\; j      ;p
Uredil	.1 - '
Ivan Mercina,
učitelj na c. kr. deski vadnici v Gorici,
V	Ljubljani
Izdala in založila «Družba sv. Cirila in Metoda» ü,,	1893.
4* ——    — --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------—	i»
VI« Hl'f.
'
.
.
Založila «Družba sv. Cirila in Metoda». — Tisek Blaznikov.
Knjižnica
—<r—i -~z?—
Na svetlo daje in zalaga družba.
~i-m X. zvezek, m
Igre in pesmi
za
otroška zabavišča in ljudske šole.
V	Ljubljani.
Tisek J. Blaznik-ovih naslednikov. 1893.
Igre in pesmi
za
otroška zabavišča in ljudske šole.
Uredil Ivan Mercina,
učitelj na c. kr. deški vadnici v Gorici.
V	Ljubljani.
Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda“. 1803.
'/?''£&
4-^/’^e^'-iöc^e^,
 i^?-
J0a/^/f-
Predgovor.
'arodna Šola« v Ljubljani je že pred leti izdala ^Funtkovo »Zabavišče slovenskim otrokom«. V tem
nam je podala besedilo primerno slovenskim igram in pesmicam za otroška zabavišča (otroške vrte). Treba je bilo še prikladnih napevov. To potrebo je čutil tudi te knjižice urejevatelj, ki biva kot član c. kr. izpraševalne komisije za otroška zabavišča že več let pri vsakoletnih praktiških izpitih v tukajšnjem zabavišču slovenskem. Zategadelj je začel prirejati to-le zbirko otroških iger in pesmic, videč, da se tega dela ne loti kaka druga spretnejša moč.
Gradivo je v tej zbirki tako razvrščeno kakor v »Zabavišču«, in kakor se razvrščuje v obče v pesmaricah za otroška zabavišča drugih narodov. »Dodatek« ima nekaj iger in dve pesmi, katerih besed ni v Funtkovi knjižici, katerih napevi so pa večinoma že znani v naših zabaviščih. Zbirki na čelu stoji dvanajst pesmic nabožne vsebine, kakor veli izrek: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.
Pri nekaterih napevih- bode komu obseg glasov (seksta in septima) prevelik*), ker se zahtevajo pesmice manjšega obsega (jedne kvinte) celo za pričetnike v ljudskih šolah. To je res! A kdor preveč krči glasovom obseg, krati napevu melodičnost, in te je živo treba pesmicam, ki se uče po sluhu. Da se navzlic temu izbirajo začetnikom v ljudskih šolah glasovno tako maloobsežne pesmice, provzročuje menda bolj metodiški pouk pri
*) To velja le o napevih urejevateljevih; drugi napevi imajo še večji obseg.
slušnih in glasovnih vajah nego prava potreba; saj je fizijologiško dokazano, da obsega otroški glas od rojstva do šestega leta blizu jedno oktavo. Zbirke napevov za otroška zabavišča drugih narodov (n. pr. Cehov, Nemcev, Italijanov, i. t. d.) gredo v tem pogledu še dalje; v njih nahajamo napeve, obsegajoče osem do deset in še več glasov.
Nekaj napevov je zloženih v ö/8skem taktu (meri, štetku), kateri smatramo za jako težek. Težek je — menim — bolj za pevca, pojočega po glaskah, zaradi večjega števila taktnih (mernih, štetnih) delov. Te težkoče pa ne pozna pevec po sluhu, osebito v otroškem zabavišču, kjer se ne maha takt pri petju.
Kot začetno delo se nadeja ta knjižica mile ocene. Jednolična vsebina besedila (teksta) pa maloleten obstanek otroških zabavišč slovenskih, ki se ne morejo še ponašati z udomačenimi, otroškemu ušesu priljubljenimi napevi, sta tehtna razloga, ki opravičujeta to nado. Teh razlogov in gori navedenih pojasnil ne puščaj blagovoljni čitatelj iz vida, ko pregleduje to delce, ki ima biti le skromen predhodnik vrednejšemu nasledniku.
Kdor se bavi z vzgojo, ve, kako važne in mladini živo potrebne so pedagogiško urejene in nadzorovane igre za nje telesni, dušni in nravstveni razvitek. Misel, da je igra kot vzgojilo porabna le doma ali v zabavišču, in ne tudi v ljudski šoli, je napačna in gine od dne do dne. Zato se vedno množe otroške igre v pesemskih zbirkah za ljudske šole, in prav zato utegne ta zbirka dobro rabiti tudi ljudskim učiteljem, osebito na nižji stopinji ljudske šole.
Ta knjižica doseže popolnoma svoj namen, ako vsaj nekoliko olajša težavno vzgojno nalogo našim zabavi-teljicam (vrtnaricam) ter pomore vzbujati ljubezen do lepega petja v nežnih srcih otroških.
V GORICI, leta 1893.
Urejevatelj.
Uvod.
Kar duša v telesu, to je otroška igra v zabavišču.
S
WJJdasba je najstarejša, najbolj priljubljena in raz-širjena umetnost. Človek je izražal v nji od nekdaj svoja čustva. Za to mu je podarila dobrotna roka Stvarnikova še drugo zmožnost, dar govora. V govoru razodeva človek najbolje svoje misli, v glasbi pa najiskrenejše svoja čustva. Zato si je že od nekdaj družil glasbo in govor v petju. „Petje“ — pravi neki glasbenik — „je najprvotnejša, človeku najbolj lastna in najzvestejša glasba, ki spaja glas z govorom“. Petje je torej prvi pričetek glasbe. Zanje ne potrebuje človek posebnega glasbila; najplemenitejše glasbilo mu je položil Stvarnik v grlo. Petje sega v prešlost tako daleč kakor zgodovina človeštva. Človek je pel, predno je poznal bobne, zvončke, cimbale in druga umetna glasbila.
Da se odlikuje petje pred drugimi lepimi umetno-stimi, izvira najbolj iz njegovega mogočnega in blagodejnega vpliva na srde človeško. Glasbeni, pesniški in vzgojni veščaki vseh narodov in časov so priznavali in priznavajo, kake neprecenljive vrednosti je petje za človeško duševanje. A ne le veščaka in olikanca,
8 K<h-
ampak tudi priprostega, neveščega človeka, da, celo divjaka prevzemajo lepodoneči glasovi ter mu vzbujajo v prsih čustva, katerih ni niti nikoli slutil. Naj-krasnejši umotvori veljavnega stavbarja, slavnega kiparja ali genijalnega slikarja ne vzbujajo v neizobraženem, surovem človeku niti zanimanja, kamo-li občudovanje, a nevidna moč glasov ga objema s svojo divnosladko čarobnostjo, da ji nehote in nevede sledi kakor divje zveri bajnemu Orfeju.
Ako pa ima glasba tako nepremagljivo moč do brezčutnega, v surovosti okamenelega srca, kaj naj rečemo o mehkem, za vse lepo in blago dovzetnem, mladem srcu otroškem! — Že priprost, jednovit zvok, kateri izvablja otrok zvenečemu telesu, vzbuja v nežni duši njegovi milino, nedoumno nam, odraslim ljudem. Takega jednozvočnega brenkanja se naveličamo mi kmalu, otrokovo uho se ga pa kar nasli-šati ne more. Kaj še le, ko se ta zvok nadomešča z glasom, ko ta glas sledi cela vrsta novih glasov, ve-žočih se v blagodonečo, ljubko melodijo, katero spremlja jedna ali več vrst drugih glasov, zlivajočih se v blagozvočno, ubrano harmonijo, v krasen glasbotvor. Tu je na mestu izrek našega Slom-šeka: „Čedno ubrana pesem je lep dar božji“. Ako se dajo torej sploh vtiskati nežni občuti v mehko srce otroško, tedaj je možno to z dražestnimi glasovi in divnimi melodijami, katere daja glasba petju. „Petje poveličuje dušo, petje miri slabo poželenje, blaži strasti ter kroti neupogljivo voljo; petje druži srca in zastavlja razporu pot v človeško dušo; petje odteguje dušo od vsega nizkega in podlega ter ji vceplja čut za lepoto in nravnost. Skratka: Petje goji v človeku lepoznansko oliko“.
-Kl 9 K-H-
Ker ima petje tako izborno vzgojno moč, umevno je, da so je ljudje rabili za uspešno vzgojilo, odkar so se začeli baviti z vžgejo. S posebnim uspehom se rabi dan danes pri vzgoji nežne mladine v prvih otroških letih, ko se srce najlažje ublažuje, najprej navdušuje za vse, kar je lepo, ter najhitreje razvnema za vse, kar je blago. V teh letih „sprejema otrok vtise, ki mu uravnavajo vse poznejše življenje ter ga delajo — velikega ali majhnega.“ Ta posebna vzgojna sposobnost otroške prve mladosti (od 3.-6. leta) se je začela prav ceniti še le v tem stoletju. Da je k temu največ pripomogel „oče otroških zabavišč“ Friderik Froebel, znano je dovolj. Znamenito je, kar je o tem govoril angleški državnik Henry baron Brougham pred dobrim polustoletjem v angleški gornji zbornici. Ta slavni govornik je iskreno zagovarjal in pospeševal vzgojo otrok v nežni mladosti. Naj navedem tu važnejša mesta iz njegovega znamenitega govora.*)
„ Mi smatramo za dognano stvar, da se
ne morejo otroci do šestega ali sedmega leta nič naučiti, ali pa prav malo. Vsled tega predsodka izgubljamo ravno oni čas življenja, kateri je najugodnejši za poučevanje. Komu niso znane navade d o šestletni h otrok? — Kdor razume njih temperament, njih navade, njih čustva in njih talente, uverjen je popolnoma, da so sposobni za poučevanje davno pred šestim letom. V tretjem in četrtem, včasih že v drugem letu doumeva otrok one znanosti, ki so podlaga vsaki vzgoji. Res je, da se more otrok v tej starosti več naučiti, in se tudi nauči, nego se nauči in naučiti
*) Prim. A. Fellner »Der Volkskindergarten und die Krippe«, stran öl.
10 sä-«-*-
more v vsem ostalem življenju. Njegova doumljivost je mnogo bistrejša in iskrejša, ko mu je še vse novo; ona je živahnejša in čvrstejša v duhu, ki je začel komaj biti; duši vtiska globeje predstave, katere sprejema od sveta, ki ji je še nov. Otroškemu spominu je tem lažje obdrževati predstave, ker je otroška pazljivost krepkejša in čvrstejša. Dobre navade sprejema otrok z lahkoto. Razvade se še niso ukoreninile, in pogrešno nagnjenje ni še zbegalo njegove razsodnosti. Slabo poželenje mu še ni okužilo veselja, topoglavost mu ni oslabila duha, in strasti mu niso še razdejale dobrega poželenja. V tej starosti je v otroku zgolj delavnost, pozornost, prisvojevanje; in to ne velja le o posebno bistroumnem, ampak o vsakem, z navadnimi dušnimi močmi nadarjenem otroku, če tudi se čez nekaj let poneumi vsled zanemarjenosti, v kateri životari, ter postane nezmožen človek, kakor jih vidimo žal premnogo. Radovednost otroška je nepremagljiva, in njegova vedoželjnost postaja tako občna, kakor je nenasitljiva Od drugega do šestega leta se nauči otrok več kakor v nastopni otroški in mladeniški dobi in zreli starosti. In česar se nauči otrok v tem času, ne nauči se le, ne da bi se trudil, ampak tudi še s pravo radostjo in vrhu tega še v desetkrat krajšem času, kakor ga rabi v poznejši starosti. — Kake neprecenljive vrednosti je torej, da se skrbno porabljajo ta leta, katera se ne izgubljajo le za zmožnosti otroškega uma, ampak tudi za darove otroškega srca“.
Ta govor dovolj priporoča, naj se mladina razumno vzgaja že v došolski dobi. Vzgoja te mladine je še sedaj večinoma prepuščena domači hiši. In ker je dobro znano, da je ta domača vzgoja vse bolj
-«-*33 11 K<H-
nego razumna, ne moremo prečislati mož, ki so z zgovorno besedo slikali nedostatnosti domače vzgoje ter s prepričevalnimi spisi vnemali razumništvo Človeško za svoje vzvišene vzgojne ideje, katere si pridobivajo dan na dan novih prijateljev. Teh mož neminljive zasluge so, da se od leta do leta množe skupna vzgojišča za nežno mladino, katerim svrha je popolnjevati in podpirati nedostatno vzgojo domačo, in katerim prištevamo v prvi vrsti zabavišče.
Otroško zabavišče ne more torej pogrešati toli odličnega vzgojila, kot je petje. Brez petja bi tako odločno vzgojni zavod zanemarjal svoj poglavitni namen: vzgojo srca. Tudi ljudska šola goji zaradi tega petje, ali v nji ni doseglo petje one vezne veljave kakor v zabavišču. Kot učnemu predmetu je petju v ljudski šoli odmerjeno le malo časa na teden. Vrhu tega je pri ljudsko-šolskem petju v poštev jemati tudi njega stvarna stran: petje (kakor sploh vse) se uči v ljudski šoli za življenje. Zabavišče ne uči (v jednakem zmislu) za življenje, ono nima posebnega časa za petje, petje mu ni učni predmet, ni svrha (v zmislu ljudske šole), ampak sredstvo, ali prav za prav nekak vzgojni način. Tega ni izumel Froebel sam; kar je videl in našel dobrega na domači vzgoji, posnel je ter prenesel v svoj zavod. — Kdor je imel priliko opazovati pri igri malega otroka, prepričal se je lahko, da ne ugaja otroku tiho igranje kaj posebno. Tihota je otroku dolgočasnost. Ni čuda; saj si še odrasel človek, poln duhomornih skrbi, skuša okrajšati in olajšati svoje delo s petjem. Tako tudi otrok. A pri tem ne stika po pesniških tekstih; priprost „la, lau, posamna beseda, jeden stavek mu zadošča za njegov
-h>Sj 12 K<h-
otroški napev. Navadil se je tega od matere, ki je, zibaje in pestovaje ga, ravno tako pela. Slišal je tako peti svoje brate in sestre in igrajoče tovariše. A poleg zgleda ga sili k takemu petja tudi neka notranja potreba. Peta beseda vpliva namreč krepkeje in popolneje na otroško dušo nego samo govorjena. Govorjeno besedo otrok le misli, peto tudi čuti, ali kakor pravi Froebel: „Kommt zu den Worten noch der Ton (Melodie), so wird die Sinnenanschauung, die Geisteswahrnehmung auch zu einer Gemüthsauffassung“.
V tem pogledu ne ustreza petje v zabavišču svoji bitnosti: zvezi glasbe s pesništvom. Glas se veže tu s tekstom, ki ni pravi pesniški izdelek, ampak ima — če tudi v vezani besedi — po svoji vsebini bolj prozajiško nego pesniško veljavo. *) To vidimo posebno na otroških igrah, v katerih se središči vse življenje in delovanje v otroškem zabavišču, in v katerih se skoraj zmeraj posnema (oponaša), kar se dogaja v naravi ali človeštvu. Večinoma se zvršujejo te igre pevaje, a nekatere tudi nepevaje. To kaže, da je petje igri podrejeno, da je igri le neko sredstvo, nekaka vzgojna oblika ali vzgojni način.
Imenitna naloga petja v zabavišču je vaja sluha. Med peterimi čuti je sluh poleg vida najpoglavitnejši in plemenitejši. Zato je treba že v prvi mladosti začeti uriti in vaditi oko in uho. Oko obdaja brez števila najrazličnejših stvari, na katerih si vadi svoj vid otrok sam ali pa po navodu domačih vzgojiteljev, ki
*) Seveda se v zabavišču negujejo tudi pesmice, katerih teksti so po bistvu in vsebini kakor tudi po svoji ideji plemeniti in vzvišeni poetiški produkti, kolikor dopušča doumljivost malo-letnih otročičev.
-H>8 13
mu one vidne predmete še pomnožujejo z raznimi podobami. Koliko bolj se zanemarja pa uho! Vtisi, katere sprejema uho v vsakdanjem življenju, ne vplivajo na sluh posebno izobraževalno. Te vtise provzro čuje večinoma ropotanje, rožljanje voz, kričanje, i. t. d. In še v tem je otrok prepuščen samemu sebi. Sliši pač, a ne da bi se tega zavedal. „Skozi jedno uho noter, skozi drugo ven“. Potem se pa ljudski učitelji čudimo, da kažejo otroci mnogo več zmožnosti za pisanje in risanje nego za petje; tožimo, da je napredovanje v petju razmerno nepovoljno, da nas zavirajo v tem mali „mrmrači“, i. t. d., ne pomislimo pa, da je tega kriva le nedostatna domača vzgoja. Tudi v tem naj ji pomaga zabavišče! Zabaviteljica nahaja premnoge prilike, da uri otroku sluh; tako pri igrah, v katerih se vadi nazorna zmožnost, posebno pa pri petju. Tu navajaj zabaviteljica otroke, da pazljivo poslušajo in se zavedajo glasov, katere pojo: da vedo, ali je glas kratek, dolg, tih (šibek), glasen (krepek), nizek, visok, i. t. d.
Vzporedno s sluhom se lika v petju glas. Glas in sluh, glavna činitelja petja, zavisna sta bistveno drug od drugega tako, da si niti misliti ne moremo izurjenega glasu poleg nerazvitega sluha in naopak. Čist, naraven glas je pa možen le, ako se pravilno drži telo, posebno glava in še posebej usta. Kadar otroci sede (tudi sedenje vsako ni škodljivo) in pojo, naj drže gorenji život pokoncu, naj se ne naslanjajo ali celo valjajo! Ravno to velja o glavi. Izjema more nastati le pri igranju, a še tu jo skušaj zabaviteljica odpraviti, kakor si bodi. Osebito pazljiva bodi na usta pojočih otrok (in tudi na svoja)! Otroci naj odpirajo usta (ne le ustnice, ampak tudi zobe) za
-H.53 14 K*+-
debelost svojega palca! Glavni in največkrat jedini vzrok nelepega glasu je, da ne drže otroci ust zadosti odprtih. S tem nastaja tako navadno in zoprno petje „skozi nos“ in „skozi zobe“, ki tako grozno trapi ušesa glasbeno izobraženemu poslušalcu, osebito v vaških cerkvah.
Kakor ni prenapenjati telesnih moči, tako utegne tudi petje škodovati glasu in zdravju, in še posebno pri nežnih pevcih v otroškem zabavišču, ako zdivja v kričanje. To se pa žal tako navadno godi pri mladini in odraslih ljudeh, da lahko rečemo, da se na svetu mnogo kriči in vpije, ali ubogo malo poje. Neuko ljudstvo se kar ne zaveda pravega petja; dober pevec mu je le, kdor se srači in dere, da mu žile na vratu pokajo. Upajmo, da se naši ljudski šoli sčasoma vender le posreči odpraviti to ljudsko razvado, k čemur ji lahko pripomore uprav zabavišče. Za-baviteljica nima nikakor trpeti preglasnega petja! Seveda mora v tem dajati dober zgled tudi ona sama; živi zgled izda, z besedovanjem se nič ne opravi. — Otroško petje bodi zmerno, raje tiho nego glasno! To pa velja za vse otroke, ne da bi bilo komu (posebno boljšemu pevcu) dovoljeno druge pre-glašati. Dobro je, da pove zabaviteljica otrokom naravnost, zakaj jim ne dovoli preglasno peti: ker si kvarijo glas (da postajajo nekateri celo hripavi), ker obolevajo lahko na grlu, in ker le divje živali tulijo, ne pa ljudje. Zastran zadnjega razloga je kričanje v zabavišču prava nezmisel; v njem se ima mladina vzgajati, a z vpitjem še le prav zdivjuje. Lepo je že, da si prizadevamo biti zmerni, česar žival ne more. Kričanje krati melodiji umevnost in milino. Saj je otroško petje samo na sebi mično in prisrčno, otroško
-+*s 15 K«*-
vpitje pa strahovito in zoperno. — Če poje otrok zmerno, prehaja lahko s prsnih glasov na falzetne ter si širi obseg glasu, kar je za poznejše petje v ljudski šoli velike vrednosti.
Jako navadne so dan danes bolezni v grlu pri malih otrocih. Zabaviteljica bodi torej previdna, da ne sili otrok k predolgotrajnemu petju. Posebno dobro razločuj, kdaj so otroci utrujeni in kdaj le slabe volje. Ako ni zabaviteljica popolnoma uverjena, da bi otrok lahko pel, a noče, naj ga nikar ne sili peti. Sploh je priporočati zabaviteljicam, ki so usposobljene tudi za učiteljice ljudskih šol, naj ne zamenjujejo zabavišča z ljudsko šolo ter ne mislijo, da morajo otroci v zabavišču, vsi od prvega do zadnjega, ravno tako in prav to delati, kar zabaviteljica kaže, kakor otroci v ljudski šoli. Večkrat se pripeti, da se otrok hitro utrudi, ali se mu pa noče peti, ker mu ni dobro. Kadar zabaviteljica to zapazi, naj ga pusti, da počije in tudi zadremlje. — Otrokom ne bodi dovoljeno piti mrzle vode precej, ko so odpeli, ali iti na mrzel zrak (posebno v zimskem času. *) Zato naj otroci počivajo z grlom, predno odhajajo na dom. Kadar je zunaj mrzlo ali vetreno vreme, priporočati jim je še posebej, naj spotoma ne govore in ne drže ust odprtih.
Petje vpliva ugodno na razvitek in krepčanje pljuč. V tem dopolnjuje nalogo, katera pripada žaba viškim igram glede na telesne vaje. Vender pa more biti petje pljučem tudi škodljivo. Da se to ne zgodi, ne sme zabaviteljica pozabljati, kar je bilo že
*) Da ni med temperaturo notranjega in vnanjega zraku tolike razlike, ne bodi pretoplo v sobi, kjer otroci bivajo in igrajo; visoka temperatura kvari tudi čisti glas.
-n*a 16 fg**~
gori rečeno, kako naj varuje otrokom glasove: otroci ne smejo peti preglasno niti predolgotrajno. Prav zato ni dobro, da pojo otroci, kadar se hitro gibljejo s telesom: kadar skačejo, tekajo, i. t. d. Zato naj pojo igraje, kolikor je možno, le tisti otroci, kateri se le malo ali nič ne gibljejo. Uprav nemožno je peti pri nekaterih telesnih vajah, n. pr. pri upogibanju trupla, itd. Takisto, ako je otrok bolan na dihalih, ako ima nahod ali kašelj, škoditi utegne petje, ako pojo otroci precej po jedi, po dolgotrajnem govorjenju, napornem gibanju, na prostem pri vetrenem vremenu, i. t. d. — Skrbi naj dalje zabaviteljica vedno za čist zrak, da pridno vetri prostor, kjer bivajo otroci. A pri tem je paziti, da ne stoje na prepihu, posebno, ko so kaj razgreti. Pokvarjen zrak škoduje celo mirno sedečemu človeku, koliko bolj igrajočemu in pojočemu otroku, ko diha mnogo hitreje — in v zaprtem prostoru, kjer porabi mnogo otrok dober zrak v kratkem času. — Tudi pretesna obleka na životu, prsih in vratu je škodljiva, ker zavira otroka, da ne more peti niti prosto dihati.
