Z45. ittfflkf. i imm. 1jn* m žitna* m Cmut 4 vlurl«. Letnik XLE sa aacscc...............a Interati 65 «ua širok* petit vrsti 14 vin. Pri večkratni inserti)! Dopisi n*) te trsa karajo aaaaaošai te ac vračajo, pa dogovoru .recatsiva Raanava aaka SL a. {w annapa kvak »tleftsa at. 14. Na pismena nanVila btvz istodobne vaoslatve isaaja po posti za Avstro-0 grško: vse leto...............K 18— pol leta.................9-— četrt leta...............„ 4 50 aa mesec...............160 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— Uaravaistvs: Ksaflova alica 5, (spadaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu81. Izraz simpatij Ivanu Hribarja. Gorica. J4. avanaata. Nobena? sile ii« »beni viharji ne prcmaarajo veli-.na slov euskega na n »tla. Va*e slav- • ime ho \ laalua-mMi bodrilo belo jubljano tu ves slovenski narod. Zi--I Ivan Hriltar! Georsrij Pejev, -lanec Andrej (tabracek. ... nakj Deavnik« n Hribarjevi ne-potrditvi. Dunaj. 24. avgusta. Itausnanji Vidrisakr Ifcennik« priotieuje u vodik n ne|* »trditvi poslanca Ivana iriharja za ljubljanskega župana. V ankn se pravi nned drugim: Vsebi-notice v Kreindenblattu«. ki je . »tovo infiltrirana od ministrstva, e na t«. da Hribar u i bil potrjen: ker je neoslaviat. 2. ker je bil žu- - an v Ljubljani takrat, ko so ae prisodile protinemške deaMaastravrije, 3L cer je bil eden izmed voditeljev batrakeaje. LiM nato najostreje - ja vladin čin. ter vehementno . Bieiierthovo vlado. Dobro premišljena provokacija. I luna j. 24. avgusta I siničke prioln-ujejo o Hribarjevi ne-o trdit vi članek, v katerem i men ujeli** potrditev dobro premišljeno j rov«»kacijo Slovencev s strani vla-. da bi jih tirala v dejanja, ki bi bi-;i na psu ji ■■ proti parlamentu. — l>elnicke List v« koostatujejo. da se vladi ni jiosreeilo Ljubljane zapclja-ti k neprevidnim dejanjem, kar po-meni za Bienerthovo vlado velikansko razočaranje zlasti zategadelj, ker * balo v se sistematično pripravljeno /a to. da s*- čim najbolj razburi Ijub- • n-k«» prebivalstvo. N m pa t i je reških narodnih soci jaleev. Praga. 'J4. avgusta. aCet»ke Slo-priolK-uje rlanek. v ka*- r»-m no protestuje proti razpustitvi N'anNine ilelavske organizacije v I. ubijani in izraža najiskrenejše - upat i je vsega narodno mislečega •-kejra oln-instva f»oslancu Ivanu Hriliarju. » ister dr. M i lov a novic o avstrij-•ku - srhski trgovinski pogodbi. Berolin. 24. avgusta. Srbski mi--ter zunanjih del dr. Milovanovie *r je o avstrijsko - srbski trgovinski - »dbi izrazil, da je dobra ne toliko trgovinskem ozirti. kakor pred- -iii v |»olitičnem. Trgovinska po-K »dba je namreč napravila konec jm> eami na|»etofeti meti oljema sosed ni-«i državama. 1 *ški klerikalci m- ne udeleže katoliškega shod«. Praga, *J4. a\>rust;i Nartnlni < litika* (Minira, da no eetiki kleri-mfklofiili >vojo udeležlMi na k*i-vlnuifi \ Inouiostii. Kato-• ffiinla ^ udele/i samo piem-in vidika dalhovšeina. i r* ftolonaslednik in baron Itienerth. hiiiiaj. *J4. avgusta. Prestolona- ♦ duik nadvojviMla Fran Ferdinand i/ Itiomofeta obi.skal \ l^»l>n mini %frskea:a preilseilnik;« bar«»na Hiener- tiia. Ta p»-«t -m- smatra kot izraz naj v ♦•«•>*ifa zaupanja d«» iuini>t rskeira pretlsetlnika v najvišjih kroa;ih. Zrnaca v I H ju. i eljc. *J4 avgusta S|o\eii<-i so /mahali tudi \ I. razredu \ tem nt/ reilu je volilo 2'» v»dilce\. Izmed teh je jrlasovafcn •> slovenske kandidate l«k, za nemške pa ll!. Slovenci so torej zinaarali /. enim jfUtsiuii večine. OU-tna okolica celjska ostane torej tudi v InmIo\, *J4 avjribtji. Na rr.-ko-avstrijski meji s<- vrše obsežne priprave, da -a- zabrani firestop kolere !ia avstrijsko ozemlje. Kladrio. *J4. avgusta. Policija je dobila obvestili*, da pride semkaj neki F' i I i i k > \ iz nekega ru-ke^ra mesta, kjer razsaja kolera. Ko j»- mož na kohnlvoru izstopil, ira j«' preiskala rdravstvena komisija, ki pa ti i mo-Kla na njem konstatirati notienili znakih bet v SiuTiji. Kaj je vzrok tej o«l|>oveili. -« I»e \e. barska dvojica na Hesenskcm. ilartnstadt. 1*4. MN-dili z merodajne^j ' aj car Nikolaj s carico prihodnji teden. H* v oluci ja na Portugalskem. Lisabona, 24. avgusta. V mestu j«« proprlašeno obsedno stanje. Vojaštvo je zasedlo vse ulice, v pristanišču so vojne ladje pripravljene na Im»j. Klerikalci nameravajo proglasiti za diktatorja zop*'t Frankota. Z v ladne strani skušajo stvar utajiti. Ministrska kriza na Srbskem. Ilelgrad, 24. avgusta. Ministrski predsednik Nikida Pašič se je nedavno vrnil semkaj iz inozemstva. Govori se. da izbruhne v kratkem ministrska kriza. Sedanje ministrstvo odstopi in napravi prostor novemu, ki l>o sestavljeno iz samih starih ra-dikalcev. Ta kabinet sestavi Protič. Novo ministrstvo l>o razpustilo narodno sktifiščino in razpisalo nove volitve. Volitve na Grškem. Pariz, -4. avgusta. Izid volitev v jrrško narinlno skupščino vzbuja tu bojazen, da se je v bližnji bodočnosti nadejati konfliktov med Turčijo in Grško, ker je zmairala nova ljudska stranka, ki ima skrajno radikalen državnopraven program. Spor med soeijalnimi demokrati v Nemčiji. lierolin. 