni proslavljal 75-le-tnico svojega rojstva. Ob tej priliki je bilo objavljeno, da je izkušeni okulist v svojem življenju operiral na očeh 3500 bolnikov. V Sovjetskih strokovnih revijah je tudi objavil vrsto člankov in razprav o zdravljenju očesnih bolezni. ko internaci1 la imaiTV ;a dela'1 lati. Lal^ in ostali onalna delavske? Inarodnf dolina miru ’ a filmskem eh leta ' Cannesu festivalu ib rojst' [ibanja, L redmestl nd0rf- tf košnji filmski J°Inr'r0ll,Ki i, ... leta ---- ki predvajali na tem fessila t ranem za enega najbolj kvalitetnih. Winkd-,„i' Popravljajo prevod in M — ’• festival taH ' Jt jugoslovanska Zve-]9lj "ni*s'ja za izbiro filmov delavci Cj'1"* ',IMina miru”’ ični in'h, Dl f ’ ° Roke Pfliišk0 ' V člaj _ itung» |ilS*°v'lcv v francoščini. ski oroE___ prej pa ivlači n* ižnika. sedaj o vojni ii> misel ji i v rest1' , morda najboljši. Oh koncu preteklega leta so v Sofiji svečano proslavili stoletnico bolgarskega gledališča. Svečani proslavi so prisostvovali člani Centralnega komiteja Komunistične partije Bolgarije, ministrskega sveta, razne osebnosti iz političnega, kulturnega in znanstvenega ž ivljenja, člani diplomatskega zbora ter številno občinstvo. Za to priložnost so prišle v Sofijo tudi delegacije režiserjev in igralcev iz Sovjetske zveze. Kitajske, Jugoslavije," Romunije, D.R. Vietnama, D.R. Nemčije in Francije. V preslavnih govorili je bila poudarjena slavna pot, ki jo ie prehodilo bolgarsko gledališče, pot vsakodnevne borbe za zmago realistične umetnosti nad proti realistični mi tendencami. Skupno z ljudstvom je zmagala realistična umetnost, zmagala je demokratična tradicija bolgarskega gledališča. Na sliki: umetniki sofijskega gledališča stare in nove generacije. Maccartizem in rasizem Res j c potrebno razkrinkati ameriški maccartizem. mračnja. štvo in rasizem, obsoditi impe- -rialistično politiko državnega departmana, nujno je potrebno upreti se tistim, ki govore o svetovni hegemoniji ameriške Gumijevi nasadi na Kitajskem Kitajskim znanstvenikom je uspelo vzgojili gumijeva drevesa na področjih, kjer se temperatura vrti okrog ničle in tipajo, da bodo mogli po nadaljnjih poskusih ustvariti plantaže* gumijevih dreves v hladnih pokrajinah severne Kitajske. Vest je sporočil Zavod za ra-ziska vanje suh t repičnih rastlin južne Kitajske. Doslej so oh- kulture, toda sovjetski ljudje ! s,ajale Planlaž,e S1,mijevih dre" so vzgojeni v duhu spoštovanja | V'S f*™0 V sub,™Pi™ih P°kra" kultnrc slehernega naroda, kar |mah Kwan"sl Jn Kwangtung. jim ne dovoljuje zanikati vrednote, ki jih je znala ustvariti. Zaradi tega. članek Kasem-Be-ka ni v skladu z internaciona-lističnimi načeli in z miroljubnimi težnjami sovjetskih narodov. Ehrenburgov članek je objavila «literaturnaja gazela» s krajšo pripombo, da se tudi revija sama zavzema za razvoj odnosov in razumevanje med ZSSR in ZDA, toda kritizirani članek, ki ni bil drugega kot prikaz očividca, predstavlja za-nimirost za sovjetskega bralca in zato ne zasluži, po mnenju uredništva, Ehrenburgovega napada. Tej kratki polemiki jo napravil čez par dni konec u-glcdni pesnik Tihonov, predsed. uik Sovjetskega odbora miru, s pismom, ki ga je objavila «Pravda». Tihonov je predvsem izjavil, da je Ehrenburg izrazil s tem v zvezi stališče Sovjetskega odbora miru. Gibanje partizanov miru ZSSR «je bilo vedno za spoštovanje kulture, da se pri kritiziranju delovanja reakcionarnih krogov raznih dežel ne sme izbrisati pridobitev nacionalne kulture teh dežel. vprašanjem ustvarjanja limet nega dežja in preprečevanja toče se človeštvo ha vi že od prejšnjega stoletja. Toda prvi poskusi niso bili vedno preveč resni in st.rogo znanstveni. Znano jv. da se je borba proti toči začela s streljanjem iz topov in