Više gori sem govoril, kako mogočno vpliva glasba na človeka. Ker je glasba zložena iz glasov, bilo bi dosledno, da bi prisvajali glasu samemu ves ta vpliv. A to bi ne bilo prav. Glasbe ne dela sam glas, ž njim se spajata še dva druga elementa, to sta ritem in takt, in vsi trije skupaj oživljajo glasbo.*) — Zaorgljajmo otroku n. pr. Bachovo fugo,
*) Takt (mera) je razvrstitev zaporednih glasov v majhne jednake oddele Časa. Ritem je več zaporednih taktov, ki stoje v nerazdelnem (organskem) stiku in se torej ne dajo razdruževati, ne da bi se rušila jedinstvena celota. Ritem je taktu to, kar je v jeziku strok (perioda) svojim členom (stavkom).
a
-**H 17 k:<h~
peljimo ga h koncertu prve vrste, kjer se svirajo naj-umetnejši in najkrasnejši glasbotvori, zagodimo mu kak plesni komad na priprosto harmoniko, vprašajmo ga, kaj mu najbolj ugaja — in v odgovor dobimo: harmonika. — Klasiški (vzorni) glasbotvori so prepolni najrazličnejših, deloma zamotanih in umetno sestavljenih ritmov, da bi jih moglo še nerazvito otroško meročutje (čut za takt) premotriti in razložiti. Ako pomislimo, koliko krasnejše in na človeka vplivnejše je glasovje (melodija in harmonija) klasiškega glasbo-tvora nego priprostega valčka, potem lahko rečemo, da kažejo otroci za ritmiško vsebino glasbe mnogo več razumnosti nego za melodiško, in da jih ona tembolj oživlja, čim živahnejša j e. A tudi odrasel človek se ne more ustavljati sik nemu vplivanju ritma. Le poglejmo, „kako stopa staro in mlado v koraku za vojaško godbo, kako drži jeden boben celo stotnijo vojakov v koraku, kaka razburjenost se loti mladih dam, začuvših Strauss-ov valček! Slovak pleše in skače po samem ritmu, kateri mu tovariši ploskajo z rokami.“ — Velika vzgojna hiba bi bila torej, ako bi se zanemarjal pri prvem pouku v glasbi — kar je večinoma uprav petje v zabavišču — oni glasbeni element, za kateri kaže otrok največ razumnosti in razvitega čuta, t. j. ritmiški element.
Neka pisateljica piše v svojih „pismih o pouku v glasoviru“ to-le: „Naposled ne zamujaj ritmiškega poskusa: da skrčiš glasbeni predmet na jeden sam glas, izluščivši ga vseh melodiških in harmoniških primesi. Ako je ritem res originalen in oživljajoč, zanima nas še, če ga bobnamo s prsti po mizi.“
2
•i
-+»ža 18 r::<>+-
Umeje se, da no zmore zabavišče kaj takega, že zato ne, ker mu nedostaja časa. Pa saj stori za-baviteljica že mnogo za izobrazbo ritmiškega čuta, ako pazi vselej in strogo na natančen takt v petju (ne le otroškem, ampak tudi v svojem). To je seveda lahko rečeno, a težko storjeno, ko se ne zahteva po sedanjih postavnih določbah od naših zabaviteljic, da poznajo glaske, ampak da le znajo peti pesmice po sluhu. Kdor se ukvarja s petjem, ve, koliko težavnejše je ohraniti v spominu ritmiško vsebino pesmi nego melodiško — recimo, da je bila pesem tudi prav naučena — in to leto za letom, kakor se prisojuje otroškim zabaviteljicam. Da bi bilo to možno, ne morem si niti misliti. Zato naj opozorim naše zaba-viteljice na to njih težavno nalogo, gotovo najtežavnejšo v vsem njih poklicu. — Na vsako pesem se pripravljaj zabaviteljica vestno, ne le na novo, ampak tudi na znano, katere ni pela že nekaj časa. Zabaviteljica, ki ne pozna glask, potrebuje seveda k temu tuje pomoči A ta pomoč bodi vešča in vestna! Učiti nima zabaviteljice le novih napevov, ampak nadzorovati ima tudi stare, da se sčasoma ne prikrade vanje kak pogrešek (osebito ritmiški). Nič ni gršega in zo-pernejšega, nego je petje brez takta. Tako petje zavira v zabavišču tudi igranje. Pri mnogih otroških igrah ima namreč petje jedini smoter, da olajšuje takt v kretanju; razen tega pomaga pri nekaterih igrah pojasnovati, kako se zvršuje dejanje. Kaka spaka bi bila n. pr. koračna igra brez takta!
Je pa tudi lepoznanskega (estetiškega) in nravstvenega (etiškega) pomena, da se izobrazuje meročutje. „Vsako kretanje v običajnem življenju, vsak pozdrav, vsak priklon, vsaka ponudba, i. t. d. je
-H>« 19
iz več pojedinih, zaporednih pokretov. Vkupni dojem (vtisek) je zavisen bistveno od tega, ali se vrste ti zaporedni pokreti glede na čas primerno ali ne. Ako je meročutje izurjeno, daja zaporednost v času vsemu delovanju nekako ritmiško podobo, tako, da učini delovanje tudi v tem pogledu prijeten harmoniški vtisek. Ako pa meročutja nedostaja, vidi se še sicer dobro zvršeno delovanje sedaj prenagljeno, sedaj preokorno, vselej pa nezanesljivo“.
„Nravstveni pomen meročutja pa je jasen vsa-komu, kdor ve, kako vpliva taktnost v vedenju na društveno življenje. Komur ni dano, ali kdor ni navajen paziti na čisto vnanjo taktnost, dela mu taktno vedenje neizmerne težave, čestokrat mu je to celo nemožno.“
Mimo grede sem gori omenil otroške igre in nje tesne zveze s petjem kot dveh najizdatnejših vzgojil v nežni mladosti. Froebel je bolj nego marsikateri pedagog globoko proučeval otroško naravo, opazoval jo natančno ter se seznanjal z nje tajnostimi, iz katerih si je razvijal svoje ideje o vzgoji. Nagon otroški za igranje je Froebel opazoval in spoznaval že na dojencu: kako da se ozira, pogleduje in nezavestno giblje z ročicama in nožicama. Tako je postal Froebel najbolj goreč zagovornik otroške igre, in noben drug pedagog ni spoznal v igri tolike vzgojne moči nego on. O veljavi in pomenu igre za vzgojo in izobrazbo došestletnih otrok sodi Froebel sam tako le: „Igra je najvišja stopinja razvitka otroškega. Ona je najčistejši in najumstvenejši izdelek človeka na tej stopinji ter je zajedno pralik in palik vsega * človeškega življenja. Igra rodi zato veselje, prostost, zadovoljnost v sebi in razven s«be, mir s svetom-
2*
20
Viri vsemu dobremu so v nji in izhajajo iz nje. Otrok, kateri igra čvrsto, samodejno, tiho, stanovitno do utrujenosti telesne, postane izvestno tudi vrl, tih, stanoviten človek, pospešujoč blaženstvo svoje in drugih ljudi. Ali se ne javi človeško življenje v tem
času najlepše na igrajočem otroku?................. Igra	v
tem času ni igrača, ampak je jako resnobno in pomenljivo opravilo; goji, vzbujaj je, mati, ceni, varuj je, oče! Miren, ostroviden, pristen poznavatelj ljudi vidi očitno v igri otroški, kako bode otrokovo prihodnje življenje. Igre v tej mladosti so srdečja (še nerazviti listi) vsega bodočega življenja; zakaj cel človek se razvija in kaže v njih v najblažjih svojih prirodnih darovih, v svojih notranjih mislih.“
Zabaviške igre so po svoji tvarini dvojne: take, pri katerih so igralci sami zajedno tudi igrala (igralni predmetje), in take, pri katerih igrajo z neživimi predmeti (igračami). Prvim, prištevamo koračne igre, igre s hojo, skakljanjem, tekanjem in skakanjem, igre v krogu, nazorne igre in igre s prsti in rokami; drugim pa igre z žogo, s krogljo, kocko, z valjcem, s paličicami, i. t. d. Ker so si v prvih igrah otroci sami igrala, smemo jih imenovati tudi otroške igre*) (v ožjem zmislu) nasproti igram z žogo, s krogljo, i. t. d.. O otroških igrah piše A. Köhler: 1.) da so jako prikladna sredstva za telesni razvitek in ojačevanje došest-letnih otrok, 2.) da se dajo nekatere z veliko koristijo uporabljati tudi še v osnovnih šolah, 3.) da vzbujajo harmoniško vse duševne moči in jih
*) Nemci zovejo otroške igre »Bewegungsspiele«, kar pa A. Köliler ne odobrava, trdeč, da se gibljejo otroci tudi, kadar igrajo z žogo in s krogljo.
—*^fi] 21 iS® !•
izpodbadajo k najmnogovrstnejšim vajam, 4.) da silijo otroka pridruževati se drugim otrokom ter podreje-vati se pravilom igre.
Vse te vrline otroške igre postanejo pa navidezne, da celo kvarljive, ako jih ne vodi spretna, razumna in vešča zabaviteljica, ki jih zna tudi prav uporabljati. Ob to vodstvo pa se spotikajo nasprotniki otroškega zabavišča, trdeč, da se moti ž njim otroška prostost v igranju, da se usiljuje otrokom igra, greni veselje do igranja, i. t. d. Da to ni res, dokazuje najbolj domača vzgoja. Otroci imajo naj raji onega, ki se ž njimi največ igra: deda, babico, pestunjo, varuhinjo, katere večkrat celo prosijo, naj jim izbirajo igre in ž njimi igrajo. — Igra je lahko tudi škodljiva po vsebini in načinu, kakor se zvr-šuje, v zdravstvenem in nravstvenem pogledu. Otrok ne zna sam soditi, kaj je prav in kaj ni. Večkrat se zgodi, da se otroci zbesedijo, igraje med seboj, da celo stepejo; ako vodi igranje odrasla oseba, ne pride do takih prepirov, ker uklanjajo otroci radi svojo voljo in svoje različne misli ugledni besedi odraslega človeka. Iznajdljivost in izumljivost otroška je še majhna, otrok sam še neokreten, ne ve, kako se igra zvršuje, in — zateka se rad k odrasli osebi, da mu pove in pomaga, skratka: otrok se mora igranja — kakor vsega — naučiti, navaditi. Vidi se torej, da je otroška igra vodstva celo potrebna. Vender pa bodi to vodstvo tako, da ga otroci ne opazijo ali vsaj ne občutijo. Zabaviteljica ne bodi igri poveljnica, ampak v igri soigralka! Med brezozirnim in osornim, previdnim in ljubeznjivim vodstvom je velika razlika. Vse drugo je, ako zabaviteljica rezko veleva: Hočem, da igrate danes „lovca“, — ali ako
22 E>-i-
nagovori otroke prijazno: Otročiči moji! ravnokar sem srečala lovca, imel je na rami puško in v torbi je nesel ustreljenega zajca; bil je na lovu. Ali hočete, da igramo tudi mi „lovca“? In kakor iz jednega grla pritrde vsi veselo : Da, da gospodična!
Igre v otroškem zabavišču so družne igre. Kakor mora imeti vsaka družba svoja pravila — ako ne, odpirajo se vanjo vrata na stežaj samovoljstvu — tako potrebujejo otroške igre svojih pravil. Pravilo je družni igri duša; brez njega je pravo igranje nemožno. Tudi za zabaviteljico, kot soigralko, je pravilo igre veljavno, tudi ona se mora po njem ravnati ter je točno zvrševati. Zabaviteljica se ne sme nikdar spozabiti, da bi rušila iz zapovedljivosti, zlovoljnosti, trme ali samovoljnosti igri red. zanemarjaje nje pravilo. Veselje za igranje skušaj zabaviteljica otrokom še povekšati ali vsaj ohraniti. Temu se pripomore mnogo, ako se igre primerno menjavajo. Se odrasel človek ljubi različnost, koliko bolj otrok. Igri jednake oblike naj ne sledite zaporedoma, če tudi je bilo med njima kako drugo opravilo. Cim različnejše so igre, ki se igrajo isti dan, tem bolje. Za spremembo rabijo dobro pesmi, igre brez petja in druga opravila. Pri tem je zabaviteljici paziti, da ne zabrede v nasprotno zlo; s tem ne bodi rečeno, da naj leta od igre do igre kakor metulj s cvetke na cvetko. To bi bilo še slabše; otroci bi se vzgajali s tem k plitvosti in vihravosti, ne pa k stanovitnosti in vztrajnosti. — Kdaj je prenehati z igro, to bere bistrovidna zabaviteljica otrokom z obrazov. Tako se tudi prepriča, ali je dosegla igra učinek, ki se je ž njo namerjal. Igre, ki otrokom ne ugajajo in katerih otroci sploh ne pojo s posebnim veseljem, naj se polagoma opuste in z
—>s-»i8 23 Glo+-
drugimi nadomestijo. — Pri tej priliki naj zabavite-ljico opozorim, da ne uči otrok površno v igranju, ker jo morda skrbi, da bi ne znali otroci dovolj iger-Za vsakdanjo rabo zadošča, da se jih nauče osem do deset. Te igre izbiraj zabaviteljica v soglasju in vzajemnosti z drugimi opravili!
Pri mnogih otroških igrah ima kretanje dramati ški (igrokazni) znak, ker — kakor sem že gori omenil — posnemajo igralci dejanje in dogodke iz življenja človeškega in iz narave. Zato bodi to kretanje tako, da se na njem spozna, kaj da izrazuje, kaj se ž njim predstavlja ali posnema, t. j. biti mora pravilno, pravo. Posebno je paziti na mimiško gibanje z rokami in s prsti. Otrok miga, preti, brani, maha, pozdravlja, posnema plezanje, padanje, naletavanje snega, gibanje klasja, žaganje lesa, i. t. d. Za vsak tak pokret mora znati otrok pravilno obliko, katero pa najdi zabaviteljica sama ter pazi, da je s tem dejanje zadeto vsaj v glavnih potezah.*)
Kretanje pa ne bodi le pravo, ampak tudi lepo! Dramatiške in pantomimiške igre nimajo ojačevati mišičja; pri njih ni glavna stvar silovito kretanje (ki se navadno zvršuje, ne da bi bil zvrševalec posebno pazljiv na zahtevano obliko), ampak več je do tega, da se druge delavnosti v kretanju mirno ponavljajo in obnavljajo kakor slika v zrcalu. Z rokami ni le od tod do tod mahati, ampak to mahanje
*) Bil sem v nekem zabavišču, ko se je ravno igrala koračna igra »Kdor k vojakom hoče iti«. Pri besedi »žik« so imeli otroci z desnico posnemati mahanje s sabljo, a zvrševali so to s stegnjenim palcem in kazalcem tako neokretno, da se je zdelo, da merijo zrak.
-h>:3 24 s:n-
ima predstavljati, kako se zibljejo valovi, fofočejo peruti, i. t. d. Tako predstavljanje pa bodi lepo! V tem je mati priroda bogatejše obdarila nežni spol nego naš moški. Le poglejmo, kako krasi prirojena ljubkost mlado deklico! Vsak njen pokret, je poln, okrogel, prijeten in someren. Celo najpriprostejše kre-tanje (podajanje, prijemanje, pozdravljanje) je na nji lepo. Mnogim otrokom pa to ni prirojeno ; morajo se torej temu privaditi po zgledu drugih otrok ali odraslih ljudi. — Ko mirujejo otroci s telesom, stoje naj prosto, neprisiljeno, ako ne zahteva igranje kakega posebnega ustopa. Nogi naj se ne tiščite druga k drugi, a tudi razkoračeni nimate biti. Život in glava stojita pokoncu, rami nazaj (ne navzgor), prsi naprej kakor sploh pri petju. A vse prijetno; ne okorno, togo, trdo. Roke vise rahlo, neprisiljeno ob straneh života (ne v žepu, pod predpasnikom ali celo križema na prsih!), prsti stegnjeni, a ne stisnjeni. S telesom, ki stoji tako naravno, je najlažje in najgo-tovejše pričenjati vsako kretanje. Pri tem ima zaba-viteljica posebno paziti, da ni to kretanje nerodno, okorno, trdo ali štorasto, ampak da se otroci privadijo lepim, okroglim oblikam. Kretanje v oglatih, sključenih, ostrih oblikah je grdo, v upognjenih lepo, v valovitih najlepše.
Poleg lepega in pravega kretanja je treba igri tudi redu povsod in v vsem: v dejanju, govorjenju, v času in prostoru. Red veseli otroka, omilja mu igranje ter vzbuja in goji v njem redoljubnost, ki ga varuje še v poznejših letih, v zreli starosti marsikatere nepriličnosti in škode. Neverjetno je, kako se navadno ne gleda na pravi red v začetku skupnega govorjenja, igranja ali petja; zabaviteljica začenja na-
-HȊg 25 S<h-
prej peti, in otroci za njo, zdaj jeden, zdaj drugi, tako, da pojo vsi še le proti koncu igre. Tako se goji v mladini nepazljivost. Treba je, da začenjajo vsi otroci istočasno peti ali tudi v zboru govoriti, ter da so v istem času vsi tihi in mirni. Zato se mora vsak začetek natančno določiti. Otroci se morajo navaditi, da našteje zabaviteljica — ko je opomnila: začnimo! — „jeden, dva, tri“, in da imajo vsi začeti ravno na „tri“. Še bolje nego šteti je ploskati (trikrat) z rokama. V redu pričeta igra naj se tudi v redu nadaljuje! Za to ji je treba dobrega pravila, kateremu se morajo otroci pokoriti brez ugovora in brez izjeme. Da je pravilo dobro, mora biti pred vsem jasno in natančno. Kar je pa zabaviteljici jasno, ni vedno tudi otrokom, in dokler ni otrokom jasno, ni možno ž njimi igrati.
Kako se pojasnuje igri pravilo, kaže dejanje igre same, osebito pri dramatiških igrah. Ze iz tega izhaja, da je treba to dejanje temeljito razlagati. To razlaganje mora biti pojasnujoče ali pa dopolnu-joče, kakor je dejanje v besedilu popolnoma obseženo ali ne. Celo dejanje je večkrat iz mnogih skladnih dejalnosti, stoječih v nepretrgani zvezi. Vse te dejalnosti se zlivajo v celoto ter tvorijo kako podobo iz življenja. Zabaviteljica naj prouči temeljito igre besedilo! Iz besedila si povzame ono podobo iz življenja, jasno v vseh posamnih delih; za to ji je treba seveda mnogokrat žive domiselnosti, ker je besedilo večkrat nepopolno. Tako popolnjeno, po vsebini zanimivo, otroškemu nazornemu krogu primerno podobo predoči potem prav živo otrokom v obliki pripovesti ali pogovora z mikalno besedo, da vzbudi v njih tem več pazljivosti. Neznane besede,
-+*5ä 26 Kl-
inična neznanih predmetov (tudi v besedilu) se po-jasnujejo, poočitujejo z modeli, s podobami, i. t. d.
Tako iz besedila povzeto dejanja igre bi imelo biti prav za prav središče vsega življenja in delovanja v zabavišču, iz njega bi imela izhajati in svojo snov zajemati vsa druga opravila. Za to bi ne bilo treba se omejevati na jedno samo otroško igro. Mnogo je iger, ki obravnavajo isti predmet, ki izra-zujejo sorodne misli. Iz takih iger si napravi zabavi-teljica neko skupino — in v dotičnih besedilih ima dovolj snovi za vsa druga opravila: za pripovedovanje, stavljanje, izbadanje, ogledovanje predmetov, pogovarjanje o njih, i. t. d. Brez take usredbe (koncentracije) je delovanje v zabavišču preveč raztreseno in razkosano ter dela mladino razmišljeno in nestanovitno.
Ko se otroci dovolj seznanijo z dejanjem igre, imajo se naučiti še besedila, katerega ni treba navadno posebej pojasnovati. Najprej pove zabaviteljica vse besedilo na pamet z jasno in razločno besedo. Citati besedilo otrokom bi ne bilo prav; govor iz ust zabaviteljičinih izda več nego mrtva beseda iz knjige. Tudi bi ne bilo modro zahtevati od otrok, česar sama ne zna. Nato razstavi zabaviteljica besedilo v po-samne stavke in — ako treba — tudi v stavkove člene. Vender se je pri tem varovati brezmiselnega razdrabljanja. Vsak stavek posebej govori zabaviteljica naprej in otroci za njo, dokler se ga nauče. Tako ravna z drugim, tretjim stavkom, i. t. d. Vsak nov stavek se zveže s prejšnjimi znanimi. S polovičnim znanjem ne bodi zabaviteljica zadovoljna! Ko so se otroci dobro naučili prve kitice, preide se k drugi, tretji, i. t. d., ako jih je več. Kakor s stavka na
-H>5ä 27 ß:<H-
stavek se prestopa s kitice na kitico; na novo naučena kitica se zveže s prejšnjo ali prejšnjimi znanimi Vse to ni seveda delo jednega dneva. Malo najedenkrat, a to dobro! Da umejo otroci bolje, govori zabaviteljica vselej počasi; otrokom pa ne dopuščaj, da bi prepočasno in nerazločno govorili ter se polagoma privajali onemu zoprnemu lajnanju, ki se smatra pri skupnem govorjenju otrok v nekaterih zabaviščih za neko naravno, neogibno zlo, katero se pa da prav lahko odpraviti, ako so otroci siljeni tudi v zboru govoriti kratko in z naravnim poudarkom.
Za besedilom pride na vrsto napev, katerega se morajo otroci naučiti blizo tako po sluhu. Zabaviteljica zapoje otrokom napev (z besedilom vred). Dobro je, da slišijo otroci najprej ves napev; celota vpliva bolje nego posamni razkosani deli. Prizadeva naj si zabaviteljica, da poje po glasu, taktu in izrazitosti — kolikor more — zgledno ali vsaj dobro. Umeje se, da mora peti tudi ona na pamet. Gori sem omenil, kako težavno je to za glasbeno neizobraženo, a vestno in natančno zabaviteljico. Torej še jeden-krat: Pripravljaj se marljivo! Poj pa srednje-krepko, v zaznamovanem času (tempo) in v pravi glasovni leži — ne prenizko, ne previsoko.*) Označil
*) Ni lahko kar tako določili vsaki pesmi začetni glas brez kakega pripomočka. Glasbeno izobraženim zabaviteljicam rabijo v to najbolje glasbene vilice (zvenulje), drugim pa bi bila priporočati neka otroška igrača, imenoma metalofon. Ta ima več kovinskih pločic, katerim so vtisnjena imena (črke) dotičnih glasov. Te pločice leže razstavljene nekoliko druga od druge na lesenem podstavku, ki ima obliko trapeza. Vzporednici tega trapeza ste mnogo krajši in vzporedni s pločicami. Z lesenim klad-vicem se tolče po pločicah, ki so ubrane v diatoniški ali kroma-tiški lestvici (stopnici). — Za to bi bile dobre tudi kromatižke
-H»a 28 g:<H~
sem napevom čas z nastopnimi izrazi:	Počasi	—
zmerno — grede — korakaje (korakoma, v koraku) — zmerno veselo — veselo — živahno — živo — hitro. Za izraz „grede“ sem si vzel kot merilo hojo (ne prehitro, ne prepočasno) moža srednje postave. Po tem izrazu se ravnajo vsi drugi, kakor so gori razvrščeni. V tem zmislu naj jih rabi tudi zabavi-teljica! — Ko sta določena napevu čas in leža glasov, ni ju več preminjati, niti pri vaji niti pri poznejšem ponavljanju, inače ne bodo otroci nikdar prav poj-mili časa in posamnih glasov. — Ko so slišali ves napev, razstavi ga zabaviteljica v posamne melo-diške oddelke. Ti oddelki se navadno ujemajo s stavki v besedilu, ako ne, naj se zaradi njih ne reže besedilo v brezmiselne dele jednega stavka ali celo jedne besede. Da se to ne zgodi, združita se naje-denkrat dva zaporedna oddelka iz napeva v večji melodiški oddelek. Po oddelkih uči sedaj zabaviteljica napev, kakor je prej besede po stavkih — umeje se: napev vselej združen z besedami. Tudi pri posamnih oddelkih je paziti strogo, da otroci besede čisto izgovarjajo, dobro poudarjajo ter pojo v pravem času in taktu. Poučevaje napev, poje zabaviteljica tiho (da se le razločno sliši) in zahteva to tudi od otrok. Ako se tiho poje, spoznava se lažje, ali so otroci kaj zgrešili. Tudi glasila in pljuča se toliko ne napenjajo. Jako slabo navado imajo nekatere zabaviteljice, da pojo jako glasno ter hočejo s tem popravljati pogreške pojočih otrok. To je kriva pot, ki vodi gotovo do kričanja in vpitja. Melodiški po-
glasbene vilice, ki se dobivajo v izdelovalnicah glasbenih instrumentov n. pr. na Češkem v Schönbach-u pri bratih Lutz ali pri M. Roessler-ju. Te vilice so seveda dražje nego metalofon.