24. avgusta. S na splošnem socijalno - demokratskem kongresu v IVvi-nu predlagalo, da se iz stranke izključijo badenski socijalni demokrat je. S tem je j m »stal spor v nemškem socijalno - demokratskem tals>-ru latenten. Grška in Tnreija. t arigrad, 24. avgusta. Grški poslanik je zahteval od turške vlade 20 milijonov odškodnine za škodo, povzročeno grškim trgovcem vsled turškega bojkota. Turška vlada je to zahtevo odbila. Poljaki aa maka-poljsko spravo. K. — Petrograd. 24. avgusta. ^ l>ziennik Peterimr«ki« priols"*ujv* članek |»o|jskega poslanca v ruski gosudarstveni dumi. Aleksandra Ha biatiskega. članek, ki je velike |M>li-tične važnosti. Hubianski pravi med drugim: »Kdo jmjinuje, kako s*rasno in neizpmsno borlx» za vsako |ied rozine zemlje, za vsako tiescdo govoraše materinske votlita na zahodu TMiljnki in češki nann!! Poljaki in tVhi na severu, a Slovenci na jneu so ue v bese«lah. marveč v dejanjih predstraža slovanstva, zato so duševne prididiitve le-teh neprecenljivega pomenu za ruski narod, ki trkšne borlie ni navajen. Po mojem prepri- čanju čakajo Kusijo v nedaleki bodočnosti velika presenečenja, toda k-ta i.« bodo strašna, ako bo Rusiju skrliela za to, da se bodo vsi njeni državljani zavedali, da branijo svoje interese, svoje pravice do življenja, ako se bore za Rusijo . . . Triletno je delovanje v gc>sudarstveui dumi me je prepričalo, da si realni iu-1» r«si ruskega in poljskega naroda i:e nasprotujejo, marveč se proti-stransko izpop«dnjnJejD. Zato z globoki::! prepričanjem o in Prdjsko.« Za prvenstvo med Slovani. Brno, 24. avgusta. Ruski publicist Menšikov j«* prioličil v iietro-grailskem Novem Vremenu« članek o rusko-ja t ionski jK>godbi. V tem članku je )dsal med drugim, da ima Rusija odslej samo še enega sovražnika — to je Avstrijo, ki se že tudi pripravlja na boj. Ta boj se bo vodil za vodstvo med slovanskimi narodi. Tukajšnje »Lidove Novinv« reagirajo na ta članek in zavračajo energično izvajanja Menšikova. Napovedan konkurz. Dunaj. 24. avgusta. Tvrdka >>Osterreichisehe Revieragesell-schaft« in Ludvik Miinz je prijavila konkurz, ker so se razbila pogajanja z vlado. Avstrijski vohuni na Ruskem, ruski v Galiciji. K. — Petrograd, 24. avgusta V Radzivvillovvu so zaprli avstrijskega vohuna Dubasa in ga prepeljali v Kijev . To je v kratkem času že tretji slučaj da so prijeli v južni Rusiji avstrijskega vohuna. K. — Lvov, 24. avgusta. V Bar-szczovicah so orožniki prijeli agronoma Josipa Poehovvskega, ki je na sumu. da je ruski vohun. Našli so pri njem načrte iz lvovske ookliee in načrte raznih železniških prog v Galiciji. * Nesreča v gorah. R. — Lvov, 24. avgusta. V Ta-trah na gori Rysy sta se ponesrečila slušatelj tehnike Alojzij Karlik in pravnik Vlastimil Vonaeek, oba iz FVage. Vračala sta se od Morskega Oka, plezala i»o snegu in padla preko 4« 10 metrov visoke stene. Oba sta bila takoj mrtva. Mrtvi trupli so prenesli v Zakopane. To je tekom enega meseca že tretja nesreča, ki se je prigodi-la v Tatrah. Gozdni požar v Montani. London, 24. avgusta. Po poročilih iz Nem- Vorka, je pri gozdnem požaru v Montani poginilo 180 oseb, 'MKi p« se jih še pogreša. Govori se, da je v gozdu zgorel rudi cel osebni vlak. Bojkot mesarjev proti odjemalcem. Karmin, 24. avgusta. Tukajšnji mesarji so napovedali bojkot svojim odjemalcem in so zaprli svoje mesnici. Gonja proti dr. Tavčarju. I>a spozna obiMnsIv^ v poim meri sramotno |»očetje tistih ljudi, ki nimajo j«»truma stopiti na <*vHlo, marveč mečejo izza plota ^Ičitelj-ske tiskarne smrad I ji ve bombe in skušajo provzroeati ra/.dor, naj po?«*-/rmo nekoliko nazaj. Po deželnozl*»rakih volitvah leta 1806.. ko se je na roti no - napredna stranka kot taka k«uisiltuirala in .se vedelo, da odstopi takratni župan, -e je stranka seveda ha vila tudi z \ prasanjeiii. kdo naj po* ta ne ž u pa a. Takrat je stranka soglasno določila dr. Tavčarja kot kandidata za župansko mesto. Cr bi bil dr. Tavčar hotel postati /upa a. hi hi I tu lahko postal že takrat, torej že pred 15 leti. Tisla dr. Tavčarju ni bilo ne takrat, kakor mu ni danes za not»etie časti, marveč vedno le za stvar. Nikoli se ni potegoval za časti, nego je > sako mesto prevzel le zaradi tega, ker ga je stranka potrebovala na tem ali onem mestu in se je žrtvoval za stranko celo tako. da je šest let odlično zastopal Ljubljano \ državnem zboru, da.