pozneje, takoj po voj ìli, z izstreljevanjem raket, ki so se razpočile v gostih oblakih in jih razpršile, vsled česar so namesto toče padale na zemljo drobne snežne kapljice. Ta sistem so pozneje izpopolni, li, toda se še vedno široko u-porablja v nekaterih krajih, posebno kjer je mnogo vinogradov, sadovnjakov. Tako imajo rakete, ki se spustijo v zrak oh primernem trenutku, to je. koso se nabrali gosti oblaki, polni toče, večkrat blagodejen zaščitni učinek. Najnovejša proučevanja Naj novejša proučevanja pa so privedla do tega, da je bila borba proti toči povezana neposredno z vprašanjem ustvarjanja umetnega dežja. Nc gre več za to. da se v zadnjem trenutku prepreči toča, marveč da se izzove dež še predno se v oblakih ustvarijo pogoji za nastanek toče. Možnost, da se povzroči dež v trenutku, ko se začno zbirali gosti oblaki, je začel prvi proučevati Nobelov nagrajenec La n gn tu ir z drugimi ameriškimi znanstveniki. Njihov glavni cilj je da hi preprečili strašne viharje, ki večkrat pustošijo ameriške obale. To hi lahko dosegli, če hi mogli povzročiti umetno zgostitev kupov o-blakov nad oceanom, še predno pridejo do obale. To je v A-meri ki nadvse važen problem, toda tudi v Evropi so ta proučevanja nadvse važna, če up o- teoretično števano kakšno škodo prizadene toča kmetovalcem vsako leto. Nove metode se uveljavljajo v Švici, proučujejo pa jih tudi v Jugoslaviji ^ Pomen radioaktivnih elementov Saj je tudi pri nas neštetokrat toča uničila ves pridelek. Langnmirovi izsledki Da se poslužimo preprostega primera : vsak lahko vidi, kako nasičena vodna para ovlaži stene kuhinje ali kopalnice in zamegli okna. Če gre trd delček skozi nasičeno paro, se pokrije s tekočino in lako nastane kapljica. Prav na ta pojav sc opira umetno ustvarjanje dežja, s pomočjo Irosenja ali sejanja posebnih delčkov med oblaki. Učinek sc še povečuje, če so delčki radioaktivni, ker povzročajo ionizacijo, to je električno nabite delce. Da bi se torej dosegel kar največji učinek, je potrebno sejali med nagrmadene oblake veliko število ioniziranih delcev. Po raznih poskusili so tudi našli najprimernejše snovi, med njimi aluminijev oksid pomešan z živim srebrom, ki je poleg vsega tudi . najeenejši. Letala v borbi proti toči Sejanje prahu v ozračju se lahko vrši neposredno z letali ali pa s pomočjo balončkov, napoljenih z vodikom, ki nosijo s seboj prašek v malih ceveh. Te cevi se ob primernem trenutku razpočijo in nešteti delci praška se razletijo po o-zračju. Spuščanje balončkov se mora izvesti uro ali dve pred predvidenim pada- Književnost v svetu njem toče. Fri takšnih preizkusih je bilo s prostim očesom lahko videti spreminjanje oblakov, ki so sc vedno bolj redčili in končno se jv spustil na zemljo bla-! gode j ni dež namesto grozeče j loče. Zgodilo se je pa tudi, da i «sejanju» prašnih delcev ni sledil dež, marveč so se oblaki razkropili in toča je bila na vsak način preprečena. jo točo ter da se spustijo v primerne višine. Zaradi lega je borba proti toči povezana z ustvaritvijo dobre meteorološke organizacije. Javnost na splošno še ne verjame preveč v koristnost meteorološki študijev in posebno ne sredstvom proti toči. To pa zaradi tega. ker se stare metode. brez resne znanstvene podlage. niso preveč obnesle. Toda stare metode so sedaj že preživele in nove se že široko uporabljajo v Švici ter proučujejo v drugih deželah, kot v Franciji. Jugoslaviji in Španiji. Upati je, da bodo s pomočjo primernih organizacij tudi naši kmetovalci lahko uživali u-godnosti novih metod borbe proti toči in ustvarjanja umetnega dežja. I ^ Zanimiva statistika OZN £ Sovjetska zveza na prvem mestu Organizacija združenih narodov je objavila letno statistično poročilo, ki med drugim vsebuje