29 I8«4-
greški pojočih otrok se popravljajo proti, vender ne tako strogo kakor v ljudski šoli. Majhne pomote pa se prezirajo, ker že tako po malem izginjajo. Da se tudi napev ne nauči v jednem dnevu, umeje se samo ob sebi.
Naposled	je še določiti igri pravilo,	katero se
da	posneti iz	nje dejanja.	Navadno tega	ni treba,
ker je to zapisano v kratkih besedah za mnogimi igrami. Ako tega ni, mora je poiskati zabaviteljica sama. Pa tudi zapisano pravilo zabaviteljica lahko popolni ali premeni; le paziti mora, da je pravilo v soglasju z dejanjem in besedilom. Pri tej priliki kaže otrokom različno, pri igri potrebno kretanje na sebi, potem na otrocih (starejših pridnejših in tudi drugih). Ako je kretanje označeno v besedilu, govore se, kre-taje, tudi dotične besede. Še le nato, ko so otrokom znani vsi glavni faktorji otroške igre (dejanje, besedo, napev, pravilo	in kretanje),	uprizori se cela	igra.
Igro tako	pripravljeno	igrajo otroci ročno takoj
začetka. Zabaviteljici ne bode torej treba z igranjem vsak hip prenehavati zaradi obilnih pogreškov, kateri trapijo navadno one zabaviteljice, ki ne znajo igre prav pripravljati. — Ako so otroci v igranju izurjeni, ni treba zabaviteljici niti sodelovati. Igro vodi lahko kak bolj odrasel otrok, katerega izbere v to zabaviteljica sama ali pa otroci. Dobro je, da pusti zabaviteljica otroke večkrat same igrati. To jih jako veseli ter jih dela samozavestne in samostojne. Zabaviteljica pa igranje le nadzoruje ter sama nekoliko počiva. In kratek počitek od svojega prenapornega dela si mora privoščiti zdaj pa zdaj, da se ji le ponudi za to ugodna prilika. Že skrb za svoje zdravje zahteva to od nje. Zlato pravilo ji bodi
-H»gl 30 K<h-
torej: Štedi z glasom in govorjenjem, kjer in kadar moreš! S tem ji ne priporočam resne molčečnosti, ki bi bila za živahno mladino, kar je slana za nežne rastline. Ne molčeča, zgovorna bodi zaba-viteljica, a ne klepetava! Marsikatera beseda se da prištediti s pogledom, z migljajem z roko, s taktom, n. pr. kadar otroci korakajo : da se šteje „jeden, dva“, ploska z rokama, i t. d. Pa tudi preglasno ne govori zabaviteljica in glas povzdigni le, kadar je treba.
Kratiti zabaviteljici počitek: da se zahteva, naj poje k otroškemu petju drugi glas (alt), ne zdi se mi prav. In kaj pa naj izda nje glas proti mnogo-brojnim otroškim glasom ? Lepo razmerje tako! — Da bi naše zabaviteljice spremljale pojoče otroke na kakem glasbenem instrumentu, bila bi previsoka želja za nas, Slovence, ki „kuhamo z vodo“. Bog nam daj le mnogo zabaviteljio, ki bi znale dobro peti po glaska h, potem smo lahko zadovoljni — in otroškemu zabavišču tudi več ni treba.
Priporočal sem više gori — govoreč o koncentraciji opravil v zabavišču — naj si nareja zabaviteljica iz besedila po vsebini sorodnih iger nekak krog misli, v katerem se sučejo vsa druga opravila. Kar ne spada po tem takem v tako omejen krog, ne spada isti dan tudi v zabavišče. Vender si je treba dovoliti včasih kako izjemo. Prisiliti nas more k temu kak slučajen vnanji dogodek ali kaka važna najedenkratna okolnost. N. pr. Nastopila je lepa pomlad, narava se je odela v svojo pisano cvetno odejo. Zabaviteljica je namenila naučiti otroke igre v krogu „Ve, ljube cvetice“. Začne se torej pogovarjati o zelenih travnikih, pisanih vrtovih, blagodišečih cveticah, i. t. d. Otroke ta pogovor vidno zanima, da
-H>a 31 t>*-
zrejo vsi zamaknjeni zabaviteljici v obličje. Najeden -krat pa zaženejo strašen krik in, kakor bi trenil, so vsi na nogah. — Kaj pa je bilo ? Miška je prilezla iz luknjice ter je smuknila naravnost pod klopi. Uboga zabaviteljica ima opraviti, da pomiri otroke, večje od veselja, manjše od strahu. Ko se ji to posreči, začne nadaljevati prejšnji pogovor o cveticah. A ves trud je zastonj. Otroci se ne dajo več ogreti za cvetice, njim roji le miška po glavi. Kako si pomagati? — Najedenkrat pretrže zabaviteljica pogovor o cveticah ter začne govoriti o miški, in — v tem hipu je zopet vse mirno, in vsi otroci pazljivo poslušajo kakor prej.
—	Da ne pride za tem pogovorom ob svojem času na vrsto igra „Ve, ljube cvetice“, ampak „čuvaj se, miška“, umeje se samo ob sebi.
Jednaka vnanja okolnost, katera se nima prezirati, ko se izbirajo igre, je tudi priroda in njeni pojavi. Zabaviteljica, ki bi v najhujši vročini silila otroke peti „Sneg belin“ ali v zimskem času „Na zeleno polje“ ali ob najkrasnejšem, jasnem vremenu „Kako gre zunaj dež“, ne kazala bi v svoji stroki posebne spretnosti, kazala bi temveč, kako neznana ji je glavna točka Froebel-ove ideje o vzgoji: Vzgajaj otroka v jedinosti in složnosti s prirodo in nje zakoni!
Naučeno igro je treba seveda večkrat ponavljati; saj je „ponavljanje vir vsemu znanju“. Tem potreb-nejše je pa ponavljanje v otroškem zabavišču, v kateri niso otroci po postavi dolžni hoditi, in v katerem se sprejemajo novinci ob vsakem času. Na novo sprejetemu otroku je seveda neznana igra, neznano sploh vse. Tak otrok posnema le mehaniško, kar vidi na svojih tovariših. Tudi on se giblje in kreta, a giblje se nekako površno, vnanje, opičje; miha okoli sebe
nerazumno, neredno, nepravilno in .nelepo, skratka: Njega gibanje ne izrazuje dejanja, ki se je rodilo ali se rodi v njega duši. Razvidno je torej, kako potrebno je, da se, ponavljaje igro, vsestransko po-jasnuje tudi podoba iz življenja, katero igra predstavlja. To pojasnovanje pa ne bodi vselej le ponavljanje v ožjem zmislu! Vsaka podoba, vsako dejanje se da pojasnovati z raznih strani. Pogovarjaje se n. pr. o konju, govorimo jedenkrat o njega vnanji lepoti, drugikrat o njega svojstvih ali njega koristi za kmeta ali gospoda ali vojaka, i. t. d. Spretna zabavi-teljica zna oživiti dejanje vsakokrat z novimi mislimi ter razume narediti tudi ponavljan predmet mičen in dražesten za mlade poslušalce.
Najnavadnejše in najpriprostejše otroške igre so koračne igre. Koračne igre imajo navajati mladino na lepo hojo.*) Hoja je za malega otroka važna in težavna. Z lepo hojo se ne more vsakdo ponašati. Otroci se privadijo v hoji različnim razvadam, katerih jih je težko odvaditi. Presojevaje hojo nimamo le gledati, kako se premikajo noge, ampak tudi, kako se vede celo telo. Otrok naj upogiba nogo v kolenu, vzdiguje (najprej pri peti), zaviliteva naprej ter polaga na tla s celim podplatom! Kdor stopa najprej na prste, hodi nenaravno, najprej na peto — teleba-vasto. Noge se drže, ko hodimo, prav tako kakor, ko stojimo, t. j. spredaj stoje nekaj narazen, peti skupaj. Zabaviteljica ne sme delati prevelikih in preredkih (prepočasnih) korakov, sokorakaje z otroci. Svoj korak ima umeriti po otroškem. Mahati z rokama —
*) Za to so sicer tudi igre s hojo, vender pa ne v toliki meri; zavirajo jili v tem različne smeri hoje, kakor tudi to, da niso tako v navadi.
->H>g 33 8<h-
ako vise prosto ob straneh telesa — je pri hoji treba; s tem se dela životu ravnotežje, da se ne suče ali omahuje. Maha pa naj se zmerno in neprisiljeno! Život in glava stojita kolikor možno ravno. Korakajoči otroci stopajo vsi z isto nogo, začenši z levo. Zaradi manjših pomot šibkejših otrok ni ustavljati hoje; nedostatki se polagoma že odpravijo s pridno vajo in z dobrim zgledom. — Naravne hoje koraki so jednaki po času in prostoru, zaradi tega je treba hoji tudi jednakega, natančnega takta. Ker je takt najživejše izražen v glasbi, je v koračnih igrah napev veljavnejši, nego so besede. Večkrat ne izrazuje besedilo niti kake posebne dejalnosti; tako pri čistih koračnih igrah, v katerih otroci le korakajo, nasproti mešanim, v katerih zvršujejo še drugo važno kretanje. Prve igre bi se lahko zvale tudi koračne pesmi. Takih je v tej zbirki največ. V koračnih igrah je najprimernejše postavljati otroke po dva in dva skupaj (držeča se za roki). Tako se pridobiva igranju več prostora, ki ni že v nobenem zabavišču prevelik. V dvojni vrsti se dajo šibkejši otroci primerneje porazdeljevati med izurjene tovariše, katerih zgled jih bistveno podpira. Le v onih koračnih igrah, v katerih ima vsak otrok za-se kaj predstavljati, n. pr. „Kdor k vojakom hoče iti“, priporočati je jednovita vrsta. V vsakem slučaju naj stoje otroci dovolj narazen drug od drugega, da si ne stopajo po petah. In ravno na to se premalo pazi v naših zabaviščih, zakaj navadno so otroci, korakaje. v vrsti, tako nagnečeni, da se ne morejo niti dalje pomikati. To jih sili, da začnejo teptati, in teptanje (ob svojem času sicer tudi umestno) je že tako navadno kakor kričanje. — Nekatere za-baviteljice vodijo koračne igre vedno le same. Da
3
-H»5ä 34 ße-i-
otroke lažje nadzorujejo, postavljajo se vrsti na čelo ter kažejo, ritenski grede, otrokom pot. Med tem štejejo glasno „jeden, dva“ ter krepko ploskajo in teptajo. Uboga pljuča! — Modra zabaviteljica si ve olajšati tudi ta trud. Izuri si nekaj večjih otrok. Tem prepušča (zaporedoma), da vodijo vrsto, ki se navadno premika v obhodni črti igrališča. Sama pa se postavlja na stran ter oznamenuje, ploskaje, otrokom takt. Pozneje je pa tudi to odveč. — V začetku korakajo otroci nekaj časa molče, dokler ne stopajo dobro po taktu. Predno zapojo, začne zabaviteljica šteti v začetnem glasu napeva „jeden, dva, jeden, dva“. Ako ima napev vzmah (Auftakt *), prične se peti na drugi „dva“, ako je napev brez vzmaha, na drugi „jeden“. — Da je zapev (intonacija) čistejši, je večkrat potrebno, da začne peti z otroci tudi zabaviteljica. — Kakor na vzmah je paziti na stanke (pavze), ki se (osebito pri koračnih igrah) tako rade zanemarjajo, kakor so neogibno potrebne. — V nekaterih otrocih je meročutje tako malo razvito, da ne morejo po taktu niti hoditi. Naj se jim še toliko kaže, šteje in ploska, vse ne izda nič. Več se da doseči po vnanjem občutu telesnem. Zabaviteljica prime takega otroka za roki ter ploska ž njima, kakor štejejo in ploskajo drugi otroci (v klopeh ali zunaj klopi na mestu). Po malem mu popušča roki, dokler more sam ploskati po taktu. Nato ukaže njemu in drugim otrokom tudi tako stopati, kakor ploskajo, najprej na mestu, potem z mesta in naposled neploskaje. To je seveda delo, ki se ne da z vršiti v jednem dnevu, in katero potrebuje mnogo časa ter zahteva mnogo truda, velike potrpežljivosti in jeklene vztrajnosti.
*) Tako pri 1., 4, 5., 8. in 9. koračni pesmi (igri) te zbirke.
-t*S3 35
Mnogo manj določene in po svoji obliki manj omejene so igre v krogu. Kakor že ime kaže, zvr-šujejo se sredi ali okoli kroga, kateri delajo otroci, stoje ali premikaje se in drže se za roke. Otroci, ki delajo krog, so večkrat tudi sami delavni, ali pa imajo le omejevati igri igrališče. V tem slučaju mora zaba-viteljica gledati, da so ti otroci delavni pevaje in tudi gledaje, t. j. da so pazljivi na to, kar predstavljajo drugi (igrajoči) otroci. Za to je treba, da se otroci pridno menjujejo v gla-vnih ulogah. — Igre v krogu označuje najbolje njih dramatiško-pantomimiški znak; v njih se ne zvršuje le jedna ali več posamnih določnih dejalnosti, temveč so te dejalnosti v zvezi med seboj, t. j. predstavlja se neko celotno dejanje. Zatorej je potrebno, da igralci drug drugega dobro vidijo in se natančno opazujejo, kar je najlažje, ako stoje v krogu. Kar se tiče kroga, priporoča A. Köhler („Die Bewegungsspiele des Kindergartens“) zabavite-ljici nastopna pravila: 1. Pazi, da je krog lep! 2. Glej, da se lepo narejen krog tudi ohrani! 3. Velevaj redno seštevati igrajoče otroke! (Potrebno v igri, v kateri se otroci dele v skupine ali posamič. Šteje se le do deset ter začenja zopet z jednim.) 4. Porazdeluj (jednakomerno) odrasle igralce! 5. Razločuj otroke, ki se vzajemno dražijo ali skupaj nespodobno vedejo! C. Jemlji k sebi šibke in boječe, a tudi neuljudne in nestrpne otroke! 7. Nikdo ne zapuščaj kroga, ko se igra, ter ne hodi nepooblaščen skozi krog! 8. Ne dopuščaj, da bi bili otroci prenagli ter tako provzroče-vali nered! 9. Ostajaj sama v krogu, dokler ni igra dovršena! 10. Pazi, da se postavlja ravno sredi kroga, kdor ima v njem stoje kaj predstavljati!
36 B<h~
Za igrami v krogu so v tej zbirki nazorne igre. Nazorno zmožnost imajo v otroku vaditi tudi druge igre otroškega zabavišča, vender se pa razlikujejo nazorne igre po tem, da se v njih posebno vež-bajo posamna čutila, po katerih se goji v mladini najbolje razbornost. Zaradi tega so posebno porabne za vzgojo. Omenjeno je že bilo, da se vadijo čutila otrok v domači vzgoji zelo nejednakomerno, da se mnogo bolj zanemarja sluh nego vid, in tembolj še ostali čuti. Ta nedostatek domače vzgoje je hotel Froebel popraviti z nazornimi igrami, v katerih se razvijajo in bistrijo vsi otroški čuti. *) Večinoma se igrajo tudi nazorne igre v krogu. V krogu iščoč in premikajoč se otrok je mnogo varnejši, da se ne poškoduje, nego zunaj kroga, kjer se lahko na čem spotakne ali zadene ob kako trdo, oglato stvar. Nazorno igro spremljajoče petje daja vsem otrokom priliko, da se udeležujejo igranja.
Igre s prsti in rokami imajo vaditi gorenje telesne ude, igre s hojo, skakljanjem, tekanjem in skakanjem pa noge. Skrbeti je, da niso te vaje le neko vnanje, mehaniško gibanje in kretanje, temveč naj vplivajo pospeševalno tudi na otroško notranjost, na duha in srce. K temu najde spretna zabaviteljica dovolj prilik: da pripravlja razumno otroke na igranje.
—	Tekanje v navadnem zmislu kot posebna vaja ni primerno za otroško zabavišče; v zaprtem prostoru bi bilo tako tekanje nezdravo zaradi prahu in slabega zraku. V igri je pa tekanje jako omejeno glede na čas, prostor in število tekalcev ter se da v zabavišču
*) Z ozirom na to svojstvenost nazornih iger bi bilo 10. in 17. igro v krogu v tej zbirki uvrstili med nazorne igre. Opustil sem to, ker sem se strogo držal uredbe v »Zabavišču«.
-*»sa 37 a<H-
dobro porabljati v vzgojne namene. — Skačejo in skakljajo naj otroci vselej po prstih; ako skačejo na celo nogo ali celo na peto, ni lepo, temveč bebasto in zdravju škodljivo.
Naposled mi je omeniti še iger, v katerih igrajo otroci s posebnimi igrali. Med njimi so najvažnejše igre z žogo in s krogljo. To pa, ker ste žoga in kroglja med izdelanimi igračami za vzgojo najbolj primerni. Žoga pa kroglja se stavi otroku pred oči kot neka celota, ki se ne da razstavljati. To dela otroka zadovoljnega, ker ga ne trapi prirojena zvedavost otroška, kako bi se dala igrača razložiti v sestavine. Znano je pa, da navadno polomi ali uniči nevešči otrok igračo, kadar jo razstavlja. Tako se vzbuja v njem nevarna strast za uničevanje. Na nerazstavljivo žogo in krogljo otrok tudi bolje pazi, kako se premikate; ko bi bili sestavljeni, premikale bi se tudi njiju sestavine, in to bi otroka motilo, da bi ne bil tako pazljiv na celotno gibanje. — Nobena druga igrača se ne da tako prosto premikati kot žoga in kroglja. Žoga je celo premičnejša, ker je prožna in lahkejša nego kroglja. Zato se meče žoga v zrak ali ob razne drugo predmete, kroglja pa se taklja po tleh ali klopeh (mizah). Igraje z žogo in s krogljo, krepi si otrok roke, pleča in prsne mišice, vadi se meriti na oko, postaja okretnejši v premikanju in pazljivejši na premikajoč se predmet. Svrha teh iger ni le telovadna, ampak one urijo zajedno otroku čute, množe mu izkustva in oživljajo domiselnost.
Namenil sem ta uvod v prvi vrsti otroškim za-baviteljicam našim. Bil naj bi jim nekak navod,
-+»sa 38 Plit-
ka ko naj se igra in poje v otroškem zabavišču. Ker nam nedostaja do sedaj za to stroko slovenskih del ni bilo — menim — odveč, ako je v uvodu obširneje govorjeno o petju in igri, teh dveh glavnih stebrih vsega delovanja v otroškem zabavišču. Oziral sem se pri tem na posebne potrebe onih zabaviteljic naših, ki niso vešče tujim jezikom. Vodila me je — kakor sploh pri osnovi vsega delca — želja, da bi se začelo slovensko razumništvo, in posebno ljudsko učiteljstvo, nekoliko več zanimati za veliko vzgojno idejo otroškega zabavišča. Vse premalo se še priznava važnost tega vzgojišča za narodno vzgojo, a še mnogo manj težavna naloga in v družbi človeški odlično mesto otroške zabaviteljice, katera — da končam z besedami italijanskega pisatelja — vpliva (poleg matere) prva na duše onih, ki bodo nekdaj slavni možje in odlične matere prihodnjega rodu.
L Nabožne pesmi.
1.	Angelj budi.*
Zmerno veselo.
r- 1 ' 1			zi\	F-;—;—i—rl	F==P'=1
E.ZJ .j -j I}	4		0	—J	-1	-J * 1 0 0 0 1	1 A
Z ma-no zju - traj	ra	-	no	Vsta-ne	an-gelj moj,
An-gelj me po -	kri	-	je,	Ko se	noč sto - ri,
An-gelj me va -	ru	-	je	Zve-sto	dan in noč;
F-i	7% i , I i 1		[ I i	;	=H	Esa
	Y-—0—S 	0 J			03	EEŠEEB
IIo - di ved-no	z ma -	no,	Ved-no	je z me - noj.
In ko dan za	- si -	je,	Zo - pet	me zbu - di.
Kak’ me zve - se	- lju -	je	Bož - ja	ta po - moč.
Zmerno veselo.
zz¥-
2.	Bog. *
* 0 H. •;.!.>	;•
Z Bo - gom za - čni vsa - ko de - lo, Da bo
d-
I;
do - ber tek i - me-lo;. Z Bo-gom de - lo do - kon-
I i;;
maš tu že
slad - ki raj.
* Z zvezdico oznamenjene pesmi in igre so primerne mlajšim otrokom; porabne so torej najprej v otroških zabaviščih.
* * -i Tako oznamenjene pesmi in igre je uglasbil ureje-vatelj te pesmarice.
1
-H>S1 2 fiHH-
3.	Sv. Ciril in Metod.*
Zmerno.
. ; .1 -- «i .i,* I
le - pi	zvez-di	sve -	ti -	te	Na	ne	-	bu
sve - to	ve - ro	ši -	ri -	la	Slu	-	žab	-	nive - ne	pod - u -	ča -	va -	la,	Ne	-	be	-	sa
ven - ski	rod lju	-	bi -	la	sta,	Za	vse	Slo-
Bog	naj um nam	raz-svet-li, Vlju-bez	-	ni
se	kr-ščan-sko	lju - bi - mo Z na - ro	-	di
le -	pi zvez - di	sve - ti - te Na ne	-	bu
nam	Slo	-	ve	-	nom:	A	-	po - stelj	- na	Ci	-	ril,	Meka	go	-	spo	-	do	-	va,	A	-	po - stelj	- na	Ci	-	ril,	Mejim	od	-	pi	-	ra	-	la,	A	-	po - stelj	- na	Ci	-	ril,	Me-
ve -	ne	mo	-	li	-	la,	A	-	po - stelj	- na	Ci	-	ril,	Me-
sr - ce	raz - is - kri,	Spro - si - la nam	Ci	-	ril,	Me-
vse - mi	bra - tov - sko,	Spro - si - la nam	Ci	-	ril,	Menam Slo -	ve - nom:	A - po - stelj - na	Ci	-	ril,	Me-
	m	gp	_..-j—	m	m	p5 L-d~sb	m	mm
tod,	Na	ne -	bu	nam	Slo	ve	-	nom.
tod,	Slu	- žab -	ni -	- ka	go -	spo -	do -	va.
tod,	Ne	be -	sa	jim	od -	pi -	ra -	la.
tod,	Za	vse	Slo	- ve -	■ ne	mo -	li -	ta.
tod,	V lju	- bez -	ni	sr -	ce %	da	go -	ri!
tod.	Z na	- ro -	di	vse	- mi	bra -	tov -	sko.
tod,	Na	ne -	bu	nam	Slo	ve	-	nom.