-i je \ sled tega imel tagrosa-ito materijalno ško«h». Ti>rej že pred i-"> leti bi bil dr. Tavčar lahko postal župan Ali naredil prostovoljno prostor svojemu nrijatelju in somišljeniku Hribarju. ker je poznal njegov administrativni talent in njegovo energij«*. Dr. Ta\-čar je napravil Hribarja za župana ljubljanskega in «ra te vsa ta dnlra Veta pri njegovem /ii|»aiiskem delu prest » in neutrudno podpiral. Se več! Ko je stranka določila Hribarja za župana, te«laj je principijelno sklenila, da naj ps»stane ▼saška tri leta. torej po preteku ene funk-« ijske dobe žu|»aiiske. kdo drugi župan. Ta sklep je bi i storjen, a ravno dr. Tavčar je bil tisti, ki je peantrje \ sa leta skrbel, da je ta sklep oMal santu na papirju in zapadel porabi, ker je hotel Hribarja ohraniti na žu-i unskem mestu, saj |»ozna kakor nihče drugi Hriliarjeve zmožnosti in iijeirovo delavnost, tki I je imel torej dr. Tavčar v smislu ziroraj omenjenega skle|»a strank** že petkrat priložnost, postati župan, a no je zastopal stališče, da je samo ob s* hi u ni e\ no. da se mora Hribarjeva moč ohraniti mestni občini. In spričo takim dejstvom se upajo za plotom IV-itelj-ke tiskar- skrivajoei s** elementi obmetavati dr. Tavčarja * takimi olnlolži*vami in izmišljotinami, kakor smo jih se-«iaj doživeli. Ali naj stranka to trio? N»*. '»-ira ne Mne in ne bo. če hoče sploh biti stranka. Klerikalen hambnsr. »Slovenec« je piani v ponedeljek z oz i rum na nepotrditev poalanea Ivana Hribarja sa Ijabljanakega žu-oaua mod drugim tudi t o-le: »Kakor hitro ao se oglašali dvomi o županovi potrditvi, je H. L. S. po svojem politične in reprezentantu z največjim I oudarkom protestirala na najinero-i'ajrejših luestih zoper nepot rdite v Ivana Hribarja ljubljanskim županom Vlada je torej potrditev odrek-'a kijub temu. da ste obe narodni stranki zahtevali odločno potrditev. Ne dvomimo, da Im» S. L. S. v deželnem zboru zahtevala «m1 zastopnika vlade pojasnil, zakaj da vlada ni \ red lagala potrditve župana, ki je bil popre je nič manj kot trikrat potrjen kot /upan. < KI tozadevnih |m»-jasnil. tako se nam |»otrjujc, 1h» ihI-v isno nadaljuo postopanje večine de želnega /lH»ra«. Ko smo čitali ta, kakor ae kaže. ofieijalui komunike k len kal m* stranke, uismo mogli verjeti svojim očem. da se klerikalei drz-f ejo tako brezst idno m nesramno lagati, ko je vendar že vsakemu |m»I i -TH-iiemii otroku znano. iia je župan Ivan Hril»ar padel kot žrtev klerikalne stranke. Ne|»otrdttev župana Hribarja je bila eetia. s katero je vlada odkupila klerikalno ohst rtikeijaj v Basf au entn Kes !#. sieer, da je dr. Susteršič na Dunaju lazit okrog Hribarja ter se hlinil. da se je n jetro v a stranka pri vladi brez|M»gojuo zavze- i a Hribarjevo in.Trdit« \ Toda vse t« je bila sama hiuavščiiin, zakaj lsl'H"a*»iio j»» hodil dr. Šiistersič v Uarotiu Schwarzu r ira U in piatil. naj vlada ne predloži Hriliarjeve izvolitve vladarju v |*»-trjenje. T ve \ ^a Ljubljana. si4j so klerikalei takoj po Hribarjevi izvolitvi za /upana meseca maja na \si *ta r« -vnsali da ima dr. Sustcr-• \ /epu oil vlade obljubo, da Hribar ne bo več ljubljanski župan. To je dejstvo, ki >ra ne more utajiti nole*«len klerikalni oficijalni komu-» ike. to tem bolj. ker s«« natanko ve. da je dr. Susteršič naravnost obljubil |m»dj>oro svoje stranke baronu Schararzn za slučaj, da Hrihar ne ho trjeu. In da je klerikalna stranka to svojo obljubit tudi iz{>olnila. ni dvomiti, saj so klerikalci inscenirali • i I več. r ee^arjevejr.! r »jst nega «ine demonstracije, ki so bile trotovim kiogom tako zelo po volji. Fn vzpri-'*-}) notoričnih dejstev si sedaj klerikalci s*, drznejo zatrjevati, da zavzemali za potrditev žvojat! Svarilu in pozor našim somišljetii- Pišejo nam: Cios|khJ drž. posla-ee Ivan Hrihar dobro pozna naše tamne raztuere kar se tiče narodnega ■do v i _^a položaja in je radi teira /raziI svoje mnenj«* nasproti >vo- LISTEK. Bratranec. Spisal Josip Preask. (Kotver » No. p-dem je prišlo, čeisar si nisem mislil nikoli! Jaz sem odšel nazaj na Dunaj in s** poprijel študij s podvojeno prid noatjo. Ali kmalu me je v sa ta marljivost minila, ker od Kristine nisem prejel niti enega pisma. Ze sem bil namenjen v Ljubljano, ko se me ven-• lar spomni s par vrsticami, ki jih znam se dane*: Dragi Fran! Prosim Te, da mi ne piše* več takih stvari —, ampak samo prijat eljska pisma in kakšne novice! Saj veš. tla pazi oče tako strogo name, in kaj bi rekli ljudje, ko bi ae zvedelo, da se ljubiva, ko sva si v tako ozkem sorodstvu. Kot bratranca Te imam zelo rada, a več mi je nemogoče! Tudi ne morem misliti, tla bi me mogel Ti kot sestrično resnično tako ljubiti. Oprosti torej!