zanimive podatke o knjižni produkciji. Iz teh podatkov izhaja, da jc bilo v preteklem letu od 18 do 40 odst. skupne evropske proizvodnje kn jig socialnega značaja izdanih v N z h od ni Evropi in od 9 do 20 odst. v Zahodni Evropi. Kar se pa tiče znanstvenih knjig je bilo samo v Sovjetski zvezi izdanih 45 odst. skupne knjižne založbe, d oči m je bilo izdanih v deželah Zahodne Evrope le od 13 do 20 odst. Sovjetsko znanstveno založništvo je s tem doseglo res lepo prvenstvo. Nov zemljevid Sovjetske zveze Moskovski geografski inštitut je dokončno izdelal doslej najpopolnejši in najnatančnejši zemljevid Sovjetske zveze. Zn izdelavo tega zemljevida so sovjetski znanstveniki proučevali ozemlje Sovjetske zveze vsa povojna leta. Važnost meteoroloških poročil Človek ne mora hiti prav meteorolog, da hi razumel, da so te nove metode, na resni ; znanstveni podlagi, mnogo bolj ! gotove in učinkovite kot rake-j le proti toči. S praktičnega vidika moramo omeniti, da spuščanje balončkov ne zahteva posebnih naprav in tudi ne posebne spretnosti, dočim je njihova cena mnogo cenejša kot pa cena raket. Upoštevati pa moramo, da zavisi učinkovitost le metode od Ločnih meteoroloških obvestil, da se spuščanje balončkov izvrši samo kadar so napovedani oblaki, ki nosi- CVETKO ZAGORSKI SVARUN llllllillllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||!|||j||||||||(||||||ll||||ll|||||||||j|j||||||||ll|ll|;;|ll|||||||||||||||||||||||||H||||||| ||!l|li|||||||l!||i|l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||j|| llllil||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||li|||j||||||||!||||j||j|||||||||||||||i|;i|j|||||||||||||||||!|||||||||||||||||||||||||||||||||||, VIL v borb I, Francois», je pritrdil tujec. «Y a-t il quelqu’ un qui v naj P9rie frangais?» Pokazal je po_ ljudeh, ki so ležali okrog svojtr revjem. Komandant je poklical komisarja. A niti ta ni itenzivU raricoski. «Deutsche?» je vprašal Francoz. Nemški , tik pff "misar dobro, a tudi drugi so vsaj nekaj razumeli, m, vedr'teh aus I agp užljivi ^ je 2 domo'"’ buln nosti dftoinis; je gefluchtet. leh Oflizier, Matrose...» Poma-roko, da hi laže dopovedal. «Deutsche Avionen... Schifi kaput, ieh schwimmen, Deutsche gefaugen...» (||, -ar mu je mignil, naj sede, in tudi sam sedel. ,etu. ani sle namenjeni?» ga je vprašal v šolski nemščini. LZ je pokazal z roko proti jugu; rad hi naprej do par-komande in potem k francoskim partizanom. f "ttusar sc je. zamislil. Ni več spraševal, samo poslušal Jk I 11 J'k se je zbral krog partizanov. Stoje so vlekli .i a' franetìz med slovenskimi partizani, to ni bila majhna v *P°Vedoval je o odporniškem gibanju v Franciji in dru-/>4 tropskih deželah vici, vici...» Z desnico je široko kazal v vse i jo stegnil proti vzhodu. «Russen schlagen lega fflČ * mJa v čarane police - 19.15 sye univerza - 21. Znanost: “eže nika - 21.15 Velika del ‘n nih mojstrov - 22. Iz s')sako književnosti in umetnem sv TOREK: 12 SreJozelTie’ v zave in dežele . 13.30 v°ini po željah 18. EIgar: * s® lej za violino in iork. v IT"* vse 19.15 Zdravniški vedejo mo$ Sudermann Hermann: ha,| n dom», drama v 4 dej. rase, SREDA: 12. ItalijaM1' il ne - 13 30 Čajkovski: 'udi - suita - 18.30 Pisani tJJNi. j, rad. tednik za najti tudi 19.15 Radijska univeNtju ra Obletnica tedna - ž2.pnar , razmišljanja - 22.16 Be«,,] ' Simfonija št. 9 v d-mo|t- ^ ' ČETRTEK: 12. Iz ži<čiranj(. kraljestva 13 30 Dvejadj.,,s rjevi uverturi „ 19.15 • dom - 21. Dramatizira^ ba: Nicola Li i: - 22. Italijansko novo? dališče. Nqš PETEK: 12. O vita' Zna 13.30 Glasba po željah Beethoven: Kvartet V, - 19.15 Radijska univef prih Wagner: «Parsifal», 6' “p 3 dej. (I. dej.). 1 u 7 K i N JF1» koi Silvij, Odne Prosek Sobota, 13. apr.: «RoS