4.	Zjutraj.
Fjfcfe F j I	—	, N J	—i		
BpJL* j I		* ÜE #M	i -	j"; - 1	J. - * -i-3
Ve-sel in zdrav som zbu-dil se, Za-hva-lim te, o
-h>3 3 S«h-
p i • r. L. i - : I i I •", I
id'
Bog, za - to; Ti vo - di tu - di
-K—
da - nes me, Da
p j.	;	\ M1 m L. ä ž ;	1
trud in de - lo	zda - lo bo. Po - ina - gaj mi, da
#*#
/
vbo-gam rad In te - bi slu-žim vsa - ki - krat.
5.	Zvečer.*
Grede.
:|; .♦ . j /-ji. ; : : j
Za-liva-lim Te za do-bro vse, Kar da-nes si, o
ii
tč=i
—K K-®----------
Bog, mi dal; Od - pu - sti mi, če ža - lim Te, Pre
1 {/			i—M				—j	j—I	I 1. -0 	H -
		jf	* .		-*	•	•	I—I #		. - ' ' j. I
gre-šek vsak mi zlo je žal Va - ruj no - eoj me
t:
~t -i —	s ..	] 1	]		1 , ll:
	! •	» *	1 : - .11
tu - di že
In
bla - go - slo - vi mo-je vse!
4 ES«H-
6.	Molitev k Božjemu Detetu. *
Počasi.
Ip	U /v 1	H	1 1 j	\ —j. -j-l	Fr"	—1	1
t^±d		N # * J	[ 0 . •■! « ' 1	Ö	i -#■	
Pred Ta-bo, mi - li Je - zu-šček, Pre-lju - bi naš pri-0, glej nas, ma-le, pred Te-boj, 0 - br - ni k nam o-De - tin-ske druž-be kli - ce čuj, Ji sve-ti bla-go-Po - tr - di, Je - zus Ti, mo - že, Pre-sve - to Tvo - je Naj lu - di na-ši dar - če - ki, 0 Je-zus, po - ma-
e1
zzr "I
ja-telj-ček, Mi sr- ce po-vzdi - gu - je - mo, Go-bra-zek svoj; Po -	slu - žaj,	Bož - ji	De	-	tek, nas,	U-
slov da-ruj; Po -	gan-ske	o - tro	-	di	-	Ce vse	Naj
ki i - me Ne -	ver-nim	o - zna	-	nu	-	je - jo	In
ga - li bi V re -	Se - nje	brat-cev	in	se - stric,	Da-
I
iiü
re - če Te pre' - slav-lja-mo. sli - ši	o - tro	-	či -	čev glas!
več - ne	te - me	krst	o - trne!
za - nje	se da	-	ru -	je - jo.
je - mo	jih ve	-	se -	lih lic.
7.	Božična pesem. *
a.
Živahno.	Po	napevu	Ant.	Hribarja.
		Pzd.-J:'. ti		.. . i' J	j	, : 1 I	iS-fl
	j ]	[-• • • I	1 «		F*- 	H	
0 - tro -	ci! ve - se - lje	No -	coj se	gla - si:	Se
Tud’ mi	pri - sto - pi - mo,	Le	poj-te	z me-noj!	Tu
Že glo -	ri - jo ču-jem,	Pa	vse je	svet-lo,	Že
0 - čes -	ce pre - mi - lo	0 -	br - ni	na me;	Daj,
—H>sl 5
I
h=£=*=±±$=sz
l (
• e
spol - ni - jo že - lje,	Se Je - žček ro - di.	/c an-gelj-ček
de - te	mo- li - mo	Po-niž-no no-coj!	Bo de- li-	ce
vi-dit’	zdi-liu-jem	To de - te le-po.	O	Je-zu-šček
da Te	lju - bi - lo	Bo mo-je sr-ce! Pri -	srč-no ču-
M i ;i,!;i• 1 •!* • . i
po-je,	Pa- stir - ci	gre-do, Da-ro-ve	mu svo-je	Ze
za - lo	Ne - be - škili da-rov Prav ra-do	nam da-lo,	Če
dra-gi,	PredTa-bo	kle-čim, V lju-bez-ni	pve-bla-gi Tvoj
ti - lo	Po - nu- dim	Ti v dar, Daj, da Te	ža	- li - lo Ne
kra-lji ne - so. mol’-mo ga prav. bi - ti že - lim. bo - de ni - kdar!
8.	Božična pesem. * b.
Korakoma.	Narodni	napev.
i\,1, ^	,-1
Kaj	se vam zdi,	pa - stir-čki vi, Al’	ste kaj	sli - ža-
Jaz	vam po-vem,	da pre-cej grem Za	gla-som	vBe-tle-
Kar	se go - di	za vse lju-di, K lju-bez-ni	nas bu-
Po -	če- žčen bod’	Tvoj roj-stni god, O	Je - zus,	naš Go-
li? Oj, sre-čen	čas!	kak	raj - ski glas’Z ne-bes do-ni do
hem; Bi ho - tel	rad	vse	bolj po znat’, Kaj če na zna-nje
di. Ma-ri - ji	se	to -	pi sr-ce:	Bo-je - no De-te
spod! Po- če-žčen Ti,	ki	pri - žel si	Od - re - žit vse lju-
,'Zv’ i |	(■—1i	—i-i		j	h—i—t ' ‘1
	* • -*r	' J .	-Jd	S i J * !
nas! »Bo-gu vvi-ša-vah sla-va, čast«! On vso i - ma nad dat’; Oj, brat-je!	zdaj o	pol-no - či	Sem	zve-del	že	zaje! Spozna-va	ga	za	svo-je-ga	Go -	spo-da vse-mo-
di! Po-bož-no nam ži- ve- ti daj, Da pri - de- mo kdaj
vsem o-blast; »In	mir po	Sir - ni	zem	- lji vsem, Ki
dost’ re - či; Ve -	li - ko	ču - do	se	go-di:	Me-
goč - ne - ga: Ob -	je - ma,	po - lju - bu -	je ga	Iz
v sve-ti raj, Tam	sla-vo	pe - li	bolj	ko zdaj	Ti
Ij^-j J j J 1 :J 1 H
do - bri so lju - dem«! si - ja se ro	-	di.
sr - ca ce - le	-	ga.
bo-mo ve-ko - maj.
9.	Pri jaslicah.*
a.
Zmerno veselo.	*	*	*
0 pre - lju - bi Je - šček naš! Pred Te-boj kle-či - mo; O pre - lju - bi Je - šček naš ! V ja- sli-cah na sla - mi Pri - di, pri - di v sr - či - ca. Ved-no v njih o-sta- ni! Lju-bi Je-šček! De - ti - ce Šib-ko! Ka-ko ra - no Ce - li zem-lji bla-go-slov Ti si dal z vi-ši - ne; S svo-jo sve-to ro - ki - co Žeg-naj, Je-šček zla-ti! 0 pre-slad-ki Je-šček naš! Pred Te-boj kle-či-mo,
—H>5ä 7 K«H-
	rhr—i—	R=i—tii	H—|—-J	h-T—~|	H
		I-#—#—, - j	[J—J—ML .j	. <=' — -d	-
0 • tro - či - če	rad	i - maš,	Srč - no	Te	sla - vi	- mo.
V	hu-dem mra-zu	tre-pe-taš,	Si ob - lit	s sol-za	- mi.
Mi smo Tvo-ja	če -	di - ca,	Te - bi	bo	- mo vda - ni,
Si za nas si -	ro.-	ti - ce	S kri - ži	vse	ob - da	- no;
Oh, naj vseh mla-den-če - kov	Sr - či - ca pre- ši - ne.
Tud’ ne-ver-čkov mno-ži - co,	Daj se jim spo-zna-ti!
Naj, ki nas tak’ rad i - maš,	Mi-lost za-do - bi- mo;
-J /~J'	j=i
De - tek	že za	nas	tr	-	pe -	či
Zdaj Te	zeb - lo	več	ne	bo - de,
Zve - sto	za Te -	boj	ho	-	di -	li,
Ti nas	ho - češ	pod	- u	-	či -	ti,
Da tud’ mi v lju-bez - ni vne - ti Naj bi na - ši dar - čki ma - li Da b’ Te v ra - ju kdaj mo - li - li
Vžgi lju - bez - ni Pri - di v sr - ca O pa - stir-ček Je-šček, s kri-žem Za - te, Je - zu-Pot do Te - be In Ma - ri - ji
>		\:.;j	ri		=4=		.1	g I -
■3 plam	go -	1 ' ve -	0	 či	1 • V na	ä - sa	0 m la	• 1 ■da	' i sr - či - ca.
na -	še	gor-	■ke	ln	po ■	• Či -	vaj	v njih slad-ko!
raj -	sko	mi -	■ li	In	pri-	srč ■	■110	ljub - lje - ni!
Ti	sle -	di -	■ ti	Prav	ve -	se -	lo	in zve - sto.
šček	pre -	sve-	ti,	Bi	ži -	ve -	li	zmir le - po.
po -	ka -	ža -	li	Iz	ne -	ve -	re	vbož-če- kom.
čast	gla -	si -	li	Z an-	•gelj-	Čki	na	ve - ko - maj!
-*®2ä 8 EJe-i«-
10 Pri jaslicah.* b.
Živo.	p~1—i --pl	E	i—1—li		* * *
	* J * -			tr J—4	,—J trr#—j—	
O - tre -	ci	le	sem-kaj	te -	ci - te	z me-noj,Tje
Vsi v ja -	sli - ce	vpri-te zdaj	bi - stre	o - či! Pri
Tam,	oh o -	tro -	či -	či!	na	slam - ci	le	-	ži, Pri
Že	mno - gi	pa -	stir -	ček	pri	- srč - no	ve	-	sel Pred
Pred nje -	ga	klek-ni- te s	pa-stir - ci	še vi, Ro-
Mo - li -	te:	Sin	Bož-ji,	Ti	De - tek	sla-dak! Oh
Kaj	če - mo	Ti	da -	ti	o -	tro - ci	za	to, Ti
Oj	sprej-mi	vsa	sr -	či -	ca	na - ša	za	dar, Naj
v Be-tle-hem kja-sli-cam ur-no no-coj! Pa glej-te! sred lu - či pol - noč - ni pre - le - po ža - ri V ple-ni - či - cah stra-ni svet’ Jo - žef z Ma-ri - jo sto-ji, Po-niž-no ga Bož-je-ga De-le - ka dar-ček je del: Ta slad- ke- ga či - ce skle - ni - te, mo - li - te ga vsi, Za - poj - te mu hu - do tr - piš za-rad na-ših na-pak! Za-nas si u-ljub-lje-ni Je-šček, Ti De-te sve-to? Ti no-češ bobi - je - jo Te - bi, le Te - bi vsi-kdar; Naj v sr - či - ce
,--j -	-d—d	.	’ i \ m tl ' l 1 1	1 ! I
ry r—^ -	-J—j	-h	i1 # IJ J AU..
bla - že - ne sve - te no - či Ne - be - ški nam O - če ve-De - te ne-be-ško svit-lo, Nad an-gelj-ce v ra-ju premo - li pa - stir-če-kov zbor, V vi-ša - vi pre-pe - va mu mle-ka, ta mas-la, me-du, Ta ja-gnji-če be-Io, ta sla - vo v slad-ko-sti sr - ca! Saj z va-mi po-je-jo kri-bož-ček tu v ja - sli-ce djan, In bo-deš na kri -žu v ga-stva, za- kla-dov sve-ta; Naj-ljub-Sa je Te - bi ne-Tvo - jo se vse po - to - pe, Le za - te, o Je - šček, na
-*-»53 9 K<h-
: 'i-pj—H-	..
L tr 0 • + *	
so - Ije de - li. mi - lo, ljU - bo. an-gelj-ski kor. ko- šek sa - du. lat - ci z ne - ba. smrt da - ro - van. dolž-nost sr - ca. ve - ke go - re.
11.	Hvalite Marijo!
Zmerno.	Mons.	Fr.	Mercina.
I		—1—1" 1 1		1 . H	
	ČEEL '.3	E • •	L P * • 	J	F -3—J ■ w	H
Ma	- ri -	jo	hva	- li -	te	Vsi	ver	- ni	je-
Ma	- ri -	ja	cve	- ti -	ca	Si	li -	li -	ja
U -	kla-	nja	na	ne -	bi,	Ma -	■ ri -	ja	pre-
Kra -	■ UW-	0	če -	šče -	na!	Ki	v an-	■ gelj-skih	
Ti	Bož	-ja	si	ma	-ti,	Si	ro	- ži -	ča
		—i—-I—	P^==J—11	L	1	j_J	1
		i—ia—*—w-\	Fr *— M	La * ' J
zi -	ki,	Na	ne -	bu	svet-ni-ki	Ji	hva - lo	gla-
be -	la,	Vsa	sr -	ca	si	vne-la	Ti,	Bož-ja	rod-
dra -	ga!	Luč	lu -	ni	-	na	bla-ga	In	soln-ce	se
gla -	sih,	V vseli kra-jih	in	ča - sili	Si	pe - ta,	bla-
skriv - na, Svet’ raj, Mi - lo-stiv-na! Nam spro-si vži-
r^rb—			—\~	—t—J—H
M * •	. -n-|. i-.	LJ—*	»	-<*'—* • j
si - te! j ni - ca. |
Te - bi. j Ilva - li - te Ma - ri - jo, Hva - li - te, hva-že - na. i va ti. I
2
10 B*+-
t>—
£ ■
: F*
zjttt
li - te; Hva-li- te Ma-vi-jo, Hva-li
J -p-#
- te vsak čas!
12.	Sveti Alojzij.
Počasi.	*	*	*
L :l	 N N		H		r J» I	I—Tv	—T— -fr- f3 I
D	|s—0—J-\	1 '		•' -	1 1
A -	loj	- zij	sve - ti. cvet	rnla	-	do	-	sti,	Iz-gled pre-
Po -	niž-nost	ni te za -	pu	-	sti	-	la,	Pri knež jih
Te	an	- ge	•	Ija mi - ru	ča	-	sti	-	jo	Po - bož - na
U -	fiiš	po	-	bož-no nas	ži	-	ve	-	ti, Nam da-ješ
le - pi nam si	ti! Po-slu šaš	paz-nonauk	sve-
stai'- ših bil do	-	ma, Bli-šfio-ba	svet-na ni	mo-
sr - ca krog in	krog, Živ-lje-nja	tvoj’-ga ve -	se-
zgled še, ko tr - piš, Tr-plje-nje ti je dar pre-
to - sti, Po - bož no te ga mat’ u - Ci. ti - la	Na ptu - jih	dvo-rih	ti	sr	-	ca.
li - jo	Lju- dje se,	an - ge -	lji	in	Bog.
sve - ti,	In smrt tak’	sreč no	si	že	-	liš.
-H»H 11 K<H~
II.	Uvodne pesmi.
1.	Prav čvrsto, bodro zopet k vam.
Živahno.	Uglasbitelj	neznan.
z®		|		-1-	#. S > * 1 #	
m		a »	«	—J-	-p=* - =J-2-j4 ■ I5—^—J—J	1
Prav čvr-sto, bo-dro zo - pet k vam Pri- ha- jam, znan-ci
f i, 4_ - 1 1		■j' > t | I
	a - • : J + » • * H	
mla-di! Bog dal je do-bro spa - nje nam, Za-
	-h—= :!~ •J--I"	-—	*• J1 > « ,
\r	^2L—j? * -J—J		_(t_J——
to smo pri - šli ra - di. Le hi - tro v krog, le
s s,! •	# J 1 -J"— I-			-1—1	
		l=®		-ji—J	Srrfrl
hi-tro v krog, Ve-sel je zbor o - trok. Po - daj - mo si ro-
ke, Saj se po - zna-mo že!
2.	Kar nas je zbranih tu otrok.*
Veselo.	Nemški	napev.
bÖ=:2 ,		\-ir-± -ts=jH	[■■s-fc—.h.. *1		'—	::l
		. «• ih-,)—js-	r J ■ • "#			■d
Kar nas je zbra-nih tu o - trok, Vsto-pi-li smo se
12 s®-*—
w
s s s' s
------f—0
v ši - ren krog; l - gra- nje v kro gu je le - po, Ker
		'1	s s S		t t l L	?	0 0	I
I '5	J	^ s >	^ S			
duh namva-di iti te - lo. i - gra nje v kro-gu
V ^L. ! 	k	 ] 1						
	SSK	— s	N	-	s P	
m *		1	s	' 1	s	. Ji
	9 * #			-#•	a	0
	je le - po, Ker	duh	nain va-	di	in te -	lo.
3.	Oj, kako li vsi imamo.
Veselu.	V.	Andrea.
1	ZZQ.—g--=-Z Žs .r i		H	|—i j	l-t—-	a		E I		. I	|-"1—	* 1
‘f		—1	0		E	i	i.	~W	' *	. • J	h 2=J	
Oj, ka - ko li vsi i - ma-mo Ra - di vrt o-
šfej* I I -1.1 f 'J * j I . : J
-jr
tro - ški svoj! Ko - der s te - lo se i - gra - mo
FŽ				l-J—i !	'li	i -l ;		1 1	
	f-V—)—J-l	5-1	1	1 \	1 ~m	1	r~ •—r—1	| ■ *	0		~d
In i - gra - mo se se - boj! Ra - di k te - ti
t		, J I - *		h—		FEEO
IgJT - 1		1 -> J	L-&J	i-* -»		L i! ' U
ho - di - mo, Prid - ni	vse - lej bo - di - mo!
-h»S8 13
4.	Cvetov na vrtu mnogo cvete.*
Zmerno vt-selo,	:!=	*
s I -lj j I '\ üü i
Cve - tov na vr - tu mno go cve - te. In nam u-
= ±=d	i	'I f	r s	-	;| j 3	fe	'
°	,	‘J \	t	t	•	* ±-	-----'
liod je	vanj	od -	prt.	Oj.	to	je na - Se	lju	-	be
		iVr ~c—K—fr'		i e		
		« ( 3-—#-|	0	*	.	-* -[-#■ *——* #
te - te, Oj, to je naš o - tro - ški vrt! Vsi ra-di
ii I Š 0 l.*V /	 J
'w
vanj za - ha - ja - mo In ra - di v njem o - sta - ja-
ii
14 šhh-
III.	Koračne pesmi in igre.
1.	Veselo naša vrsta.
Srčno - korakajo.
(	l.	d.	L d. I. d. /. d.
Fr. Kücken.
1	i : .	1 * 1		* »	3
1 .	» * *	. ? 1	.	1 I. •	-3
Ve - se - lo na - ša	vr ■ sla lz kra - ja ho - di
Kot pti-čev rod po zra-ki, Ta - ko mi gre-mo
1-1
v kraj, In zra ven pe-sem čvr - sta Na po - ti nas sprem-v svet; Mi vsi smo si jed - na - ki, In vsi smo ti - stih
fefc:
7 -' . D ' j • I
F
ljaj! Oj pe - sem iz sr - ca,	Ka	- ko je le - pa
let.	Ro - ke se - daj v ro - ke,	Saj	se po • zna- mo
rl z: ' “j 3
*	'I
ta! Ka-ko, ka - ko je le - pa ta! Oj pe-sem iz sr že! Saj se, saj se po-zna-mo že, Ro - ke se - daj v ro-
;	"	f	V-
ca,	Ka	-	ko,	ka -	ko je
ke,	Saj	se,	saj	se po
le - pa ta! Oj zna- mo že! Ro-
irfc
=1-
*
pe-sem iz sr - ca! ke se - daj v ro - ke!
-K»S 15 ß<H-
2.	Kdor k vojakom hoče iti.*
Navdušeno - korakajo.
I. d. I.
Kdor k vo - ja kom ho Do - sti pa ni puš Vsak vo - jak naj ko Sku - šaj da - lje, da
:| v j I	I	X
#	.	-	* I	*	, •	• • I
Se i - ti, Puš-ko s sa - bo kc	sa -	me,	Sab-Ijo	vze-mi
nja	i -	ma	Tn	o -	slro - gi
če - la	do	In	da	br - ke
.j; v.| *-| t -f  * | , Š # *
0----0 X 0 Z+j ( - I	0	t	•
mi i - mej; V puš - ki mo - ra krog - lja bi - ti, še brid-ko.	Da.	če	kdaj se	voj -	na	vna-me,
od sre bra,	Da	ga	lah-ko	vla -	da	ž nji-ma,
no - sil boš,	Rev	-	če	nam-reč	go -	lo	bra - do
i - ■+—=-h		• -j i	\=====F-1
L!	2*.- * ' 1	L *	• * i . —1	L—i	1	1-- — L—g		1—	1 -0-
Smod - nik mo - ra Mo - reš se bo Ka - dar je - zen Ni za voj - sko
bi - ti v njej. ri - ti ž njo. krog div - ja. pra - vi mož!
Pok, pok, pok. Žik, žik, žik, Klop, klop, klop. La, la. la.
T'
S i
pok, pok, pok! Smod-nik mo-ra bi - ti v njej. žik, žik, žik!	Mo - reš	se bo	- ri - ti ž njo.
klop, klop, klop!	Ka - dar	je - zen	krog div - ja.
la, la, la!	Ni za	voj-sko	pra - vi mož!
Izgovarjaje besede »pok« in »la«, ploskajo otroci z rokami, pri »žik« posnemajo z desnico mahanje s sabljo in pri »klop« teptajo z nogami.
-H»S3 IG
3.	Na zeleno polje.*
Veselo - k or akaje.
/.	d.
l J
"h
Na ze - le - no Po di - Se - či Kjer se po - tok
1. d.
d.
*
/. d.
s | i j s s N ,s | : *
m 1 *---1	*—0—*	*	1	i	1
po ■ Ije, Kjer tra-ve ra - sto, tra - vi Ra - dost-na skak- Ija, vi - je, Senč- na je go - ščad.
Go - nim do - bre In po ze - le Tam ov - či - ca
vo - lje	Ov • či	- co drob - no.
nja - vi	Či - la	me - ke - ta.
pi - je,	Le-že	po - tlej v hlad.
-h—a—
0 0--------------
l'ra - la - la,
1 I!
tra - la - la,
S N -0 0
I
tra - la
la,
1 j	:—r • N—sr			■ i : 1 i	* _l [ J
Ep? ;	: ■ i	fr 0—		k*—. 1	
Tra	- )a - la,	tra	- la - la,	tra - la -	la!
rt	n >•	r	J! »	71	v
v	v n	r	TJ T>	n T)	r>
4.	Zeleni gozd je lovčev raj.*
Veselu - korakaje.
I. d. I. d.
Ü=E =\'i=^	0* j '•
-0- -0-
Ze -	le - ni	gozd	je	lov-čev raj,	In
Stu -	de - nec	iz	ska - lin	ki - pi,	Vr-
Oj,	f)tič - ji	glas,	oj,	Sum	vo - de	In
-h>33 17 gjo-t-
i;:v.v	-H—f			—i	t—	—+	1-—d
m-	=*=?--3=*=\ kra - sen res je	gozd;	• ' Fr-	i |	—d • če tam pti - ce	
	ši tja v tem-ni	gozd;	Po	drev - ji	list - je
	tvoj še - pet, oj	gozdi	To	dvi - ga	lov - če-
		(	 1 “N	S"»	KT”	1	i	=?P=FF	II
i.p	St lil ! j ri1 % i	-0-	0		II
s kra-ja v kraj	In	hva - li -	jo svoj gozd.
vmes šu - mi,	Šu	-	mi, vr -	ši ves gozd.
vo sr - ce,	Da	lju - bi	te - be, gozd!