-- IV bi treščilo vame iz jasnega, bi me memla ne zadelo tako. kot me je to pismo! Nekaj dni sem mislil na samo kres, na vrv, a potem sem se iztreznil in sem skušal pozabiti v s*. Prosim vas, ali bi bilo vredno, da bi se obesa! zaradi tak»- lainiee!? In olamil se nisem, niti zaradi nje. niti zaradi ka-11 ru are. \ r mm»go ji! je sledilo njej začel m zaveti č -to Udom sko življenje 2s*sake sem sovražil kakor garje. nekoč sem celo namenil, da n; uingsn dolgo študij«» o /eiiski duši. o njenem n ara ju in stremljenju, ki se mi zdi za kak doktorat prav tako primerno, kot deset J »ožji h zapovedi za hišni re«l v javno kino! — In še tisto leto se je omožila s bogatim trgovcem Krizmanom doli na Dolenjskem. Kakor sem zvedel, sem jt* ljubil jaz že kot zaročenko. In tako se je končala najina ljubezen in Krist,to- nisem videl več. Lepo je v tistem trgu. kjer iivi netlaj. kot gimnazijec sem bil nekoč tam doli celo na fN»čitnieah. a danes hi ne šel, pa č«- m prislužim deset posmrtnih rajev . . .« Zadnje besede je govoril že skoro šejietaje in vedno nižje mu je klonila glava, kot da ga je pri po veti« »vanje zelo utrudilo. Mrak je že legal na bolnišnico in mrzlo je pihljalo sem od hriba. »Dolgo sva se zamudila.« je za-m rtu ral in vstal..laz sem stopal |s»leg njega molče, nisem ga hotel motiti v m is! i h in vea tisti večer nisva spregovorila besedice. jim someščanom, da se hode najbrže v teh dneh od gotove strani provocirala! Mi opozarjamo s tem svoje somišljenike in odkritosrčne politične pristaše, da se varujejo v kavarnah in gostilnah pred vsakorsniini političnimi izjavami ter ae v zdrse vsakih osebnih opaak radi nastale politične situacije — ker slišijo sem te rt je tudi neme stene. Mislimo, da nas razume vsakdo! »Revoluejem, republika«. Snoči se je oglasil v našem ured niši vit preprost mož iz Radovljice, ki je nam povedal t o-le zgodbico: Da imamo v Radovljici v zadnjem času konjenike, vam bo znano. V nedeljo sem vstal pre«*ej zgodaj in v nemalo začudenje opazil, da s«* konjeniki pripravljajo na odhod, dasi se je preje :eklo, da nas ne zapuste tako skoro. Stopil sem k prvemu vojaku in ga vprašal, kam da odhajajo in če ne pridejo več v Radovljico. »O ne«, se .►c clasil odirovor, pridemo še nazaj, gremo samo v Ljubljano. Oficirji pravijo, da je tam izbruhnil »revo-luejon m da nameravajo napraviti Ljubljančani republiko«. Da je ta odarovor preprostega moža razburil, s** razume samo ob sebi Včeraj je možakarja gnala radovednost v Ljubljano, da vidi na svoje oči »rebeljon« in »republiko«. Seveda je mtrž prav debelo gledal, ko je stopal j m mestnih ulicah, pa ni bilo ne duha ne sinka • — »rev o| ue joiiu«. Se to! Včeraj \ es ljubi igj dan je bil eesnrjev spoineuik na Slovenskem trgu zastražen. Stražil jra je vladni koneipist Kieek v uniformi in četa detektivov. Človeku, ki ima v 1'iavi možarane in ki |w»ziia Slovence .n sl«»venski narobi, ki je bil vselej <*e-lo v najtežjih časih lojalen in patri-jotitVn do mozga, dokaz tega nešte-v ilne bitke, v katerih so slovenski sinovi prelivali svojo srčno kri za i e-ar.ja in državo, zastaja jiamet. ko vič.i. da se s«*ilaj hoče naslikati to naš • dobro ljudstvo za i lojalno in ne-patrijotsko! Pikre besede nam silijo v pero. toda ostajamo mirni, ker ne-cemn služiti gotovini namenom. 1'hoga električna luč, že ta je nevarna! V Sešarkovem oknu v* Šelcn-burgovi ulici je izložen »Slovenski \anwl«. I >a *-ra morejo ljudje eitati Tiiili zvečer, gori v oknu par električnih žarnic. In te električne žarni-« e so že tudi nt v arne miru in pokoju, i h » katerea, paragrafu, tega mi ne vemo. to vedo samo modrijani v palači na Illeivveisovi cesti. Snoči ob l»o| II. je namreč prišel v Sešai kovo trafiko vladni <>r*ran. ki je v imenu po-tave zaukazal. naj nemmioma u^rasn«»jo v oknu električne lu"i. češ iia s0 električne luči javnemu miru Drugi dan pa je ostal v postelji in proti poldnevu je pričel tožiti, da mu je nekako slabo, kakor tiste dni, pred no j«' moral v bolnišnico. Menda ne pridem Tages}»ost^ z dne 21. t. m. slavi v uvodniku »o volitvi poklica srednješolskih abiturijentov za- Zvečer ga je napadla huda mrzlica, poleg vročinske bolezni je kon-statiral drugi dan zdravnik