392
Listek.
„Gab es bei Tschechen und Slowaken eine reiche Auswahl von Marschliedern, so fehlen diese bei Slowenen fast ganz. Sie singen lieber, wenn voriibergehende Rast oder das Ende des Tagwerkes ein Niedersetzen oder bequemes Lagern gestatten. Ihre Lieder (No. 2538—45, 2581, 2582) sind durchwegs sehr schon und ich konnte ausser den aufgenommenen noch Text und Melodie von einigen vveiteren mitbringen, von denen ebenfalls Aufnahmen zu machen, die gebotene Sparsamkeit mit dem Plattentnaterial nicht zuliess". (Anzeiger der Ak. d. Wiss. phil. hist. Cl. 53. Jg. 1916. Str. 87). Najlepše na ta način nabrane pesmi hoče izdati vojno ministrstvo;' izdajo pripravlja profesor Hans Wagner.                            Dr. Jož. A. Glonar.
Dva prevoda. Čas XI, p. 226 nsl. Na mikroskopičnem vojaškem dopustu sem naletel na obsodbo Verhaernovih »Gorečih kop", Lj. Zv. 1917, št. 5. Na kraju pameti mi ni, zagovarjati svoj prevod, ker se zbog urednikovega naganjanja in obilice lastnih poslov nisem utegnil poglobiti. Kogar veseli, bi lahko primerjal Kopitarjevo prepesnitev in bi opazil, da se mnogi stih ne strinja v številu zlogov z izvirnikom'' n. pr. 2, 3, 4 itd. .Prijeti se' je od istega korena ko ,vneti se' in v mojem narečju sta to soznačnici. ,Bonds de sons — horizon' imam izražen z donečim glasom o, poboljševalec pa i, pri čemur je ostal bonds brez glasovnega korelativa. Rerren ,kopa gori' vsebuje krepko rimo, izvirnik ima žensko, ki lepše slika dolgotrajno gorenje. Enako še dokaj drugih primerov. ,Sillage' izhaja iz brodarstva, g. Kopitar tega izraza ni poslovenil. Pes za ,chien de garde' ni točno, še dosti slabše pa ,deployer' — .drviti', ker pomeni .razvijati', ali ,se detacher' — stresati se'! Selo ima res odprti e kakor peta, toda za predlogi se cesto glas predrugači: na pete, nebo z neba, lahko torej: iz sela. Od kedaj se pravi ,ruser' — lizati se? Caillot od lat. coagulare mi je znano, le da nudi moje besedilo caillou; prvotnega tiska žal nimam pii roki. Rezgetajo mi je tuje, poznam rezgečejo ali rezgetajo. V šesti kitici so moji verzi baje izgubili rime, v resnici sta dve več nego pri mojem sodniku (izpuljene — izbuljene1*, ki značilnega epiteta deracines ni prevedel. Ravnotam stoji ednina za des fous, kar precej oslabi smisel. Les yeux clos — zaprta veka — dajejo povod za učeni sie!; Pleteršnik pa istoveti veko (n) in veka (f). La mort passagere: prehodna'smrt je ravno tak rebus ko prehodni dež . . . Torej niti drugi prevod, ki naj bi bil vzor, ni natančen in dovršen, dasi se prozorno čuti namen, osvetiti se Debeljaku radi nekih vrstic. Vendar ne bom citiral Prešerna  ob Kopitarjevem   imenu,  rajše mislim na Levstikove besede:  Bog