5.	Kaj ptiček tožno kliče.*
Soiutm-korakaje.	Po	hrvaškem	nar.	napevu.
I. d. I. d. I. d. I. d.
l^e £j	f i r — t Tl	|5 •	r	1 i 1
	Lj—rJ . J:—«r:	Ek # '	%	-0-
Kaj	pti - ček tož - no	kli - če,	Kaj	ža-lost-no žgo-
Ves	dan ža - lu - je	vbo-žec	In	le - ta sem ter
Po -	sled-njič ču - je	po- mlad,	Kar	lo - ži ptič li-
In	kdo li v senč-nem goz - du		Ves	ra - do - sten žgo-
Po -	mla - di hva - lo	po - je	Ve -	se - lo sled - nji
Ze-
Ni-
Ze-
Ki
Tu
3
		1—	1 s ^T-=T-	_ 	w—
		1 •. ' r - 1	-J—tP-
- Ö ■			
li?	Jaz	vem, kaj pti - ček	lio - če:
tja,	A	v šir-nem snež-nem	goz - du
bog	In	da mu sta - no -	va - nje,
li?	Oj,	to je sreč - ni	pti - ček,
dan,	Za -	to, ker mu je	da - la
?
-*0%i 18 Koh-
len si dom že	-	li.
Me ne čil - je	ga.
le - ni, kras-ni	log.
tod se ve - se - li. gozd ze-len, kra - san!
6.	Konjič dirja čil okrog.*
Veselo-kurakaje.	A.	NedvSd.	%
Ko - njič dir - ja	čil o -	krog,	Jaz vStric	nje - ga
Raj - ši i - mam	skok le -	gak,	Da ne	vr - že
A pre - rad mi	gre hop,	hop,	Da - Ije	jed - no
Ves ra - do - sti	sem pre - vzet,	Ž njim pre -	ja - šem
		F	} |	J ..... —			
		L--J	——J:	\	____			
lah - kih nog. me na tlak. mer v ko - lop. dalj - ni svet.
Otroci se razvrate šparoma. Pri vsakem paru je jeden konjič, drugi voznik. Vsaka nastopna kitica se poje hitreje, samo zadnja ne. — Ta igra se da zvrševati tudi v krogu.
$ S privoljenjem gospoda uglasbitelja.
-*♦3 19
7. Treba bobna je vojakom.
repko-korakaj e.
I. d.
-#■
Tre - ba bob-na Tre - ba trom-be Tre - ba puš - ke
:; l
d.
A Nedvöd. d.
------
je	vo-ja-kom,	Ka - dar	da -	leč
je	vo-ja-kom,	Ka-dar	da -	leč
je	vo-ja-kom,	Ka-dar	da -	leč
Tre - ba	je	za	- stav vo-ja-kom,	Ka-dar	da -	leč
Tre - ba	je	mi	-	ru	vo-ja-kom,	Ka-dar zvoj-ske
kam gre - do; kam gre - do; kam gre - do; kam gre - do; pri - de - jo.
Tu - di čvr-stim Tu - di čvr-stim Tu - di čvr -stim Tu - di čvr-stim In po i - gri
nam de - ča- kom nam de -ča-kom nam de-ča-kom nam de - ča - kom se de-ča-kom
¥=
:±:
0
Bo-ben pri-sto - ji le - po. Trom,rom,rom,rom,rom,i Trom-ba pri-sto	- ji	le - po.	»	»	»	»	»
Puš-ke pri-sto	- je	le - po.	»	»	»	»	»
Se za-sta-ve	po-da-do.	»	»	»	»	»
Mir pri - le - ga	prav	slad-ko.	»	»	»	»	»
trom, rom, rom, rom, rom!
Otroci stopajo šparoma drug za drugim. Na dotičnih mestih posnemajo bobnanje, trobentanje, i. t. d. Pri zadnji kitici sedejo, in zabaviteljica jim pove kako povest.
-H>g 20 !8<H—
8.	Otroci dragi, brzi vsi.
V	koraku.	W.	A.	Mozart.
I. d. I. d. I. d. I. d. I. d. I. d.
rt	ti 4	\	h—-K—h - -N -Al	'	- . ^ 1
	tF-H -J -t	M L	* d * * 1	—e1 -#■	
O - tro - ci dra - gi, br - zi vsi, Pre - pe - vaj z na - mi Iz na - že boj - ne i - gre te, Ki nam je ša - la Kdor do - bro zdaj dr - ži ko - rak Z le - se - no puš - ko
i s«		====\	S—N—|			=s	&	, T7—M	f-a	/H —
Em-	.	t=y=sf=*	--g—j		r j — r w 0
vsak! Po - zor! Na »jed-no, zdaj, Iz »jed - na, dve in tu, Boj - nik on bo - de
dve in tri« Vrav-tri« res - ne Stva-kdaj še jak, Čast
naj - te svoj ko - rak. ri Se bo - do kdaj. svo-je-ga ro - dul
9.	Podajta si roki.
Zivahno-korakaje.
Po Iv. Wepf-u.
I---JHju		L d. > F==l		ta	i. F3	d.	/. d. F 0 -tr =—^
L^i	■4 =£d	t=st=	i.		1 '	■ j: p	
ro - ki, Dr - ži - ta ji
Po - daj - ta
üül
gor, Da poj - de skoz vra - ta O - tro - ški naš zbor. Le
<*8 21 R<h-
1 -ji		t 0 - .>	irl		
	jf*	J	j		' 1	1 -	
sto-paj-mo v re-du, Vsak dr - ži ko - rak,
iß' j ‘-jTl	f 11	h- ~ri		t=d-«=S
ESE .. * * -0-:		~~/A	i ■ v-^-3	F I-*—]
tu - kaj pri vra - tih Pri - klo - ni se vsak! A
: ^	S I	f“'''d 0 \			- /v I	_±=s—gi
* «	J	t=J==* š J		H		! /H
tu-kaj pri vra-tih Pri - klo-ni se vsak!
Dva večja otroka dvigneta roki in napravita vrata. Drugi se primejo za roke in gredo postrani skozi.
-K>jg 22 Ben—
IV.	Igre s hojo, skakljanjem, tekanjem in skakanjem.
1.	Skakljati čisto sam.*
Skakaje-korakoma.	*	*	*
\4	-J2’ - jr~	Is # 1 ■f'	—		--h—	v''
	V' /< ->■	d *	,	-3—	• 4	
Skak - lja -	ti	či - sto	sam	Po	des - ni	no - gi
11	)}	i»	11	1}	‘1	H	1®	"	^	11	11
\4		-V—d	1 'f'			FT^ll
L®		—i—•—*		* ' »	-J—i—i—*.	II
znam, Po des-ni no - gi znamSkak-lja - ti či-sto sam.
j> j»	1® "	j	j	j)	n tt n a	a a a
Predno se igra prične, določi zabaviteljica dete, katero naj prvo skaklja in sicer prvič po desni, drugič po levi nogi; ob jednem odkaže red, v katerem naj se igra vrši.
Ako bi se zdel zabaviteljici gorenji napev predolg, naj nauči otroke nastopnega:
	’—f* »—J—nH—r*	- 	— —P f—-Il
E§f £ ; -i		
Skak - lja - ti či - sto sam Po des - ni no - gi znam.
ii	ii	a	ii	a	a	a	n	ii	ii
2.	Skakljaj.*
Skakaje-korakoma.
	F—K—r—~N~—N v • n[	| - N I
* *	e - j ? i 1	
Skak-ljaj,skak-ljaj,skak-ljaj, Da pri - deš na svoj kraj! Skak-
-H»S1 23 ES*+-
: 1Ü *	§	I j
ljaj,skak-ljaj,skak-ljaj, Da pri - deš na svoj kraj!
Dva otroka skakljata in sicer po desni ali levi nogi. Drugi pojo in ploskajo z rokami. Potem prideta druga dva na vrsto.
3.	Glej, od zidu pa do zidu*
Skakaje-korctkoma.	Nemški	napev.
d. d.	d.	d.	d.	d.	d.	d.
ali: L l.	/.	/.	I.	I.	I.	/.
Glej, od	zi - du	pa	do	zi -	du Po pr -	stih	mi	skak-
lja - mo tu; Pri zi - du se o - br - ne - mo, Na
Š / ,s
pro-stor svoj se vr - ne-mo.
Trije ali štirje jednako krepki otroci skakljajo po desni ali levi nogi od stene do stene. Pri tretji vrstici se obrnejo in gredo po taktu na svoj prostor.
4.	Večje slasti ne poznamo.*
Skakaje-korakoma.
111 mm; s * > i
W 9	0	0	0	0
Več-je sla - sti ne po-zna-mo Ka-kor o - no,
-H>a 24 K<H-
1T-		. . —-i	1	V L S
	*=J	„ 'N ^ 1 -#■ “#■	b=2=£ * JzJ	
da skak-lja-mo, Zdaj-ci tu in zdaj-ci tam,
\'/	- -h—P1—N—1		»H	■ ts- r —~r '4	i——
	p— *—	• m	1		1		
Ka-kor je po - vše-či nam.
Ta igra se lahko igra v krogu ali pa sede v klopeh. V prvem slučaju se dene miza sredi kroga. Jeden ali več otrok skaklja okoli mize, drugi pa pojejo.
5.	Zbor naš vije kolo svojec
Veselo.
I. del.
* -+•
v—
Zbor naš vi - je ko - lo svo-je,
f#-.	1 " 1		< \	r -j		1	1		H	i r -r■ i -a i
	- J	•		—*—a	•		H	F * -• J-*,* 3
Ko-lo vi - je, zra-ven po-je. To nas ve-se-
r-
- -*■ • • t-JS— li,	Da	smo	sku	-	paj	vsi!
ii. dei. ||i i ; | -J ,n j . . • /1
Zdaj od - vi - ja ko - lo svo - je,
1 /Er1» P"	3			—i~~l	, : “		> 1
l<r? * * v s	1	bJ	J *	2 1	—*—«—»		
Vsa-kdo zo - pet glas - no po-je. To nas ve-se-
-f»a 25
—ö?—'
=t-
li,
- n j
SETd
Da smo sku - paj Da smo v kro- gu Da smo v vr-sti
vsi! vsi! vsi!
Otroci se primejo za roke in narede dolgo vrsto, katere jeden (desni) konec se postavi nepremično sredi sobe. Ko se poje I. del igre, ki se po potrebi tudi ponavlja, porniče se drugi (levi) konec vrste na desno stran okoli srede toliko časa. dokler so vsi otroci okoli nje oviti. Oba zadnja otroka (na vnanjem koncu vrste) vzdigneta kvišku roki, za kateri se držita; prav tako tudi po dvoje tistih otrok, kateri stoje pred onima tovarišema v ravni črti do središča, ter narede tako nekaka »vrata«, skozi katera se odvija vrsta od znotraj ven. Pri odvijanju se začne peti II. del igre, in sicer se ponavljajo besede »Da smo skupaj vsi!« (ako traja sploh odvijanje toliko časa, da se mora II. del ponavljati). Otroci, kateri so že stopili skozi ona »vrata«, hodijo v krogu okoli, da se zopet zveže notranji konec z vnanjim. Še le takrat se pojejo besede »Da smo v krogu vsi!«; ali pa »Da smo v vrsti vsi!«, ako se otroci odvijajo v vrsto namestu v krog. Paziti je, da se otroci pri zavijanju preveč ne gnetejo, in da zabaviteljica zaporedoma odklepa kvišku držane roke otrokom, delajočim »vrata«, kakor se ta »vrata« proti razdirajo, tako, da se zavrti jeden teh otrok okoli sebe.
Ako bi bilo to odvijanje otrokom protežavno, zvršuje se lahko tako kakor pri 8. igri str. 28.
6.	K meni dva tečeta tu.*
$
Korakoma.
--K-K--~r—7 f~ S.
:£=£=d=±=
K me - ni dva te - če - ta tu,
Da le - po u-
'i VI
ja-mem ju; Sem en - krat, in tja en - krat,
4
-K.J3 26 «o>-
	*- 'N “N				—i -i	I
%	V=1	—Jr-0- J—			: =t==i	1	
Vsak ta - ko - le te - če rad.
Otroci sede v klopeh. Dva otroka se primeta in tečeta naravnost k zabaviteljici, stoječi pri nasprotni steni. Ko ju zabavite-ljica ujame, menjata si roki in tečeta nazaj ravno tako hitro. Potem prideta druga dva otroka na vrsto.
7.	Konjiča imam takega.*
a.
Veselo.
in
#
Ko - nji - ča i - mam ta - ke - ga, Da ne - m a - te jed-
na - ke - ga, Ka - dar mu pra-vim: Hop, hop, hop, Pa
"h K-
~ K-
~fc~
N—— r-
m
ur - no ste-če mi v ko-Lop. Ko - nji-ča i-mam
ta - ke - ga, Da ne - ma - te jed - na - ke - ga, Ka-
LUTfl.
P=3=\ '
—J- -
dar mu pra-vim:	Ko-	njič,	stoj! Pa brž ob - sta • ne
ko-njič moj!
-h>53 27 K*+-
Otroci sede v klopeh. Zabavitcljica določi dva otroka (najbolje	dečka), jednega	za konja, a	drugega za kočijaža. Ta	drži za
vajet	(nit), ki se vije	onemu čez	prsi. Otroka tekata med	petjem
po sobi in pri besedah »Konjič, sloj!« se ustavita ter odideta na svoj prostor. Potem prideta druga	dva na vrsto.
Ako bi se videl	zabaviteljici	gorenji napev predolg za	otroke,
naj jih nauči nastopnega:
b.	*
Živo.	*	*	*
Ko - nji - ča i - mam ta - ke - ga, Da ne - ma - te jed-
11	11	11	11	11	11	11	11	11	J)	11
prgb... ,	s ti ^-1	<• 0 ' i “	' i	r-te	^ ? jš I
	0 • “ *	■ ti * •••	J	! *	
na-ke-ga, Ka - dar mu pra-vim: IIop, hop, hop, Pa „	„	„	„	„ : Ko - njič, stoj! Pa
11 11 11
ur - no ste - če brž ob - sta - ne
mi v ko-lop. ko-njič moj!
8.	Primimo se za roke.*
Zmerno.	Francoski	napev.
i |P1P * |J-	j
Pri	- mi	- mo se	za	ro - ke,	Poj - di - mo kot
11	11	11	11	11	11	11	n	n	n	»
* r
SipP
-0- 9 9
pol - žek gre. Ved - no bli - že, ved - no bli - že, „	„	Sir-je, „	„	Sir	-	je,
n ii	ii
28
ib—1f	■ j—:j-		-T '-	—J -i~	—i- -i	H
	—9	|r*	iH,bJ	. ä		-3=J 1
Ved-no	ož-je,	ved-no	ož-je,	Ved-no	go-šče,
„	„	da-lje,	„	„	da-lje,	„	„	tan - še,
h i i I ii	—^—f'r	—i—1-	FHi	—i~d
■ —J J i 'j J~		—#—#-		
ved-no go-šče! Na - ra - zen smo bi - li prej, „	tan-še!	Ni - smo mo - gli da-lje pred,
’ V-J *
Zdaj ni mo - či	več na - prej.
Zdaj sto - ji - mo vkro-gu spet!
Ta igra se najlažje zvršuje, ako se igra po igri v krogu. Za-baviteljica tedaj razdere krog na poljubnem mestu, stopi sama otroški četi na čelo in se porniče	ž njo,	pevaje 1.	kitico,	v polžasti črti - kakor kaže podoba	1. ali	podoba	2. —	dokler
pride do središča prejšnjega kroga.	Potem	se zapoje	druga	kitica,
in polžasta črta se začne zopet odvijati: da se otroci pomikajo v nasprotni meri, ali pa da gre zabaviteljica nasprotno pot, kakor jo kaže črta s pikami v podobi 3.	Dobro	je, da se postavi na
zadnji konec vrste kak zanesljiv otrok.
Pod. 1.
Pod. 2.
-n>g 29 K*+-
9.	Hop, hop, glej! čez jarek gibko.*
Zmerno.
1-2	.	r V			7—r—
		
Hop, hop, glej! čez ja - rek gib-ko De - te bo sko'
		S-—K-		^	S a	1
Lfc ; • j1	—s—^ - J	.		
či - lo šib - ko; Ja - rek ta je pač ši - rok,
i	fr	N -N	_N hn I				—
	y- * «	r ' 1	-F2— -n 7 J—		. 	 .. 			
	De - te,	le pre -	vda - ri skok!			
Otroci sede v klopeh. Zabaviteljica položi dve šibki (morda meter dolgi) na sredo sobe, šibko poleg šibke. Potem veli otroku, da naj napravi s šibkama jarek, čez kateri more skočiti, ne da bi pal. Če otrok lahko skoči čez jarek, skače potem tostran in onstran, drugi pa pojo. Skačeta lahko tudi dva ob jednem.
J*
-h>3 30 BS**-
V.	Igre v krogu.
1.	Čuvaj se, miška. *
Zmerno veselo
Fr. Seidel.
A
Cu - vaj se, Cu - vaj se, RL - bi - ca Cu - vaj se,
miš - ka, pti - ca, br - za, de - te,
Og - ni se Og - ni se Ču • vaj se Og - ni se
pa - sti, zanj-ki, va-de, to - ži,
	i—		H	--fr]	1—r N N I	l~rzs~l		
m« J		\=±A		Ljtrl	[j-*—r\			/ =2=1
Skri-ta v te - mi - ni Na - te pre - ži; A - ko pre-Ki jo	za	-	kri-va	Gr-miß ti gost;	Prej ne-go
Ki jo	na	-	sta-vil	Ri - bič v vo - do;	Mre-ža je
Da te	ne	ra - ni	Tr-nje o-stro:	Zbar-vo in
•N
bli -	zu	Pri-deš	na	-	sta	-	vi,	Bo-deš	u-
mis -	liš,	Lah-ko	za	vse	-	lej	Vple-ni	se
bli -	zu,	Bo - di	po	-	zor	-	na,	A - ko	ne
du - liom	Va - bi	te	ro	-	ža,	Bo - di	o-
m
je - ta, Re - vi - ca ti. te -	bi	Zla - ta	pro	- stost 1
pa -	ziš,	V plen te	do	-	bo!
prez -	no,	De - te	lju	-	bo!
Otroški krog	bodi v I.	kitici	past, v II. zanjka, v 111
vada in v IV. roža. Štirje otroci so miška, ptica, ribica, dete in tekajo, dočim se poje dotična kitica, okoli kroga, vedno slušajoč svarilo in naposled bežeč v kot. Krog se porniče od leve na desno, igrajoči otroci od desne na levo.
-h»h 31 k<h-
2.	Tu je malin, glejte nanj.*
Veselo.
\?	-%-ž					-—	—1	' - -N ^
				D	p		P	 L—j	j: —-S	#-—		*	—— d	*	1
Tu je ma - lin, glej - te nanj! Ve - ter
			r—K__;	1	: # • -1
W—s	^	J*	0			J	—S	*		—•—t—y—J
čvrst se vpi - ra vanj, Vpi - ra se brez vpe-ha-
F 5FPt		: - . —n -h	‘ K NK		K ■	v •?— ■	
		d 7 J «	- * / £=i			
nja, Ma - lin gre brez ne - ha - nja.
Otroci stoje v podobi zvezde (jednakoramnega križa) in se pomičejo kakor malin na veter.
3.	Voziček ličen tu imam.*
Grede.
—I—s— ■£=
—J-i----1/-
Ul
Vo-zi-ček li - Cen tu i-mam, Ž njim, so-sed, k te-bi
1 1
se pe-ljam; Mar tu - di ho - češ se vo - ži-
ti, K so - se - du ho - češ me spre-mi - ti ? Le
poj - di ur - no z ma - no zdaj In vo - zi se iz
Otroci se postavijo drag za dragim. Prvi otrok v vsakem paru predstavlja voziček in poda roki drugemu otroku, ki predstavlja voznika. Nato se vozita naravnost ali pa v kačastih črtah in se pač tudi spremljata od dotičnega mesta do konca.
4.	Prostor imamo sredi kroga.*
Pro- stor i - ma - mo sre - di kro-ga. Po- i - šči
—:j	i~ 'h —J	S		—tt\	5			
f-E* . * J				
si še ti le - po ga!
	'H k'			Fl	I r \ j. I	
	±L. fx_ |	H		-J—j—	
Dr - ži - te to - rej vsi ro - ke! Ko - gar u-
	* fA	1		r-l		r~ -j	
		'd	i iK-1	j	——	_
da - rim, te - kat gre.
Otroci stoje v krogu drug poleg drugega, drže roke na hrbtu
in pojo: »Prostor imamo...................—	Otrok, ki stoji zunaj
kroga, hodi okoli in poje: »Držite torej.............«	Pri	zadnji
besedi udari s plosko roko koga na roke in oba stečeta nasproti okoli kroga. Tisti, ki ne pride na prazni prostor, mora si potem prostora iskati.
-h>3 33 K<H<-
5.	Kako gre zunaj dež.*
Živahno.	*	*
Iva - ko gre zu - naj dež V Ta - ko - le: veš, veš,
mr - p P ps i * -11
veš; Želj - no ga zem - lja pi - je, Ko
1 g ;	/	1
4--------------
do - li z ne - ba li - je. Želj - no ga zem - lja pi - je, Ko do - li z ne - ba li - je. Ka-
fl (* ry-> —		===53	*-		R				f II
's	p i	J O		— J -J	1 -		1: / - t ■ J	•	_ II
ko gre zu - naj dež? Ta - ko-le: veš, veš, \ eš!
Otroci posnemajo pri besedah »veš, veš, veš« padanje dežja, zniževaje stegnjeni roki in dlani, obrnjeni navzdol. Igra se v krogu ali v klopeh.
6.	Žaba skače v vodi tam.*
Živahno.	*	*	*
		N I		Č3 i 1		-7 1	I . s •» .-K-.-d
	p-—H-—*—*	-1			N		
Ža - ba	ska - Je v vo - di	tam,	Kva,	kva,
Pti-ček	„ „v gnez-du	„	Tip,	tip,
6
	is “ : n 1	F—K-«—h-]	i	HI	FÜ—3* 1	[-fs	. ; I
	. i 1	L J_; * 1				K	
kva,	kva,	kva,	kva,	kvak;	Ža - ba,	ne	u-
tip,	tip,	tip,	tip,	tap;	Pti - ček	„	,,
1	=S pi = I	FpTI	F		F		I	i	II
	J' J		4	d—J	t			i *	- ■ ii
i - di nam! Kva, kva, kva, kva. kva, kva, kvak!
„	„	„	Tip,	tip, tip, tip, tip, tip, tap!
Krog je razdeljen v žabice in ptičke. Voditeljici na levi sloje žabe, na desni ptiči. Pri prvi kitici skače prva žabica v kolu okrog; pri drugi kitici začne prvi ptiček. Potem pride druga žabica, za njo drugi ptiček, i. t. d., dokler pridejo vsi na vrsto. Žabice morajo biti pri zadnjem »kvak«, ptički pri zadnjem »tap» zopet na svojem mestu, ne prej, ne pozneje.
7.	Godec, godec, godi nam.*
Korakoma.
F t	-M 2 ‘ j'1—j	^ i	H	T-\	-N -	T“—1	*K r	~	_J
tl	j 5 « ...	-J	tu	t • •	\	E * 3	e=j=
Go - dec, go - dec, go - di nam! De - te bo ple-
	}	\	k—^—51—1	1 -N -h s - H	
Ep;	# -		1—4	• *—t—3
sa - lo,	Lič	-	no	i	-	ma	jo	-	pi	-	co,
i fili: 111 /L"-]
Kri - lo i - ma za - lo.	Go-dec, go-dec,
go - di nam!	De	- te bo ple - sa - lo.