še pljučnico in četrti dan po tem je — preminul. Žalosten je bil pogreb. Samo jaz. ki sem tisti dan ravno zapuščal bolnišnico, sem bil pogrebee, in med iH>tj«> se mi je prijateljsko pridružil še raztrgan, tržaški fakin, ki menda ni imel tisti dan drugega posla. Letošnje ]>oletje sem potoval p1 TMenjskein in sem prišel tudi v tisti trg pod zelenimi brdi. V lepi hišici stanuje gos|sxl Krizman, a sreča ni hotela, da bi ga s|K>znal. Ko sem prišel, je bila namreč doma samo gosj>a Kristina, ki je zardela do ušes, ko sem ji spoisočil njegov pozdrav. In povedati sem ji moral vse od konca do kraja, kakor sem slišal in doživel. Z veseljem sem ji storil to uslugo, ker poslušala me je z zanimanjem, celo nekoliko zamišljene so postale njene oči, ko sem govoril o njegovem žalostnem koncu. A ko sem končal, je malomarno skomignila * rameni. »No, vidite! Ali ni prav, da sem se poročila z drugim t Sedaj živim prav udobno, če bi vzela njega, pa bi bila danes — vdova.« Pogledal sem jo debelo in tako me je zaskelelo v srcu, da sem se takoj obrnil v stran in pljunil sila nečedno na mehko preprogo. Na to sem odšel brez pozdrava. h te v o. da hi ne naša -re čisto pravilno pisanim naslovom: Narodna Čitalnica — Ljubljana Krain«. Kadar se gre za gmotne koristi, razumejo nemški trgovci jezike vsega sveta- Slovenci. iNMlite ne-izprt»sni. pa bodo postali Nemci nasproti vam ponižni. >loč strankinega glasila. Pred kratkim je bilo čitati v enem naših dnevnikov opombo, kolike koristi in mogoč nega vpliva je strankino časopisje! To se opaža v^ak dan po kavarnah pri /jutranji kavi. ko vsi domačini unisono zahtevajo Slov. Narod-, med tem ko se /a SI..venca« nihče ne oglaša. Sicer pa očitno kažejo številke i tise razor, kateri list ima več ugleda meni prebivalstvom. Potem pa še naprej pišite članke a la: »Kake propadajo.■ Sla \ nost na lile«!u. Piše \ eni zadnjih številk Slov. Naroda« ste poročali o slavlju »Cesarjeve osemdeset let niee na Bledu, a to !e o razsvetljavi in baki jadi. ki se je vršila na predvečer. Ali to ni vse. Drugi dan je bil v zdraviliškem parali koii«-ert in tomlnda. Slavij** se je aključilo z običajnim sijajnim fde-som. ali kakor ga tu zovejo tujci Kaiserball«. Zdrav iska dvorana in si iranski pn»st«»ri bi,, s, nabit" polni elegantnega občinstva. Lepi s|ad je bii mnogobrojno zastonan in videti je bilo krasnih toalet in lepih obrazov. Pri tej priliki naj omenim, da je za take prireditve zdraviški •I »m veliko premajhen in resn.i bo Teba misliti. «la ««e stavba razširi. 2e /a običajne sobotne pleae »rounione« • » prostori -»-daj ko je vse pa Ino tujcev velik«» prete^nL P-»p»lin»-:i a nedostatna i »a je razsvetljava v ztiraviškem domu. Pri tem elitnem t tesu je pa bila naravnost škanda-b.zna. Mesto da bi zdrav iška komisija pustila vse prostore sijajno razsvetliti, s«* š^ toliko ni |»otru«*t v a - pa taka karnlaJozna razsvetljava! O j►oatrea-i |*a raje ne pišem. koee Slovenskega planinskega društva. Kljub razmeroma neugodnemu remenu je letos obisk v planinskih fi izredno številen.Naj večji obisk »a izkazujete brez dvoma koča v miški Bistrici in »Aljažev sVasaa Vratih. V Kamniški Bistrici je bilo '•-daj okroglo 1 v »Aljaževem 'ivmu« v Vratih pa okroglo 900 obiskovalcev. V Vratih je let »s /redno Liiogo čeških |H»setiiikov. pravijo, da -koro ena tretjina. Vobče je o|*ažati, - -o jeli Cehi do*d**d?m izvajati gealo K Slovincum«, zakaj tu«li na Hledu Bohinju je izredno mnogo čeških Irtn i aVnikot rtonosna nesreča. 'i ob i»»l 9. je prišel :£!letni -auiski zidarski |m>inočnik Jonef O-itinger iz ftt. Petra na Štajerskem i o v v Cerkveno ulic«) št. t!l neko-iko vinjen. IVisedM v II. nadstropje, •* |*ostal na hodniku ter «** tako vpel eea ograjo, da je izgubil ravno-**r pmlel na dvorišče, kjer je 'd "žal mrtev. Policijska komisija je drediln. «la s,, |> itingerjevo truplo 1'repaljali v mrt v asm«-«; k Sv. Kri-;tof u. ......^ mm iMiiurj-- ' - ■ ~ tremi Isti . . . Posestnik Princ in njegova žena iz Bičja sta, kakor vse kaze, silno huda na posestnika k a«hi oca. Ni dov«>lj, da sta ^a t«»žila zaradi nekega žaljenja časti«, ki ga pa doslej nobena priča ni mogla potrditi — zdaj sta ovadila Ka«liinca, da jima je ukradel pred tremi leti voz drva, in njegov«» hčer Marijo Kadmičev <», da jima je pred par leti |m» ziuii ukradla na njivi nekaj rej**. Kakor i»a vse kaže, tudi s to t * »z In i ne hota imela Prinčeva veliko sreče, kajti >tvar je |m» doisedan jih iz.|M»\fdbah pri«'* pop« Imuna dru-gačna, Ka«lu;iee je namreč tista drva dobil ml nekega m »seda. kateremu jih je Priti«* dal kot o«lško«liiino za m ko delo. Kepa, ki j«> je Kadunčeva vzela na njivi, je bila pa taka, da ni bila vredna niti {Močenega groša, kaj šele takih neumnih tožba in prepirov. Ampak »naše «lobro ljudstvom ie ze tako: za euo puhlo r« ;m» s*e mu ne zdi preveč za pravda Ti magari celo preii oženje . . . Klerikalno pretepaš! vo. Devi«-a Matija v Polju slovi širom slovenske zemlje k«»t "ita iiajtrilnejših klerikalnih trlnjav vsega Slovenstva. Med drugim imajo tam največji zvon na celem Kranjskem ampak menda tudi najv-nu pretepače. Ni ga skoro tedna, da bi tam >čukn-?adc« prcpoi ni fantje nestepli. Zadnjič *m» imeli *j»vt v Dimnikov i gostilni pretep v vevjem «dosegu, pri katerem so nekoliko vlogi* igrale seve-.■•«•. paliee. polena. Mož": itd. Obležalo je na bojišču seveda \eč ranjeneev. raztrganih je bilo par cMek — včeraj pa je eela junrška sta la pre« 1 - - -s r. s.|! ><"»mm . \ajl*olj aktivno > s«* mleležili prete-pa Snoj. Touiažič. rVrjan. Trškan, /♦•k. RanT. Roj«-. Rozman. Dovč, vmes pn sta p«»segla prav krepko turi i gostilničar Dimnik in njeg«eva žena. Zanimivo je bil«> zasliševanje oh-tuzeneev: vsak .ie skušal odvaliti s v« »jo krivdo na druge prav kleri-kalno junaštvo. <«ad čukar^ke vzgoje. Ker danes vsi obtoženci niso prišli in ker je tudi treba poklicati še nekaj novih t»rič. je okr. sodnik obravnav o preložil. Nevarna dirka. Jakob Peterca, j l»|s*o p- —davičarju Zalarjn v liradišču. prevaža po navadi s konjem po mestu - avico. Za«injič je peljal |ni Krakovski ulici, konj s«* mu splas.. voz buti ■ ••» m-ko hišo, konj -m* utrga in dirja p«> Krakovskem nasipu. Bregu in Čevljarski uliei. kjer so ga prijeli. Pri tej «lirki je hla|N*c padel z v«»za in se tako (»oškodovat, da je moral ležati eel teden v bolnišniei. So«lnik je za pravn spoznal, da je n«*-zg«Mle kriva neprevidnost Peterce in ga je zato obhodil na 1*4 ur zapora, lahkomiselnost Peteree je bila torej to |s»t kar ilvakrat kaznovana. Razne stvari * Predrzen rop pri Palermu. Predrzen rop si, »revi par dtn vi izvršili trije sieiUki 1 • rigan ti. Žrtve teh ro- r • - ' namreč je v ojaki, nek r»or«>eni rdečega križa in dva Indniška str» ija. Ko se je poročnik Cainpanella /. dvema M reža je m a /večer vračal iz rudokopa »Lneia« v Palertno, skočili «o iz nekega skrivališča naenkrat trije oliomžeiii maskirani možje ter jim za povedali, naj se v b*zej«» na obraz. Ko «*e j«- to zgodib», so jim ha ml it je izpraznili vse žepe. St reža je so raz ven tega še nekoliko pretepli. Ko so jih oropali, so jim naročili, da morajo toliko časa tako ležati.da In »do roparji prišli iz vidika. Mislijo. «la je bil napad namenjen rudniškemu ravnatelju, ki bi moral priti z veliko vsoto denarja iz Calta-ni lette. K sreči ae je za par ur zamudil. * Ljubico ustrelil. Iz J i love na i Vškeni poročajo: Brivski i»omočnik Parouliek je na cesti ustrelil svojo ljubico Marijo Loncekovo, ker ga je zapustila. Morilec je ušel in ga do zflaj niso mogli še dobiti. * Žrtve zadnje iiltinniike ntareee na Francoskem. V Isilniei v Rogann je od 4*1 ranjencev umrlo pet oseb. Števihi mrtvih pri tej železniški nc- sreči znaša t«»rej 49. * Baraaiea predajnika cigaret. V New Yorkn živita baron Breunig in soproga s šestimi otroci. Baron je Pa-riian, ki je dobil pred leti službo v neki newyoriki banki. Dokler je bil baron Breunig zdrav, da je mogel opravljati svojo službo, je njegova družina ie dovolj dobro živela. Toda Breunig je zbolel, pomoči ni bilo od nikoder nobene. In dasi ima baronica bogato sorodstvo, se vendar ni hotela ponižati, da bi šla k sorodnikom prosit. Rajši se je sama prijela dela, da preživlja sebe in svojo rodbino. Izbrala si je posebne vrste cigarete, ki jih prodaja po boljših klubih, zraven t »a nabira naročnike za neki mesečnik. In ban»uica je baje srečna, dasi je imela nekdaj lepše čase. * Iz Ijnhosuranoati. Na razstavi v Bruslju je nastavljen za uradnika neki pl. Halle iz Diisseldorfa. Radi neke I m dežni je Hal le |M»slal svojo soprogo v neki sanatorij na Nemško. Ko je žena iz ved« da. da je v razstavi g«»rel«». je takoj o«lpotovala v Bruselj. Hal le je opazil. da žena neko stvar skriva pre«! njim; slednjič je pa dognal, da nosi pri sebi revolver. Priznala mu je. da je ljubosumna in da s«, namerava ustreliti. Ko je Hal-b prišel potem domov šele ob enajstih poiuM-i, mu je žena začela očitati njegovo nezvestobo in mu je končno pognala več k roge I j v život. Halle se j* nato z velikim trudom privlekel do prve policijske postaj«*. Dva stražnika sta tekla v njegovo stanovanje, kjer sta dobila Hallejevo ženo mrtvo. Pognala si je tako