Otroci plešejo v krogu. Na sredi kroga stoji nekaj otrok, ki posnemajo godbo na goslih.
-k»S 35
8.	Lisjak ima grozdiče rad.
Grede.	Nar.	napev	nemški.
EcE - Z ---'-k	jsfc	-N -N - S N | N 0 "** I
	• * - £ 1w . % • 3
Lis - jak i - ma groz-di - če rad, Ka - ko bi pač jili Ne Ca - kaj ga, lis - ja-ček, tod, Vrt-nar ni do-ber
r-y- —i—v—n-h		EČ d* .	1	-	rts ds rfc 5 3
	j?—			; -1	-» s • i ;|
jel! Ka -	ko	bi	pač	jih jel! I,is -	ja -	ka	gre vrt-
mož! Vrt-nar	ni	do-ber mož! Od -	pra-vi	se kar
1:-?/
nar is - kat,	Da	bi	mu	gla - vo vzel, Da	bi	mu	gla - vo
brž na pot	In glej,	da	vbe-žal boš, Iri glej,	da	vbe-žal
ܧ£ p • J_\ i š ; v I v M. 1
**	-»	t	♦
vzel.	Da	bi	mu	gla-vo	vzel.
boš,	In	glej,	da	vbe-žal	boš!
Otroci	se drže za	roke in tako	delajo vrtno ograjo. Na sredi
vrta je lisjak, a zunaj kroga sc priplazi vrtnar, da bi ga ujel. Lisjak skuša uiti, in otroci mu pomagajo s tem, da dvigajo roke in mu odpirajo izhod. Vrtnar mora prihajati vedno od zunaj. — Igra neha, kadar je lisjak ujet, ali kadar je vrtnar pot zgrešil.
9.	Kolo, kolo, kolovrat.*
Zmerno venelo.	*	*	*
1 § S I § I ■ ' I i I I "i I 4	#	i	I d J 1 j . |_J I . J J J I
V—	V—
Ko - lo, ko - lo,	ko - lo - vrat, Vsa	- kdo
-+•>33 36 IS<H—
ple - še z na-mi rad; Kar nas zbra-nih je o-
trok,
s o - krog:	Ko	-	lo,
Vsi vr - ti - mo
m i	i
j - lo, ko - lo - vrat, Vsa - kdo ple - še
PÜÜ ' ■*-
z na - mi rad!
Otroci se pomičejo v krogu od leve na desno ali nasprotno. Pri besedah »Kar nas zbranih je otrok« se ustavijo in razklenejo roke. Pevaje »Vsi vrtimo se okrog« se zavrte jeden krat okoli sebe. Potem se zopet primejo za roke ter se pomičejo v krogu kakor prej, dokler ni pesem končana.
10.	Išči, išči mačico.*
t *
ž; -1 ? 17* > t j * i» r N ,* J
Živahno.
1 - SČi, i - šči ma - či - co.
I.ju - bo to i-
. M.’ I. ?!• •
:A « *
i.Vl
gra - či - co;
šči paz-no, kje lc - ži,
-+»0 37 K»-!-
1 > *1		't' 1	i - P! —# --pač od	ts£	..J	i=	•f - .1	t	=—
[ (p	Da	utd - leč		•* te	LJ 1 - be	1 q S ni	-±=3 i!	1
Jeden otrok stopi pred vrata; drugi stoje v krogu in skrijejo mačico (žogo) tovarišu (tovarišici), ali v pest. ali v žep, i, t. d. Potem pojo tiho ali glasno (šibko ali krepko), kakor gre iščoči otrok od cilja ali pa se mu bliža.
Če bi se žoga predolgo ne našla, morejo otroci tudi ploskati z rokami, potem pa zopet peti.
Kadar najde otrok žogo. more reči ali pa zapeti:
F^-3-—1—-N-]	- T-l			1 *1 s	na - šo
töHt-f • i Na- šel l Na- šla)	sem i -	'.j-?' J gra - či -	\J=zL\ co,	1 • • • -1 Melj- ko	
ppmm
ma - či - co.
11.	Črnici, črniči.*
Hitro.	*	*	*
plaippl J;.;
Čr -	ni -	či,	čr	-	ni - či,	Te - ci	- te	leh-ko, Zla-
Zla -	ti -	či,	zla	-	ti - či,	Tež - ko	vam	je to,	Čr-
ti - či,	zla	-	ti -	či	Za	va - mi	te -	ko;	Doni - či,	čr	-	ni -	či	Pre -	hi - tro	te -	ko;	Lie
-K! 38
>
bi - li	vas	bo -	do,	U -	mi - li vas	bo - do,	Te-
do - bro	lii - ti -	te,	Da v	pest jih	do - bi - te;	„
• -#-ci - te,	te - ci	- te,	Kar	mo - re	ke - do!
)» »J	»5	?J	JJ	»J	>>	»>	)»	»J
Otroci stoje v krogu in drže konce lokovitih rumenih in črnili obročev (vejice, ovite s papirjem, i. t. d.), to pa tako, da so razvrščene barve druga za drugo. Zlatiči love črniče, ali črniči smejo le skozi črne. zlatiči le skozi rumene obroče. Kdor steče skozi napačen obroč, izstopi. Igra konča, kadar so vsi črniči ujeti. Zlatiči in črniči se naznačijo s primernimi ovoji na ramah.
12.	Ve, ljube cvetice.*
Zmerno.
r Q ■. b o	1		M—1—rl	\—r~	-id	-H-H—i-	H	
m					[ES-]	§	.* i
Ve, lju - be cve - ti - ce,	Vzbu	- di - te	se nam	! Ko
Z i - me-nom vas	kli-če,	Ne	spi-le	od-slej!	Vi-
Mar - je - ti - ce	be - le	Se	tu - di	vzbu-de	In
Tro-ben-ti- ce	tu-di	Po	-	ka-ži	- te cvet	In
FŽ		—H—H	1 1—1	l—l j	|_4	-j——T-l	P—r l i	i
L|		eee!	t :=±=.4		F—*-■• A	• ...M- i	1
po-mlad pre - lju - ba Pri - ha - ja spet k vam.
jo - li - ce, zvon-čke	Po -	ziv	- lje	naj - prej.
šmar-ni- ce ž nji-mi,	Ka -	ko	so	le - pel
tul - pe po - nos - ne!	O,	lep	je	la svet!
Nekateri otroci so vrt, drugi (po	trije	skupaj) žde na tleh
(sredi kroga) kot «speče cvetice«, predstavljajoč tako »vijolice«, »zvončke«, »marjetice«, »šmarnice«, »trobentice« in »tulpe«. Olroci. delajoči krog, pojo gorenjo pesem, in kadar imenujejo do-tična imena, vzbude se »cvetice« in skočijo pokoncu. Če so cvetice pri roki, morejo jih tudi pokazati.
-5H>S! 39 g<H-
13.	Juhejsa, juhaj!
Veselo.	E. Richtet'.
</.	I.	</.	I.	</.	I.	</.	I.
I Ev“* 1 ~*ri -0- -0- -0-
Ju - hej-sa. ju - haj, Pre - kra-sen je maj! Žgo-
,,	m	11	••	«j	•«	••	••	-i	ban-
§£ I J ji
•z	•	-0.
lc - va-jo pti-Ci,	Pre - pe - va - jo	pti-či;	Juti - či, de - kli-či,	Za - poj-mo kot pti-či;	„
-» -* hej-sa, ju - haj, Pre - kra-sen je maj!
Otroci se primejo v krogu za roke ter pojejo, pomikaje se od leve roke na desno. Za vsako mero (takt) stopijo dvakrat: na prvo in zadnjo četrtinko, vsled Cesar postane prestopanje podobno plesu.
14.	Kočijaž zdaj hočem biti.
Zmerno.	Po	Češkem	nar.	napevu.
F-jFw i T1 --?s—1 * 1		[ ; -	K		(d	H	*\ j	\	M I 0 1
	fs . 1	1 * .		—P	V. -M,		F J	—•	0 r J
Ko-či-jaž zdaj	ho-čem bi - ti	ln pe-lja-ti
Če do - ma več	bi - ti no-čem, Pa dru-gam po-
se v čve-ter;	Ves dan ho - čem	se vo - zi - ti,
že-nem spet:	Ra-diz ma - no,	ka-dar ho - čem,
-*«58 40 R*+-
ri:.. > d		S I	1 ^ K itf r" I	|		
	JjK—0	0	V 0	H	1 J , J ! 1	
Spre-či	pa še	le zve-čer.
Gre - do konj - ci	kri- žem-svet!
Jeden otrok je kočijaž. kateri si poišče štiri otroke (konjiče) iz velikega kroga in jih skupaj upreže. Po dva in dva konjiča se primeta; oba para se vstopita drug za drugim. Nit (uzda) se vije prvemu paru čez prsi in prihaja pod prostimi rokami prvega in drugega para kočijažu v roke. V drugi roki ima kočijaž bič, ali pa trobi na poštni rog. Spotoma stopajo nekateri potniki v voz; primejo se namreč zaporedoma za obleko. Tako hodijo nekaj časa po sredi kroga, naposled pa nakrmi kočijaž svoje konjiče.
15.	Malin pravi: Klip, klip, klop.*
Veselo.	*	*	*
Ma-lin pra-vi: Klip, klip, klop. De - ca pra-vi:
Top, top, top.
Ži - to vo - zi, kmet, skoz du - ri, Mo-ko v vre-če zdaj de - ni - te,
« m
i«
Pek pa do - bro v peč za - ku - ri 1 Kruh, ko - la - če nam pe - ci - te!
Ma - lin pra - vi:
if	,	j	i~ j- * i II
Klip, klip, klop, De-ca pra-vi: Top, top, top!
Pri besedah »Malin pravi« se roke razklenejo, da je otrokom, izgovarjajočim potem »lvlip, klip. klop«, možno ploskati z rokami. Sicer se drže roke vedno sklenjene. Pri »Top. top. top« teptajo otroci z nogami.
16.	Lovec, lovec, hudi mož.*
Zmerno - milo.	*	*	*
||pV| |||(	\	.	-1 # J L j J ]
Lo-vec, lo - vec, hu - di mož. Mar 11 - stre-lil
r-fr-r k i	| :	rd—\	—i—1		1		- -j	—1	rd ž=d
IW ?_ # *		l: 4 \	-			* -	~4	—s	_#_i—|
zaj-eka boš? Mar u - stre - lil zaj - čl;a boš?
=i 1		h#—3 !		i		i
	j? " «—4 i	[-£—4	(■ J	1	J 1 11	L
Lo-vec, lo-vec, hu-di mož!
Lovec:
Žiro - otiločno.
		——i		-)—|	| f	1	1 ~		-J —Ij	
S?	y.-:iž—, -J—			-4—4		-J-U		• ' 1
Jaz ni - kdar ne jo-njam pred. Do-kler za d - nji
p_Q	ib. | ..		f=F=!	i - —:—
	2; ^ #—4	.	H. L 1	I
ni za - det!
Jeden otrok je lovec, držeč žogico v roki. Otroci stoje v krogu in pojo prve vrstice. Lovec preganja otroke in skuša koga zadeli. Kdor je zadet, stopi na poseben prostor. Kadar so vsi »zajčki« mrtvi, odstopi lovec, in drug otrok pride na vrsto. — Zadnji vrstici zapoje lovec, kadar zadene.
(J
—h»5S 42
17.	Pojdi, dete, pojdi.*
Zmerno vesvlo.	*	*	*
\ZP	zh	9— . .. 			tl- -	—■	K—r—I
Iff	t1	4 - N > p .	■ •	J__2 —	£ ' *	-H
Poj - di, de - te, poj - di. V src- do h keg-lju Slu-šaj, de - te,	slu-šaj,	Ke-gelj	vre-či
Naj se gla-si	pe - tje:	Ke-gelj	naš za-
m	t TT'	- N i5—JT	-J	r N N * ■ “
		*—7-		z±
doj - di,	Ja - ko	bo nam	vše-či,	Če	ga	mo-reš
sku-šaj,	Ja - ko	bo - de	vr-lo,	Če	ga	boš po-
det je!	Prav je,	de - te	vr-lo,	Da	si	ga po-
T il -•	-	*
vre - či. dr - lo. dr - lo!
Na sredi otroškega kroga stoji kegelj. Otroku se zavežejo oči, potem pa gre s palčico v roki proti sredi, da bi kegelj podrl. Čim bliže pride keglju, tem rableje pojo otroci; čim dalje gre od njega, tem močneje pojo. Tretja kitica se poje, ko je kegelj podrt. Ako je treba, ponavljati se prvi dve kitici, predno pride tretja na vrsto.
18.	Pustimo vrtavko z rok.*
Veselo.
Ü i I11
m a
Pu - sti • mo vr - tav - ko z rok, Da ple - sa - la bo o-
I } • 1 ,5
krog, ln če kte - ra pa - de tu - di, Nič za-
4 3
		' s :	—1	—* V	-	p—j—1	' -m
m-*			$3— ■ *V-			‘-ZZ-7 ..I
to ne bo - mo liu - di. Pu - sli - mo vr - tav - ko
I %		1	\~i	;	•I	Fü—Fr s	I			j—_J		_
m	D;—0		#.	#—J				* :l	L
z rok, Da ple - sa - la bo o - krog.
Otroci sede pri mizah (v klopeh) in igrajo z vrtavkami, pojoč gorenje vrstice.
-+»53 44 K«-i-
VI.	Nazorne igre.
1.	Dete ljubo, le povej.*
Zabaviteljica: Dete ljubo, le povej,
Kaj držiš v ročici iej?
Otrok: Kocko (prstan, kredo, krogljo )
Vsi (pojoč):
Veselo.
11	i*	3 : -f—f\-		-1	h-	F-HtFI		
		H_ .' * « ;	—J-			• &	n-
Res je, res je, de - te mi - lo, To si
do - bro po - go - di - lo.
Otrok stoji z zavezanimi očmi na sredi kroga; poda se mu kaka stvar, da jo otiplje. Ce bi stvari ne uganil, zapoje se ta-le pesemca:
Veselu.
-3 "F	*rrr^"		
irp S ' 1 ' * -J \ Te - ga ni - si			po - go - di - lo, Bo - Ije | -——-—
hCjT* J ■	* i i .r		
vga - ni, de - te mi - lo!
Lahko pa se pojejo te besede tudi po gorenjem napevu.
-H>S 45 EJ<*-
2.	Oj, dete ljubo, le povej.*
Zabaviteljica: Oj, dete ljubo, le povej,
Kako se pravi jedi tej?
Otrok: Kruh (sladkor )
Vsi (pojoč):
Zmerno veselo.	Nemški	napev.
Za - res je to, za1 - to pa zdaj Še drug po-
a
ve - dal
bo - de
kaj.
soli,
Otroku z zavezanimi očmi se da v usta nekoliko kruha, sladkora..........
3.	V krogu lepem tu stojimo*
Živahno.	,
g , ; .• .m»-
V	kro-gu le - pem tu sto-ji-mo, Ni - hče v sre-do Da - leč že smo po - to-va- li,	Čez do - li - ne
0 -A-
-p -#—
r...
I -t' *
-J	*—t—
M
mM
nam ne sme; in go - re;
Te - ga le med	se	pu - sti - mo,
Ra - di z va - mi	bi	i - gra - li,
J=tE
Kdor iz - rek prav	mi - čen ve. 1
Oj, pu - sti - te	nas med se!
‘) Tudi: »Kdor prav lepo pesem ve.«
-h>» 46 r>-i-
Dva, trije ali več otrok so pupotniki, prihajajoči iz daljnih krajev; drugi stoje na sredi sobe v tesnem krogu in pojo prvo kitico. Drugo kitico pojo popotniki, in otroci v krogu ponove vrstici:
			\	f\—?	K -1		,		•• —~N —f\ - 1
o	3	_1	h n* |«L 1 HI	»' • . 1 1
Te - ga le med se pu - sti - mo, Kdor iz - rek prav
mi - čen ve. ')
Ko petje jenja, povedo tujci zaporedoma lepe izreke ali za-pojo pesemco, nato pa se uvrste v krog. Zabavileljica se more pri tej priliki oziral i na deželna, mestna in krajna imena ter vprašali: »Od kod prihaja moj prvi t drugi, tretji . . . .) popotnik?«
4.	Ako skupaj se igramo.*
Zmerno venelo. rrtrs—^ h---	_j . ... _| . ^ .j.	i—-t-	* * * —c	i - 1
1 = t * -*=- A - ko To - da	•1—• ' 1 sku-paj se i -tu - kaj v na- ši	—- .-0 J gra-mo, Po - tlej sre - di Manj-ka	
i ]? -'#—[—4 -fr	h '1—h	“T m-	- 1
\ mjt—J—-L .	• 1 J * , -		* ? 1
to je le - pa	reč;	A - ko	pa je	de - te
je-den;kdoje	to?3) De-te	lju-bo,	le po-
n	i* I y=>.	i	h—j	N —	^ 1		t f— h n 1	t-Tj-f I	p=
1	S	, ' • ,			=sf39	Lj	1——
sa - mo, Ni inu kaj po-seb-no všeč. ve - di In u - ga-ni ga le - po!")
•) Tudi: »Kdor prav lepo pesem ve.« *) Ali: »Manjka jedna; kdo je to?« s) Ali: »ln ugani jo lepo!«
47 !S<H-
Ta igra se more zvršiti v krogu ali pa tudi sede«1, v klopeh. Predno začno otroci peti, zavežejo se jednemu otroku oči, ali pa, kar je še bolje, zakiije mu zabaviteljica obraz. Pelje se začne, in morda v sredi prve kitice da zabaviteljica drugemu otroku znamenje, da naj tiho odide v postransko sobo. Nato se more prvi otrok ozreti in uganiti onega, ki je odšel. Če ga ugane, pokliče se otrok iz postranske sobe nazaj; če ga pa ne ugane, mora sam v postransko sobo, da ga pripelje nazaj.
Če se igra ponavlja, uganjuje tisti otrok, kateri se je prej skril.
5.	Oj, otroci, le z menoj.*
I-J/-—2 s -N-		i-iw		—N N	J
	L r			• ' - >	
Oj, o - tro - ci, le z me-noj, K mi-zi vo - di pot vas Hi - tro, hi - tro i - di vsak, Ja-bolk, lig tam vi - di
N—m—r	. '			s s S	•N , "Hs \
	*=d	—^—0 *-—0^—		« '• #s -
moj; ‘) Stva- ri - ce so do-bre	tam,	Oj, le
vsak; Na vso	moč jih	bo ve - sel,	Kdor pre-
1-ji—				0 -	II" ■ — '
	z	i		1 H-J	—	
k mi-zi, ne dru - gam! jel jih bo in jel!
Miza ali stol se odloči kot cilj, in gori se polože malenkosti,
kot jabolka, hruške, fige Nato se razvrsle otroci na pare,
in zadnjemu paru se zavežejo oči. Prednji pari korakajo od cilja v stran, samo, da bi ga zadnji par zgrešil. Če ga vender ne zgreši, dobi kako malenkost. Tudi se otroka v zadnjem paru lahko ločila in skušata priti k cilju vsak posebej. Če se pesem trikrat odpoje, in cilja še nista našla, odvežejo se jima oči, in druga dva pridela na njiju mesti.
‘) Tudi: >K stolu vodi pot vas moj.«
-H>jg 48 §!®+-
6.	Cvetice lepe tu imam.*
Zmerno.	Po	nar.	napevu.
1 $	2	r—-1	H	:	r-—N —:	N I	-1	- —	s — 1
Ir		1	4	•—c i		-d -#•	L-J--«	b=]
Cve - ti - ce le - pe tu i - mam; Cve-
i		vI	FpFI		
	£—= * *	—*>-l	I.-J—:l	Lizali 1	E—'- l L* 1
ti - co jed - no te - bi dam, A ti u - ga - ni
-	* * j "N 1			FFF= 11
ir	i po - vej, Ka -	ko ve - liš cve	- ti - ci	1 Ji II tej?
Otroku se zavežejo oči. polom pa se mu da močno dišeča cvetica, da jo podulia. Ta cvetica se mu lahko tudi podari.
.7. Bratec, bratec, modri mož.*
Efe '2- N” -h . ! '1		| —	v—fc I	1	ff*'—i		7—-h-3
		•—t f r- |	*				M- 1
Bra-tec. bra-tec, mo-dri mož! Klin-ček smo zgu-Bra-tec, bra- tec,	mo-dri mož!	Saj smo do - bro
Bra-tec, ni - si	mo-der mož!	Mi smo do - bro
bi - li,	A	- li nam ga	na-šel	boš?
zna - li,	Da	nam	ga	pač	na - šel	boš.
zna - li,	Da	ga,	bra	- tec,	zgre- šil	boš!
Jeden otrok gre iz sobe, drug skrije daljši klinček z obema rokama. Tudi	drugi	otroci, stoječi	v polukrogu, drže	tako	roko	na
roko. Ko se	pesem	odpoje, vrne	se otrok in	si molčeče	tovariše
dobro ogleda.	Ako	najde klinček,	zapoje se	druga	kitica, če	ga
zgreši, zapoje	se pa	zadnja kitica.
-H>a 49 m°*~
8.	Kdor je dobre glavice.
Grede.	Maloruski	nai\	napev.
jS—£—S—''.isz£=rg j
•—J----]—	-i—'J—/	J
Kdor je do - bre gla - vi - ce,
Rad i - ma za-
M
s 8—
-a—a
sta - vi - ce,
~rfc
-N -K *
•—s—1?— —
Brž u - ga - ne
Vse, kar ga po - vpra-ša kdo, ite
Vse, kar ga po-
in leh- ko.
z?i
-
'tt ,S 7... 1 'N * .• #S I S
 .J ,—ä—s--------------1=3—j—^	*	i	_
vpra-ga kdo, Brž u - ga - ne in leh - ko.
-/
- II
Ko otroci odpojo to pesemco, naj se jim da zastavica, da jo rešijo.
7
50
VII.	Igre s prsti in z rokami.
1.	Otroci, ali vidite.*
Živo.	*	*	*
i - 0 1 j	■		*< h	s-|	R	-i	- I	[=1	n	—i H	s	* - . I		0 j
	d	1 j	S *		b*i*					*	i	v-: / -	i	/d
O - tro - ci, a - li vi - di - te? Go - lob-čki
				r±:		r-			“N "g—:		-	F	K :l
h	#				N	If		-	T —d	J	4	3 • 1
mla - di Šli k vam bi ra - di; Re - ci - te
	1—h-1	H		M		F=|	1=3	P=	ni	FFF	Ff	F:||
ESp:: t*	.0 \	# -		-i	l_j/			H		.	Ldd	L-	: II
jim: »Le pri - di - te, Go - lob - čki mla - di!«
Nekateri otroci so golobčki, drugi jih kličejo. Ko se pesem odpoje, pridejo golobčki, in otroci jih pozdravljajo.
2.	Ta je sprožil strel.*
Grede,
Ta je spro-žil strel, Ta je zaj - čka vjel,
fJW*--*—		K —	7—H	s -K—tr—			s		—-			
rtfy	•	—4			-J	1—3	1—J			0 •		s-V—-j
Ta je zaj-čka vzel,	Ta	na	ra-ženj	del,
Hz/Izv’ • "N -h —		Fjj	!=|	1 o t J	I
	jr— •—»■ -•	•	d	\ -|— -.- F	1	
Ta ga je pa snel.