ro kroglo v glavo, da je bila takoj mrtva. Tudi Halle bo najbrž umrl. * Nag se je hotel izprehajati. V \Vahnsdorfu blizu Draždan stanuje klavirni virtuoz Ho vos, ki je zelo navdušen za prosto naravo in za takozvano kulturo nagega. Pred par dnevi je napravil izlet v bližnji gozd, kjer se je sprehajal tudi saški kralj s svojimi hčerami. Ko so ga prineezi-nje zagledale, so začele kričati ter so zl*ežale. Tudi kralj je bil zelo vzne-voljen. Dal je takoj |m»veljt\ da se za-branijo taki izprehodi. * Zoper židovske glasbenike. Ravnateljstvo |>etrogradskega kon-servatorija je -čej«» udeležiti petega me«lnarodnega Rubinsteinovega Tekmovanja, prepo-veilano bivanje v Petrogradu. To velja tudi za ruske Žide. * Korupcija v Ameriki. Iz Chi-4*ag«» [»oročajo, da so tam aretirali tri vis«»ke urailnike Illionvis-eentralne železnic**, med katerimi je tudi generalni ravnatelj železnice Frank Har-riman. Aretirali so jih zaradi velikanske goljufije. Gre se pri tem za vee milijonov dolarjev. Aretirance so pozneje proti visoki kavciji zopet izpustili. Preiskava vzbuja velikansko senzacijo. Afera je v zvezi z samomorom, katerega je pred nedavnim čas4»m izvršil ameriški linam'-nik •I. O. Rawn. ki je bil podpre«lsedmk «»menjene železnice. * Kaplan umoril župnika. Ni še tako d«»lgo. ko je bil duhovnik A dom i pre«! rimsko poroto obsojen na oO let ječe, ker je umoril starega duhovnika, katerega .ie nameraval Adorni tudi oropati. Zdaj pa listi že zopet poročaj«* o jMHiobnem slučaju. \ fari Sareeilo T h ione blizu \"ieenee v Italiji sta pasla ovce in kostrune župnik don Pietro in kaplan Angelo Tira|»elb». Me«l župnikom in kaplanom ni nikdar vladalo prijateljstvo, kakoršno bi se spodobilo za duhovna brata. Župnik je bil še iz stare šole, miroljuls-n in le za svoj stan živeč duhovnik. Kaplan je bil iz novejše šole, snovatelj Marijinih družb, političen agitator, sploh hujskač, kakršnih imamo na Slovenskem vse polno. Da dva duhovnika tako različnih nazorov ne moreta zadovoljno skupaj živeti, je u videl tudi škof v Vicenei. ki je i »osla I kaplana v njegovo rojstno vas k staršem za toliko časa, da se dobi kaka druga fara. Kaplan je domneval, da mu je to napravil žup-rik. zato je bil nanj silno hud. Izposodil si je pri nekem kmetu puško, se skril v zakristiji in ko je vstopil župnik, da bi opravil mašo, je pomeril puško nanj ter sprožil. Zadel je I^rav dobro, kajti župnik je bil čez nekaj minut mrtev. Kaplan se je nato skrival nekaj časa po polju, toda lakota ga je prignala v vas, kjer so ga orožniki prijeli in odpeljali v ječo v Vicenei. Za kratek čas. (t o s t i 1 n i č a r k a : Nikar naj ne zamerijo — pa rjuhe niso prav čedne. Fajmošter Jaka: O, saj to se ponoči ne vidi. InaajaielJ ln odgovorni urednik: ■nato Pustoslemšek. Borzna poročila. Dunaj, 24. avgusta. Včerajšnje boljše razpoloženje je danes zopet popustilo. Kulisni papirji so trpeli, na sicer le malih kurznih depresijah, v šranki pa se je držala vztrajnejša tendenca. Akcije orientske železnice, nižjeavstrijske eskomptne družbe, ogrske kreditke in cementni papirji so se precej živahno zahtevali in zato tudi na kurzu pridobili. V celem je bil danes tih trg. L|«M|naaka n Kreditna banka v Ljubljani14. Uraaai ksrzl saaajske borze 23. avgusta 1910. neletaeei aapir|i. majev« renta . . . . srebrna renta .... avstr. kronska renta . . ogr. „ M kranjsko deželno posojilo k. o. češke dež. banke 4*f, 4°. 4°, Srečke iz 1. 1860 " t . . tiske ... „ zemeljske 1. izdaje tf w 11* t* m ogrske hipotečne . M dun. komunalne „ avstr. kreditne . ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa „ baziliki . . . . torike..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Cekini Marke Franki Lire Rublji. Deaarai Bi&gorii 93-60 93*80 9730 97-50 93 55 93-75 9185 92 05 9525 96 25 97-50 98-eo 232 — 238 — 324 - 329-50 155-50 161 50 29925 305-25 28075 286 75 249-25 255-25 529-— 539 521-75 531 75 84- 90 — 63 25 67 25 3825 42-25 29-— 33'— 25550 256-50 440 - 444 — 664- 664 50 546 75 547 25 U3-— 114 — 74450 74550 74675 747-75 257 — 258 60 265-50 266 50 11 37 11 40 11740 117 60 95 22 95 40 94 60 94.80 2-53>° 2*54J0 Žitne cene v Budimpešti. Dne 23. avgusta 191 a T n r m I n. Pšenica za oktober 19iu. .- za 50 kg Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg Rž za oktober 1910 ... za 50 kg Koruza za avgust J 910 . • za 50 kg Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg Oves za oktober 1910. . . za 50 kg Eftktlt. Vzdržno. 9-82 10 09 7 40 563 574 7-63 Ljubljanska povest. Spisal Fr. Remec. S 1-M, slan. vas. K 2-50, t::! ■s Ustrezaje mnogostranskim željam, je podpisano založništvo izdalo ta krasni roman, ki ga je občinstvo z največjim veseljem Čitalo, ko ie izhajal v podlistku .Slov. Naroda*. Dejanje, zajeto iz domačega življenja, je jako zanimivo in se razvija v ginljivih in veselih, vedno interesantnih prizorih do pretresljivega konca. .VStu-dentovskih ulicah* je ljubezenski roman, ki je spisan po resničnem dogodku in ima zgodovinsko ozadje. narodno lujljirnir v Ljubljani. n 65^891 m Kdo ah ntimm mi V Eopitarjevl «Mtl ah v bližnji oko lici. — Ponudbe pod MS#bttM na uprav niAtvo »Slov. NarocU«. 112 prnji i nlk n Pa*a pwrti Iv. Bonač v Ljubljani. 2073 3QE 23 Kmetska posojilnica Ijibljanske ikiliu v lastne« udnuaa hm v LJa»l|aal m toajski osti it. It je imela koncem leta 19»** denarnega prometa.......K Mv 116.1 S1a 11 upravnega premoženja............... a *e,77*.»v#>-SS obrestuje hranilne vloge po 4,|t°|D vsakaaa odbitka ptatnaaa davka, k a tara a a plačal« paaajilnica Sprejema tudi vlaga aa lakaji ratan v svesi s metan« in jih onrnatmje aa ama vlage te dne avaja. Stanje hranilnih vlog aad........... Poiojuje na aaaaljIMa pa * a t , mm S , br«i smortiiaclj« | m« menict p« a Poso, LHica sprejema tudi vsak drugi nacrt glede aroortizovanja dolga. URADNE DRE: vsak dan ad t, 12. in #d 3. 4. izven nadali in praznikov. Telefon at. 185. Posta« aranilnica ratan *t. IIIMS. 3iCXXKXXXXXX3a:3<3a:3B:X3<3B:3a:xXXX X s X X X Uaojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel t Jm usMn trn ten' ftljmste zavarmraliKe, aajcanajai zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem Icuiamno V^F* vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, L nadstr. S X X X X X X X X 3^C 3^C 3^C ..Trgevsko - etartoa 14 ianiarn jamatvom tati mstMl: Sraiinm ilia it. 7. usnroti gline paste. Sprcjcna vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pa 41 ; rentni davek plačuje zadruga sama — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Eavaotaaa aaaajalaica; zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — tsaamatiu trgovske menice. — Preskrkije vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržiSCa — Izdaj* nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno pisarni. ali pismeno v zadružni 10 irt rak la iopaldnc m 9. do 12., popoldne od 3. do 5. x i X LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuami Promese ze žrebanju 5. mljiških srečk k septembra t. I. po 3G Stritarjeva ulica štev. 2. KB|B|| k žrebanju tiskih srečk 9 9V i oktobra t. I. po - M ■ K 8 H vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi ta življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAV1J1«. Podptrajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem ob-MM ,r,LAVIJA» vzajemno zavarovalna banka v Pragi | je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. u popolmo varnost. ■ ■ „SLAVIJA" ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. as« aWaant razpolaga najcenejšimi ceniki ppaaniaa w Mil smrt: roditeljev, za doto otrokom razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj „SLAVIJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. - „SLAVIJA" ,. ~. lUtmfci zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. 0| a VfV va|| gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim n«»ai»aVaaao dobrodelnim namenom.----- „SLAVIJA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni sestop banke „Slavlje'' v Izubijani. Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojimi« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se ! Bodimo odločni, mlač-nost. obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izgini ti. Osvobodimo se tujega jarma! I .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni uvod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prtiernova ulica Me«. 3. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obetojoftih vlog Za varnost vloaeaega Donorni p M milijonov k denarja jamči zraven s> mestna občina avojo močjo. Izftaava potrjenih po c kv. deieini vsaka epokifloeijn i Vloge se sprejemajo vsak po 4V* **** odbitka; pripisujejo vsakega pol leta in s vloženega denarja je pravi'ih te hranilnice. vladi. inkljnftoM vložen i t-i denarjem dan m se obrestujejo zdignjene obresti ae h kapitalu/Sprejema SI« milijonov kron. Kennnrni nklnn naa 1 Milijon vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posoji'a na zemljišča po 5\ obresti in proti amortizaciji po najmanj 1 4W e na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične donato hrOOllnikof v podpiranje slovenskih trgovcev m obrtnikov pa kreditno drnitve. 4 # 30 86 9A