Otroci z vrš ujejo to igro sede v klopeh ali pa sloje v krogu. Z desnim kazalcem kažejo na zaporedoma stegnjene prste leve roke, pričenši s palcem.
3.	Ta je v vodo pal.*
Grede.
rh i js	^—N—N__;V -f\ }
z— —J,—/p—*------0---s---1	•	i	#	•	0	—
Ta je v vo-do pal, Ta ga je iz-vle-kel,
3 y s s £ s H ? $	,	i	\
0.0 T0 M_ 0	0	\	0,	0	0	0	0...
Ta ga je pa sle-kel,	Ta	na	po-stelj djal,
#
•> -ftr r
h !5
S 0-<2
* II
Ta pa je brž ma - te - ri po - ve - dal. Zvršuje se kakor prejšnja igra.
4.	Sneg belin.*
Zmerno venelo.
Siüäü
Sneg be - lin Sneg be - ži,
Nemški napev
j m mr*
Iz vi - šin Na - le - la - va Strn mo - li Kviš-ku cvet - ji-
~-T J
1 J -
m mm g m
na po - Ije, če drob - no.
Bra - ni jih, A klas - je
lira - ni Kla - nja
-h>S3 52
\h'' - M r: HI i 'i I”. I , ^••lijih, Ka - li než-ne in mla - de. se. De - te, sto - ri ti ta - ko!
Otroci posnemajo na dotičnih mestih pesmi naletovanje snega, kako bil poganja kvišku in se ziblje klasje. Glavno nalogo imajo pri tem, da vedno ponižavajo in povižavajo celo telo.
5.	Žiga, žaga.*
Grede. 2		- JN. fi -v I	* * * f “h » - "N \
W 0 •	—0 J—1	t ?;	
Ži - ga, ža - ga, ži - ga. ža - ga. Bra-tec brat-cu
	s -J-I	i *		;	H	L_J1	K: h v—I
tf • '	—M	L i '	* J 7 f i		I-*—*	* V
rad po - ma - ga; Ža - ga na - äa te - če glad - ko,
i			r?=	rl		* i	*• ^ J'
	=äz j	!-•	l-J-\	M	\z4	-1	Fp-r^- *—-«—3
Re - že dol - go, re - že krat - ko; Oj, le ža-gaj
l/fc" - I	■ _			ITI	1 ^ N ^ “ 1	F—
		H	IH	I - 1	1
vsak le - po, Da dr - va za - do - sti bo!
Po dva otroka si stojita nasproti in si podasta levi roki, ki sta les, kateri treba razžagati. Potem se primeta za desni roki in tako napravila žago.
-h>!3 53 B*+-
6.	Stolpne ure gredo.
Počasi.
Po nemškem napevu.
Elf!	\	1	:S	::zb 'ji
Stolp-ne u - re gre-do: lik, tak, tik, tak; Sten-ske
u - re gre-do:	tik,	tik,	tak,	tak,	tik,	tik,	tak.	tak;
lim! :>	*1	>	5 5 s I	te
•	•	•——•—•—«-1	*	• » JsrJL
U - re žep-ne pa ta-ko-le: ti-ke, ti-ke, ta-ke, ta-ke,
i
a^.-JhŽ^E13E
ti - ke, ti - ke, tak.
Otroci stoje v krogu in mahajo nekoliko časa z desno, nekoliko časa z levo roko, ali tudi z obema rokama ob jednem, in sicer tako jednakomerno kakor nihalo pri uri.
7.	Okence imam svetlo.*
Vcaelo.
I ^	I	J	-I
O - ken - ce i - mam svet-lo,
No - tri gle - da
p . .-l^fcüpüHi 1 - i 3
luč le - po; Oj, po - všeč je lu - či to,
-K>8 54 E:<H-
i	t--	0		: ± - 1	: i \	t \ -?	I
	(i—i	p—!	-r 1 ■**>.	- * 1	H*-' J		1
Če je	o - ken - ce čis - to!
Položi se roka na roko in sicer z razklenjenimi prsti. Tako nastanejo »okenca«.
8.	Mačica gre na drevo.*
Zmerno veselo.
1 ^	ni i«- -,—y—	""S	'|		-H	1 '1—	f-Ti		"i	'I
		bj		r _ J			N v	H	J
Ma - či - ca gre na dre - vo,
Zre niz - do
prav svet-lo.	Po-tlej	de:	«Ej,	pač	za	-	res,
¥
Do - sti vi - di
se z dre-ves;
A - li kdor bi
, :l)	_g	 fr- ■	s “	h	|_A_j			L			1 ' ' j		r 'li
V	)		J 1		Ld		^ *	
do - li pal,
Tež-ko da bi se sme-jal!«
Leva roka jc drevo, na katero pleza mačica (desna roka), da naposled omahne in pade.
9.	Ni mu všeč, kdor sredi kroga.*
Korakoma.	Nar. napev nemški.
i./ • SH '•. piš ^ '..'i
Ni mu všeč, kdor sre - di kro - ga Sta - ti mo - ra
-t-»5ä 55 K<H-
M i «r>i 77-;^]
o	- sa - mel; Tu - di jaz bi rad še ko - ga
i ~Q~ >u...	—j		I				—»-4	I
			M	1	[-J	'—l—1 ——— 4 —•	K— 1	1	
Po - leg se - be tu i - mel.
Otrok pomiga drugemu otroku pojoč:
1 /L. -- rv			1—t	J				> •;		d	•i i
1'sJF "		• — M		u.			■ ■ # ■			L-* q
r> ■ j' i • t Fra - nek , ■	r,,	,	•
Pri - di to - vej, j Mjn _ ka ti. le - bi mi-gam,
m	:	"■	pr*—	“Ti	It				
	1—•* vi		• • - diš li		
Vsi:
j rv;	|=|				H	—1—H				--	1	1	H
fr		ä			e_|			J ...af-A-j		1—J	h-#	*		*	[j
Poj-di to - rej, j Min"-ka li' Te - bi mi-ga.
ra	L 1			p££|{r	—
	"-I	i' -—#—,	
vi - diš li?
Kako se ta igra zvršuje, razvidno je iz besed.
J.
5 g m°+-
VIII.	Igre z žogo.
1.	Oj, žogice male.*
Zmerno veselo.	Nar.	napev	nemški.
Oj, žo - gi - ce ma - le, 0 - krog- le, le-
pe, Le pri-di- te vna-še 0 - tro-ške ro-ke!
Ta igra se lahko poje tudi po napevu 1. »igre s k rogi j o«. Igre, katerim ni dodano pravilo, kako se igranje vrši, igrajo
se, kakor kažejo besede.
2.	Žogo svojo vzamem v roko.*
Zmerno veselo.
| J	~2'- : -	S—K-	FFi				pj		1		—K—h *1
		' ^ -	* -	—#		 —0			3=;	
Žo - go svo • jo vza-mem v ro - ko, Vr-žem
\~JL^ i i	—		—r|		._rl_—			-■=	
	f		-O	s	--2 £	• •			
jo ob strop vi - so - ko; Ra-da sko-či res ob
S, 1 , jiJ-U: ::
strop, Po - tlej pa brž k me - ni:	hop!
-**g 57 is«-»—
3.	Žogica gre k tebi zdaj.*
Zmerno.
	rk 'ir ■ -N N ■	1 #	=3=F	—N--1		v-|
		LjL_	J -	—Jr—J	0 '	-1
Žo - gi • ca gre k te - bi zdaj, Zdaj pa k rac-ni
gre na - zaj; Jed - na, dve, Jed - na, dve,
K te - bi gre, K me - ni gre.
Otroci si sede nasproti. Vsak ima jedno žogo. Žoge naj tak-ljajo sem pa tja, kakor kaže znamenje o.
4.	Kot žogici se reče.*
Živahno.
Kot žo - gi - ci se
I P £.i P	I
če, Ta-
rr* I S. I J J :J II
«y	#	'	9
ko ve - se - la te - <5e.
8
58 m<*~
5.	Žogica gre v zrak visoko."
Živahno.	*	*	*
Žo - gi - ca gre v zrak vi so - ko,
	m=5	V-l	I —IS-I			i’-H	Fi			t~~ 1	I
IfSbzSzd?		j	H3	-j i * *		._h J i 0--J		• .1		=£=i	1	
Gre iz ro - ke zo - pet v ro - ko.
6.	Doli k tlam.*
Veselo.
-A
! J=:l ■■ .flM' I * 11
Do - li k tlam, Go - ri v strop, Žo - ga,
m mmrn
hop, Sko-či k nam!
7.	Igrače ljubše nemam.*
Korakoma.
I	- gra-če ljub-še ne-mam ICot žo - gi - co, Da
J-j
spu-ščam jo, Po - tem pa spet u - je-mam.
-K! 59 ES«-*—
8. Z roke v roko*
Korakoma.
Z ro - ke v ro-ko, V zrak vi - so - ko; Jed - na, dve,
r\	iß					^=3-5“	
		* -1 #	-J		'• «' d - jP-	
s mm i
Do - bro gve;
Tri in Sti-ri, V zrač-nem ti-ri;
P
«—*—*— Pet in šest,
-i #—*—*—
Te - bi v pest;
30šm i
Se-dem, o-sem.
Spet v ro-ko sem, A de-vet	In	de-set,
V zrak vi - so - ko, Te - bi v ro - ko!
9. Žoga, žoga, suči se*
Živahno.
Hü j I i i i I
Žo - ga, žo - ga, su - čl se, Saj tež-
i ]
ko ni te - bi to! Pie - sa - ti na - u - či
~H>m 60 Glos-
se,	Da	boš zna - la prav le - po!
Otroci stoje v krogu, precej vsaksebi; vsak ima žogo. privezano na nit. S to žogo so sučejo, kakor zahteva pesem.
10.	Kamen bodi ročica.*
Zmerno venelo.	*	*	*
r		1 , -1			‘ 1		H—	iFI
	. -4—J— J J	1 .		1 J	•		N
Ka- men bo - di ro - či - ca, Žo - ga bo - di
—i *		—Tl		M		h i	
v	1*-.. i ' - •	- J—J	• *			0 0	#	- -\
mo - či - ca; Ka - kor ka - men se vr - ti,
Su - či se i ro - ka ti!
Otroci sučejo žogo z desno dlanjo na levi dlani, ali pa na mizah (ali klopeh).
11.	Detece počiva zdaj.*
Zmerno veselo.
			—h ■						f'i "h
	N -Ö- f— *		-• J	-X			•	^=1	J*
De - te - ce po - či - va zdaj, Žo - gi-
—*-»si 61
I""2r				1	ti	\~0—*r|				y-|	t—-h H
	5—£=£d	in	& 3			=^±=S=- \	I-,--J		
ca po - ča - ka naj; Žo - gi - ca za - spa - na
1 £	i p	*	m	H—	,	i -i T\	■ - 1	
Lv_!	5—J	l		[■*=1			Ff-M-	1-
je,	I	-	gri	-	ca	kon	-	ča	- na je.
Ta igra se lahko poje tudi po napevu zadnje »igre s krogljo«.
-h»SI 62 K«h-
IX.	Igre s krogljo.
1.	Oj, krogljice male.*
Veselo■	'	*	*	.(;
Oj, krog-lji - ce ma - le, 0-krog-le, le - pe, Le
pri - di - te v na - Se 0 - tro - ške ro - ke!
2.	Krogljiea ni htela spati.*
Korakoma.
S
I r:5F-4 - * "#	|	,
Krog-lji - ca ni hte - la	spa - ti.	Krog-lji-
ca je hte - la vsta-ti;	Iz	ro - ke	bi mo-je
	-k— r~> £ -		——1		N -.	—»-41-
		rd	brjtr^rrJ	=£=}	■ ,-Mf
šla Ra - da se i - grat na tla.
-f-»H 63
3.	Kroglja teče rada k nam.*
Živahno.
3	=	r-	—i—p -	■ ■—r		1—V—	_ p	— Kr-
mM rSEF	-i—•f* ' *—s	*		+.	• S
Krog - lja te - če ra - da k nam, Krog - lja
I L'	[t H	N I		> I			l-h IS 1		\—srl	•> —. H
	L*	0	k-	• 1	Iy	—1	[ i*da	[-J		§ , 3
te - če ra - da k vam, Krog- lja te - če spet na-
hF-*'		k—\~*r~	-fs	—	— • -	Spl	v—
			■ih-t1	:: ibz^	:te)		1
zaj, Ka - kor jej ve - li - mo kdaj.
4.	Le poglej, kako povsod.*
Veselo.
Lflrb--^r=j		tri	—1		.				-	—	K	1
	y n	jr	t	—	-J—j	- -			[—d	■“ •. 0
Le po - glej, ka - ko po - vsod Krog - lja
—f	-jft						—i	—				
	y	0	■- ~d	- —J							
te - če rav - no pot!
5.	Krogljiea, le gledi.*
Zmerno.	Napev	češko-nemški.
	-fitt 2	- -r—	N	N				—-h "N —
f"V|		J			 —•	i		==3—3—*—*—^
Krog-lji-ca, le gle-di,	Da	mi	greš	po
—h>53 64 go+-
		hr -				j	F=l			* - 1
*				9	—v—J	[=•	—j	—•	
sre - di.	Koc-	ke,	tam	pri	-	prav-lje	-	ne,
lit'# - ^ N '	^ -N I	hi	S -N	t-T 1	n=*s~	h 	.. i
EgEb^T - •			S—*	—H	[-*- *	|. .. 0 -0	 —p—j—d
Te - bi so na - stav-]je-ne. Koc-ke, tam pri-
\/>'i	K “K—		V-—v i			s -v;-	•					11
			—7— ~J	*		=£3	hi	^=1 -#	s r —11	
prav- lje - ne, Te - bi so na - stav-lje-ne.
6.	Pot je gladka.*
Zmerno veselo.	*	*
e£% 2 '-j	F=j	-	p^—_q		“tri	1 . k •;	d—q—d
Im tf~4—'		-		L?			
Pot je glad-ka In pa krat-ka; Krog-lja
r_0	-fft - |		=]	H	I “1		a	Fi	i 1	F=j	'	>		i	r^i
	?	*		d 	0	H	h*			H	N	0	t-d	=».		L.-J		-i-
leh-ko Te - če meh-ko, K me - ni tvo - ja,
1		t——		pd	m	F—;—|	H	H			.j			——	= 1
	S	-—J—		*		Lj=*	u •	u	hJ		p		\=*	i—j
K te-bi mo-ja, Krog - lja jed-na, Krog-lji
dve, Jed - na sem, Jed-na tje!
65
7.	Detece počiva zdaj.*
Zmerno veselo.
r :6z. 1?	j j i i	~\—1~j	1 1 . t 1—j r-T	1	1 -
I Eff ^ : 4:		• 1 3 J 1 Lj • =3
De-te-ce po - či - va zdaj, Krog-lji - ca po-
	-| t 1	—I H	M	3• * J
* =£j ča - ka I - gri	L J / J naj; F r—I	i J s Krog-lji i—1—r	' ' 1 - ca za ■	J J_l ' 3 ■ spa-na je, 1
	E =£3 - ca kon	- ča - na	1: 3 “ 1 je.	1
Ta igra se lahko poje tudi po napevu zadnje »igre z žogo« str. 60. Dovolj je torej, da se nauče otroci le jednega teh dveh napevov.
‘J
-wjg G 6 K®-!—
X.	Pesmi za stavljenje.
1.	Otroci, pridite.
Živo.	-	i - j ) -+h	* * * i r 3 j=\
\fy E« / i 0 - :: ? .s	_i	-t—J	Zfc ,	#— 0 tro - ci, pri - di H—i—, —rF	- te, Da K “ ' K	» “K : —«— —0—j hi - So vi - di- | 1 3
J.-*-?			
te! Dve o-ken-ci in vra-ta Vam hi - ši - ca i-
1 Mi			—				—			■n—				
L\P	(7	*		0	N T . 	0	—	f-1	*		5s:				J
ma ta. Ko več - ji bom en-krat, Pa vam po-sta-vim
r\ o 3M?		—	-f-		—f—-h—	:vj		H	s	1	\ —	d
		•	S	 5	#		te	0 z - «	-Jd	: ~	' *	1	■ i—ä	- h 1
grad; Vse lep-že bo na-prav-ljen, Od mra-mor-ja po-
r~y	It 	 i k ^1	
LiLji.		1——	—	
stav-ljen.
&.*
Zmerno venelo.
Edt< v ..	=1	p=	—i—3=	* i J :		—		
	U	J—.		(: * :				M
0 - tro - ci, pri - di - te,	Da	hi - šo vi - di-
Ko	več-ji bom en - krat, Pa	vam po - sta-vim
-h»S! 67 K«h-
F^—1-jhH		- 0-	T i	1	Ö	1—	p "	, 3
E^jL * 'jl\	P=*—i		3 «				t=l	• 3
te! Dve o - ken - ci in vra - ta Vam hi - ši - ca i-grad; Vse lep - že bo na - prav-ljen, Od mra-mor-ja po-
ma ta. stav-ljen.
2.	Stoji na vrtu lopica. <(.
Zmerno veselo.
lipi't	Efežiii
Sto - ji na vr - tu lo - pi - ca, A v lo - pi - ci je
n + HRJ		l.. . H	±3 	9	i I	P i“	——		d	F— -h—s—!		F=j	v=q
bf)	[ZI_	1 »■		'V 1	L1	H 1	H	H	M		. J' *	• J	1
klo - pi - ca, Še jed - no si pri - pra - vil bom In
81	-	$	j	7	»I , Ü 2 pl
t.	•	•	.0..	•	-0-	•
zra-ven jo po - sta - vil bom. Ce - mu pa no - va klop bo ta? Ej, se-stri-ca naj jo i - ma, Da
		~	iri		—rtc-l				F1!
	3Tjn_ q	p _ ^ j V	Jr —i	«	•		'id	EEEÖ		~_J	Ž S -	I—j	' -J
lah - ko z ma-no v lo - pi - ci Se - di na last- ni
68 gol-
El	=?.	—v—		~ s	C				\ \			1	
		m	" r . #		1 1 d. . •		M		M	
ido - pi - ci. Da lah - ko z ma-no v lo - pi - ci Se-
Fp#	t	r—		—	s						
	£*=3? ^ -		 •_1	3		5 f a 7 : . «	
di na last-ni klo-pi-ci.
&.*
Veselo.
A
M 71 -	»t?*-!
Sto - ji na vr - tu	lo - pi - ca,	A	v lo - pi-
Če - mu pa	no-va	klop bo ta?	Ej,	se-stri-
ci je klo - pi - ca, ca naj jo i - ma,
Še jed - no si pri - pra - vil Da lali - ko z ma - no v lo - pi-
bom In zra-ven jo po - sta-vil bom. ci	Se - di na last-ni klo-pi - ci.
3.	Rob za robom vstaja tu.*
Korakoma.	*	*	*
E3R4-2—i—		R	F " 1	r	t—i	1		S		Rj	\=f3	L-i'JE& a	
j	n •	H	E H	±nl	z=zt*=.\			: *			0 L.	
Rob za ro-bom vsta - ja tu, Vrt - na
->h>S 69 S<h-
t Mi	Ö 1		pid	1 * 1 •/	"i
					* 3 1
je o - gra-ja tu!	Na	vr	-	ti	-	<5i
pa le - po Žlaht-ne ro - že mi cve - to.
4.	Voda teče, dete mlado.51'
Živahno.	*	*	*.
?■;
Vo - da te - če,	de -	te	mla-do	Pa	bi pri-Slo
Čoln gre lah - ko	čez	va	- lo - ve,	Pti - ček v zra-ku
Mi - sel zdaj mu	vsta -	ne	v gla- vi:	Most	si tr - den
iiK~1 . '1—^		F pz	i N I	FiP—	Ni “ 1
	\L—_v	*—J			» 9	L_
čez-njo ra - do,	A	ka-ko bi	ne	- ki to,
jih pre-plo-ve,	Ri	- ba su - če	se	gib-ko,
brž po - sta - vi,	In	ko i - ma	ta	mo - stič,
			— -J -K-1	F i	
	|7—••—*		•	* i		—-	
Ko	sla - bot - no	je	ta - ko ?
A	kaj de - te	bo	šib- ko ?
Ne	bo - ji se	vo	-	de nič!
70 r;:<H-
5.	Zvonik si brž postavim.
a.
Grede.
J*
rJLJ -jlU-s ,s rb j *s I' * 'S 'S I
Zvo - nik si brž po - sta-vim, Zvo - ni - ku le - mu
* -#•
pra-vim: »Oj, ti zvo - nik, Le stoj na-vpik!< In
r G	-5.	lE=g^	!5=		|_ _j	|	is 'S =1		• ■> !
Lv?					1=2=3	—A	1/ / ■	!=*	§
rad sto-ji na - vpič-no, Sto - ji mi ne-pre-
z% J -N—I	— •> T T >
miß-no; Ta - ko, zvo - nik, Le stoj na-vpik!
b*
Grede.
	—^—hi "K ■ ■ f1				—z—h	—r—	Š	h	7- ^
		—J		•	■	4	—	—£ •	•v "p
Zvo - nik si brž po - sta-vim, Zvo - ni - ku te - mu In rad sto-ji	na - vpič-no, Sto - ji mi	ne-pre-
Fffl ~ r—“K 1			lEE^=fj 1		I - . 1	1—i		n		—š—-R
	j?- ■ J -f-d	zzl		*		ErJ=ü	y	m	—II
pra-vim: »Oj, ti	zvo - nik,	Le	stoj	na-vpik!«
mič-no; Ta - ko,	zvo - nik,	Le	stoj	na-vpik!
6.	Tesarček naš.
Grede.
-J J «r « 1 -*—*—*
=fs=r^5=:
ve - di, kaj te -le po - ve - di, le po - ve - di,
sar- ček	naš,	te	-	sar - ček	naš,	Popo je	to,	te	-	sar - ček	naš,	Pa
po je	to,	te	-	sar - ček	naš,	Pa
.	Jeden-------
-N ...pz	.	j	ah .	\:	-Jl
-•—-—•—nekateri:1—*-
sa - ti znaš?	»Stop-
kaj še znaš!	»Pokaj še znaš!	»Po-
ni - ce vam po-stav-ljam moč-ne, Stop - ni - ce moč - ne stav-ljam tu - di vam klo - pi še ln niz-ke in vi-stav-ljam tu - di vam zvo - ni - ke, In cer-kve ma - le
in pri-roč - ne.« so - ke hi - še.« in ve - li - ke.«
Zbor:
m ;• H ; | 1 |	I
po je to, te - sar-ček naš, Ti
maj-hen si, pa do - sti znaš
Prva dela te igre se pojeta zaporedoma trikrat, potem zadnji del jedenkrat.
-H>a 72 g«H-
XI.	Sklepne pesmi.
1.	Dosti danes smo igrali.
(Otroški mirozov.)
Zmerno.
 -N .K IS..fc-h-ih I S ,	#	J'—n	I
Do-sti da-nes smo i-gra-li, Ve-se-li-li se na moč,
Zdaj pa 7, Bo-gom, znan-ci nia - li, Do-bro spi-te! Lali-ko noč! Posnemanje trobentanja.
S I P»	* *
fl I # j a f*	
Ta - ra - ra, ta- ra- ra ra- ra- ra ra - ra, Ta-
-*—	*	-1—J	h—j
•	3	8	¥+
ra - ra,	ta-ra-ra	ra-ra-ra ra - ra, Ta-
3
ra - ra, ta- ra- ra ra-ra - ra, Ta-ra - ra-ra-
ra, la - ra - ra - ra- ra ra!
Posnemaje trobentanje, drže otroci roko stisnjeno v pest pred usti.
-K>sa 73 r<h-
2.	Končana je igra.*
Živahno.	*	*	*
Kon - Ca - na je i - gra, Od - i - di - mo
vsi; Ve - se - lo se ju - tri Spet vi - di - mo
		—i	R		=1	ta				^-r—J	V H
«i J 4		0	—		9		-2
vsi! Ju - he, ju - he, ju - he — ! Ju-
he, ju - he, ju - he — !
3.	Lepo domov zdaj idimo.*
Grede.	Po	nar.	napevu.
			, I	FF	I	1—	—i		_	r—r—1	—I
|	-jr t/ n i V-	J—d	a	1 0	J	*	* *				h 1—* —-	H
Le - po do - mov zdaj i - di - mo, Da lju - be
M^—i—i—|	■ H	1 . ■? -1	h 1	N H	H	ta—i	—	m	1—"1
—•- f=3	J \	LJ-' *	0	1—#	1	LLrj	tl	h—#—
svo - je vi - di - mo; Ro - ko še vsem to - va - ri-
	rtJ?—J—*—r		-—		Fi		_j ;			P
•J	^ v , / p _ ä—0				•	«	—j)—!		~o	—	I—-
šem, Po-tem pa k dra-gim sta-ri - šem!
10
-**a 74 s<h-
4.	Minul je iger naših eas.:|
Veselo.
rdz-
Mi - nul je i - ger na - Sih čas, Od vas do - mov od-ha-jam jaz, A pred-no grem, še vsa-ke-do Po-
=±=Bt
mm
zdrav-Ijen bo - di prav srč - no!
5.	Ko deteca prihajajo.*
Zmerno veselo.	*	*	*
i—r	i i :V% i:	/V	1-	r~H—“K	—i H	F			•• ^ -	—--j
	t"11	( J		-J-]			0;#		* -H
Ko de - te - ca pri - ha - ja - jo,	Ro - či - ce si po-
r_U	-tfjf		! s >. *• 1	1 * * 1	■; -n	—i
			i. *. * F - M.1	* s * ' -d	H
da - ja - jo, In ka- dar se po-slav-Ija-jo, Pri-
Ftt - -N =		=t=l	L			\		
	0	• \	.-41Z J L-#i— S	5 1	]-				
jaz - no se po - zdrav-lja - jo,
-h>Ö 75
6.	Ko mine igranje.
Venelo.
IIÜI
-h—
-V
d.
\: ':
; • ?l-
Ko mi-ne i - gra-nje, Pa te-čem na dom, Ve-
r~ :• i
-h 7-h _«l_ ± •>
" -0-
čer-ja me ča-ka^Po - je-del jo (je) bom.2) Oj
pač so ve - se - li 0 - Ivo - ci te - daj, Ko
k sta - ri - šem svo-jim Pri - spe-jo na - zaj! Polh.
"t/
—w  a
M
seb- no pa bo - di Po
.nn^i
vo - Iji jim to, Da
vse - lej le Veselo.
po se In	mir- no	ve
b*
do.
P ä V yi;iz-^l
Ko mi-ne i - gra-nje, Pa te-Cern na dom, Ve-
(Ko-
Oj pač so ve - se - li O - tro - ci te - daj, Ko Po - seb - no pa bo - di Po vo - lji jim to, Da
’) »Kosilo me čaka,«
'•*) Za deklice: »Pojela jo (je) bom.
-h>53 76 :i<n-
	r- 1		!5___	K 1		—ir N	-K ^ -4	I
L SR				r*—«—ilJ	. —	: • it== L	1—
čer - ja	me	ča - ka,	Po	-	je - del	jo	bom.
si - lo)	(Po	-	jed - la)	(je)
k sta-ri-žem	svo-jim	Pri	-	spe-jo	na	-	zaj!
vse-lej	lo -	po se	In	mir-no	ve	-	do!
7.	Še pozdrav prijazen.*
Korakoma.
-ILJ* 2 '		H 'r		—i
		F5—^7-	=£-$-^7 1	
Še po-zdrav pri - ja - zen.	Po	-	tlej	pa	na-
F##—	-- - j	F=i		i—i	1 -+>>		!“> ,	r-sr- I	f=-	
m—	—ifr-2-;]	h*		=J	•			0		4=—i L~ä	*	b=J
ra-zen! Soln-ce ni - ža se,	Ve-čer
• Lr-		■ -N- -	K-—	—	■ /'h- -
	jFH= - -3	—K ^ v	*	—	“c—i	-1	
bli-ža se;	I	-	gra	je	kon	-	ča	-	na,
Gla-vi- ca za - spa-na:	Še	po-zdrav	pri-
		0 ~ tr~H7 3		-ft I	H	\~v—üd	Fd	H	h-r-i—f	I
		* —M	\ *	«P-l	M	L2-J 1		=J	l |r. - 1:	1
ja - zen, Lah - ko noč!	Na - ra - zen!
&
-h»S1 77 !>*-
XII.	Raznotere pesmi.
1.	Vrečo z rame.*
Zmerno veselo.	*	*	*
PfM j j*
Vre-čo z ra-me, ov - sa z ra-me, Ko-njič
				S r is - '.te.		* i
«■		—•	. -	L; -• •	rM	
naš ne ma-ra sla-me, Da bo te - kel brž po
	L'ö—i i	— b I	r—j	.	N	f—|			. m—K—S H
\fh	i .	E*E 23			1 III	
ce - sti, Ko-njič mo - ra ov - sa je - sli; Jej, ko-
		i 3	m o - bro	\=rt~ir' v 1		Ml
		-4— ä—d nji-ček, d'		tg-i:g-4fcJ jej, Po - tlej	gre- mo brž na -	prej!
2.	Petelin jutro znani že.*
Korakoma.
	R				-”^s—rl		K—fy—N—l~H
m « 4 -^1	h	M			S	
Pe - te - lin ju - tro zna - ni že: »Oj, de - te lju - bo, Le vsta-ni, de - te; že je čas! U - mij ro-ke, u-
\-9	<• z-	t -i	r-			■		—:	:	1-	
			bJ	3=^1		j *	'i 1-T	« * 1
vsta-ni že!«	Če spa - lo bo - deš ju - tro ce - lo,	Nič
mij o - braz, Po - tem te soln - ce bo lju - bi - lo	In
-K»a 78 Et<n-
hjyfo -“N—ti—h—H	*—k---H	-				
Fhr-3J „N o	i;. - 'I	!~J~ j	S			—7 q
soln - ce te ne bo ve - se - lo;	Za - to - rej, de - te,
zdrav - je, mo e ti bo de - li - lo. Čuj! dan pe - te - lin
id5* t/	m	j' ,.-1 i; "N—r	R=	| , «, II-
		' ^ L. *s . * • 	 s		
	vsta-ni	že, Pe - te - lin ju - tro	zna - ni	že.
	zna - ni	že: »Oj, de-te lju - bo,	vsta - ni	že!«
3.	Nad mano leta čuden ptic.
Živahno.
	—	Fi			s ':.f- ■ s .		s . r^-~	
8	P—		—J	a	s		—J
Nad	ma - no	le	-	ta	c'u - den ptič,	Po
Ne	boš po - le	-	tel,	ptič, dru-gam,	Kot
Pri - ve - zan	si	na	dol - go nit,	Ni-
Kdo	ptiß je ta?	Po - ve - di vsaj!	Ej,
zra -	ku	vle	-	če lep	re - pič,	In ka-dar	ve	- ter
go -	ri	v zrak	in	do	- li k tlam;	Ta - ko boš	le	- tel,
kar	ne	stre	-	saj	je	sr-dit!	Po-vem ti,	ptič, moč-
to	je	moj	pa -	pir-ni zmaj,	Na moč le - po	sem
\^\	j—	r—I	i - >-N“		h'"	
		' J-	gdESEl		
bolj za - pi - že,	Po	zra-ku	ptič se dvig-ne vika - kor re - čem,	Iz	ro - ke	te spu - sti - li ne-
na je to - li,	Da	ne raz - tr - gaš je ni - koga iz - re - zal,	In	nit moč - no sem nanj pri - ve-
-k>5S 79
•s	w	\^_	•
še.	Nad	ma-no	le	- ta	ču-den	ptič,	Po
čem.	Ne	boš po	- le	- tel,	ptič, dru -	gam,	Kot
li.	Pri -	ve-zan	si	na	dol - go	nit,	Nizal.	Kdo	ptič je	ta?	Po -	ve - di	vsaj!	Ej,
ii
zra - ku vle - če go - ri v zrak in kar ne stre - saj to je	moj pa
lep re - pič. do - li k Ham. je sr - dit! pir - ni zmaj.
4.	Ponedeljek vtorku pravi.
F#	o , j	s 1	"•		1			1			
tf	iJlk ~j-;	7=±.j				•		i-j±:OEri
Po - ne - de - ljek vtor-ku pra - vi:
\4.		Fr-j		n		I	\—j	^ i	F|	1 *7 ^ “ 1	n		rrd5	hi	' j
			r •		9	H	J		iZJ	i-tl 1 k ' J	t *	.	• »	•	
»Kse-stri sre-di se od - pra - vi,	Naj	če	-	tr	-	tek
htrffjt—1—;	s	• ^	—r—-|*—-f*!	j		r-—|	|S—3	\ —	K I
	— l		r-j—•— —J		- . • m	— ,	L—]
pet -ka vpra-ša, Kaj po - čne so - bo - ta na - ša,
	\ 1*5		fr—|	i—--—^	r	d
	1—• -1 — •	0 0			_■'± 3 -#■
Da - li, ko ne - de - lja doj - de, Z na - mi k sve - ti
~**m 80 e;:<h-
n » m		'	—Ht-I	: w )"m I	i . -N-					
	ž—	-J •	• »•		■	j			N	
ma - ši poj-de?»	Ni	so	-	bo	-	ta	se	bra	-	ni-
	\L	w				I 	1		r=\	s H	1—;	N—IH		
			J	Ö	1 m	_ * *	—J	-J	bj	i—#—	lizr™=3
la,	Ne	-	go	prav	ve	-	se	-	la	bi	-	la,
lOJL -jr.			- "N			r-	-				^	V	—	-n
rvü ~~w	—9	—	•	g t	—			' - !	-j—# #	>	*U «LL-	y
In vne-de-ljo dne - vi na - ši	Bi	-	li	so	pri
n ^		i—	F==3	h	—S i—S 1	1 t
		- -#	i	5—A . *	bj	7 --- 1	
sve - ti ma - ši.
5.	Vesel je naš otroški rod. ')
bp-Ttf *r					—			j		s		-ir*-	«t	1
		3		t* ' '			c *		
Ve - sel je	naš o - tro - ški	rod,	Saj
Mi - klavž pač de - co rad i - ma,	Da
		0 	*	ft -1	!=■	S	. .p.						*■ f- ----- -I
	T TI #		—J	J		—		□E .	■ 1 -j»—1
ju - tri je Mi - klav - žev	god,	Noto - li - ko jej stva - ri	da!	Pa
£ —-j •-				j • ! - 	f S :
	i_-dq—^ j 	# , •	»		* ' *
coj pa po	na - va - di	sta - ri	Mili - sti le, kdor rad u	- bo - ga,	No-
‘) Za nižjo — ali še bolje — za srednjo stopinjo ljudskih šoL
-**tg 81 iw-
F JFftf				i H -	S	s*			1	_ —_
	si* -zn ui	0						1 i-zj	[—		 r -N 1
klavž de - li nam raz - ne	stva - ri:	Fan-
coj prej-me da - ri - la	mno-ga,	To-
	*	It			fr—1	I	;	
[4	5 j	" 3 -K	t *	!F J	'±=:\	1—J	1 1 —1 ' #	#	J
ti-čem sab-lje, bob - ne, da ko - gar nič pri - da
puš-ke,
ni,
De-
Ske-
kli-čem fi - ge, med in hruš-ke;	Fan-
le - čo ši - bo le do - bi.	Za-
r\ -		—-i	|-—	N -		—	s—1*1			s-	—	► ) - N 1
			0		4	0		—•	1 1 			—		-J ----- -—j
ti - čem tu - di	še	ko	-	nji-če,	Voto le prid - ni	vsi	bo	-	di - mo,	Da
i		- —N—n		—i	s; I		1 n ■. T“ m . 'i		s	^ -v- j
		—0		—*	:J	bzj		F 1 • -—0 —		^-r-=L_-l
ja - ke,	to - pe	in	vo - zi - če,	A dek - liži - be	hu - de	ne	do - bi - mo,	Lju - bi - mo
	If=I	^ 1	r-'.s— 1	F	-	H		--i
l:f " . *		* .	7 « i—#	J			—0—	3^	
ce, te ho - če - jo	Bolj	pu - ni - ce, ki	jo - če-
vse to - va - ri - še	In	do - bre svo - je	sta - ri-
	i	e—i	i		■ |	-		v -|	h ^
Efp .• .	^z:l		r^-Jrj	- - £	»—*—3
jo.	Ve	-	sel	je	naš	o	-	tro	-	ški
še,	Po	-	tem,	če	kaj	na	-	sta	-	vi-
li
82 K«-*—
Fi	-h — -j—j—®--t—N--I		-		r		
	t. 1 * * |			m—S			b=d
rod,	Saj	ju	-	tri	je	Mi	-	klavr	-	žev
mo,	če	krož	-	ni	- ke	pri - pra - vi-
	'h ——i						r—i—fs— I
		^Z2=-i—		1=1==: m 9			u	
god,	No	- coj pa po	na - va - di
mo,	Mi	- klavž da - rov	bo vsem pri-
sta - ri	Mi	- klavž de - li nam raz - ne
ne-sel,	Na	krož-nik vsak bo	kaj na-
r\ *• 1. -		v * I!	
	& i iz		
stva - ri. tre - sel!
6.	Prišel bo iz neba.*
Zmerno.
f
Pri - šel bo	iz	ne	-	ba	Dol	an - gelj	ček	zlat:	«Po
Raz - pel bo	pre-sve	-	te	Ro	- ke nad	me-noj:	«Ti
Po - bož - no bo mo - lil Pri me - ni vso noč: «Gos-Sto-ječ mi	na	stra	-	ni	Ro	pro - sil	ta -	ko:	«Le
Po - slal mi	bo	spa -	nje	Ir)	slad - ki	po -	koj.	Ka-
-h»53 83 K«-j—
|£._.u -U	L J. r—j	i —i—rl	1	M	t——
l-fö—<a- f-—«H		\ro J_-l	I--1 ■ -i	1
ko -	ja	ti	tre -	ba,	Le	poj	- di	mi	spat!»
ljub -	• Ije -	no	de ■	■ te,	Le	spa	-vaj	no	- coj!»
pod	me	iz -	vo ■	- lil	Je	te -	bi	v po	- moč!
prid	- no	0 -	sta -	■ ni,	Ti	de -	te	■ju	- bo!»
ko	pač	skr •	- ban	je	'1'a	an -	gelj-	ček	moj!
7.	Oj, mačica, oj, mačica.
Zmerno.
JL^u -2-	^— I		■s	—r -n—i	1	K-		T >	1
1	i—— *.			l 4	—A
Oj,	ma	-	či	-	ca,	oj,	ma	-	či	-	ca, Ne-
Oj,	ma	-	či	-	ca,	oj,	ma	-	či	-	ca, Meh-
Oj,	ma	-	či	-	ca,	oj,	ma	-	či	-	ca, Ne-
fl		(t N- C - . 1		—N—-—	— 1
	li		i •* . :»«j. i		
skrb - na	ti	i -	gra	-	či	-	ca!	Ka	- ko i - maš li
ka je	tvo	- ja	ta	-	či	-	ca.	Le	- po jo li - žeš
var - na	ti	i -	gra	-	či	-	ca!	Ti	vgob-čku |o - stre
hfa -K -7|~		-	- . .—H, H,--" --1	
	r"-		—N -P—-#	r2—j	€	*	0	1
me - hek gob - ček,	A	v njem sto-ji pri	zob - ci zob-
in u - mi - vaš,	A	v njej bo-de - če	krem-plje skri-
zob-ke i - maš,	In	v no - ži-ci mi	kremplje skri-
ček;	Ta	zob- ček vse - ka prav glo - bo - ko.	Ni-
vaš. To	ve - di: Krem-plji ti bo-de - či	Prav
vaš. Če gla-dim te, se ra - da las - kaš, Če
-wSSä 84
pij			IH II i i 1		
	i 11				
ka - ri	me	ne	vgriz-ni	vro-ko!	Oj,	ma -	či - ca,	oj,
čis - to	nič	mi	ni - so	vše - či!	Oj,	ma -	či - ca,	oj,
jez - na	si,	pa	tu - di	pras-kaš.	Oj,	ma -	či - ca,	oj,
ma - či	-	ca,	Ne - skrb - na	ti	i	-	gra -	či	-	ca!
ma - či	-	ca,	0 - stra je	tvo	- ja	ta -	či	-	ca.
ma - či	-	ca,	Ti liu - da	si	i	-	gra -	či	-	ca.
8.	Črna žena, stara peč.*
Grede.
	l~» .	[Ep* d •		S—Z “h N
tt 4 J - |			•	/ -1
Čr - na že - na, sta - ra peč, čis - to nič mi ni - si Peč na-to ne re - če nič, Mis-li pa: »Le stoj, fan-Doj-de mraz in doj-de led. Oh ka-ko je mr-zel
-  V
ya=--[£EE£
všeč! Mi - zo tič, Zdaj, se svet 1 Fan - ti
S
glej, o - ma - ro ve, me ne - maš ču je v so - bi
	k . 	0		- s	■
0 glej,	Vse	le-
rad,	Ko	se
všeč,	Fan -	tič
ske-	0 — -če	. #	 se	na	I—0	 njej,	—- •— A	po -	glej	0- se	* - sa-	mo
1)0-	diš	ven	i -	grat,	A	ko	mraz	se	bo	za-
gle-	da	rad	na	peč,	Fan	-tič	peč	ob-	-jem-	■lje
-H>3 85 K<H-
	1 ,-4	—r—s—H:	
ray n_ jL ~ • - • ir — ✓—•		j " II
zdaj: čr - na	si in pol-na	saj!«
čel, Ta-krat	boš dru - ga - če	del!«
zdaj: »Lju-ba	peč, si gor-ka	kaj?«
9.	Jabolko na veji spi.
Grede.	*	H:	*
Ja - bol	-	ko	na	ve	-	ji	spi.	Kdo	1
Ja - bol	-	ko	na	ve	-	ji	spi.	Kdo	1
Ja - bol	-	ko	na	ve	-	ji	spi.	Kdo	1
Veselo.
r G	1# A— .■—h	!■ —	1		1	1"		Pl-7 v		M	
		1 .	1	g		ä	1		S		r J
me	-	ni	ga	vzbu-di?	»Jaz!«	de	soln-ce
me	-	ni	ga	vzbu-di?	»Jaz!«	de	pti - ček
me	-	ni	ga	vzbu-di?	»Jaz!«	de	ve - ter
. r\ +		F .			'■	=z~:	.—:jz	'1 - 1		1	k. Tf
		—t—	'J	# ■«—L	;		-#—d	a «		-»	
in	Se	re-če:	»A -	ko	ža-rek	moj ga	spe'-če,
in	še	po-je:	»A -	ko	ču-je	pet-je	mo-je,
in	ve	-	li še:	»A-	ko	sa- pa	mo-ja	pi - še,
F^i	t—i—	v-	FFF				—1	* v "fs~	=—q
		-J				*	J		-0-
Hi - tro	bo - de	se	vzbu-di -	lo,	Ili - tro	z	ve-je
Hi - tro	bo-de	se	vzbu-di -	lo,	Hi - tro	z	ve-je
Hi - tro	bo - de	se	vzbu- di -	lo,	Hi - tro	z	ve - je
—►«53 86 §£«+-
Grede.
bo sko- či - lo.« bo sko - či - lo.« bo sko - či - lo.«
■f		-1	1:	-I	:	—u.		,	i
\	. i |			r- -•	-4=;
	'G,		— ^.0	•1		—#—i
	Soln- ce	si -	je,	ža -	rek
	Do - bro	ptič -	ka	spev	po-
	Moč - no	ve -	ter	res	za»
m
—'i i ♦
j
po - če, te - če, pi- še,
Ja - bol - ko Ja - bol - ko Ja - bol - ko.
pa
pa
mar
vsta - ti ne - če. vsta - ti ne - če. ved - no spi še?
Sklep:
Vvselo.
je vzbu - di■
9 * -#•
Hi - tro do - li je sko - či - lo; Ve - ter, to je
#
1ÜÜ
pač mo- žak, Ni - liče ni na sve - tu tak!
10. Kaj jahač Grede.					u v lasti bodi. /Tv		* * * «T-T—^-1
	2 -•		-J	II		tr5r.jv.jL-3	
Kaj ja - ha - ču v las-ti bo - di? — To ja- ha-ču v las - ti
-h>9 87
L (J	,					s --	»5	:		1—i		\ —N				)	1	
l:@			. ...ti	:	J '	•		
bo - di: Ko - njiC, ki prav do - bro ho - di,
l_IL	L.	—			K 7 =f»l		H		i	1 I	:	K —!	ta	h=—• - -K—
E E	-9		'—• —		f=i	- 0			^Eä=*==$A
Sto-pi-ca, da nanj se dvi-ga, Va-jel, da krep ko dr-
jp		ta —l~	■	“N,	^ —	S “N		
(fe *	- 0	Lj' .		— —0	—S	—1	L j -1
ži ga;	Sed	-	lo,	da	nanj	mo	-	re	ses	-	ti,
Se za-po-no, ki se bles-ti; V las-ti bo-di mu če-
--■=r • •' i / v 1 i
la - da In o - stro-ga, da spod - ba-da,
Meč sve - tal, da ga o - pa - že, Po - tlej vsa - kdo do • bro
ja-še! To ja - ha - ču v las-ti bo-di!
-H>g 88 s«h-
11.	Juhe, juhe, juhe.
Zmerno reselo.	Nemški	napev.
Ju - he, ju - he, ju - he, Sneg pr - vi pa - da
že! Na po * Ije, tra - to, vrt in log Po-
1=Ž=Ž=ŽlH
tre - sa per - je lju - bi Bog, Da zdaj, ko mraz gro-
fcM
IpEjsip -0- -0-
i ske-leč, Ne zeb - lo bi rast - lin pre-več. Čuj,
lju - bi pr - vi sneg, Po - krij z o - de - jo
P#*!
vse, Le vse skrb-no po - krij z o-de-jo
nam gor - ko! Čuj, nam gor - ko!
-H»sa 89 K**-
v
12.	Crna noč je žena stara.
Grede.	*	*	*
		£ .) . ' ' i	■ | I , —	> *■ " h fc ■
	"5	r_A — *—^ •• 	ä, gl—		
Čr - na	noč je že - na	sta - ra,	Nas o-
Kaj nam	to - rej je sto	- ri - ti,	Ka - kor
F_g	tl	v —		—h *) k	'k	"1 " “1	s—"f5‘ 1
			*r	b*	j " J? jft	
trok prav nič ne ma-ra; Ši - bo	no - si hu - do
v svet - lo hi - šo	i - ti? Tam, ker	je ve-čer-ja
		1« =—		“^1	-d	l~r	*	r-l
•s	Ž	0	9			L-j ■£ $=]	i .	N ± ;v A J * -#• *
v ro-ci,	Nje bo - ji - mo se	o - tro-ci,	Mar-si-
bli-zo,	Vse-de-mo se vsi	za mi - zo,	Mo - li-
kdo bi še i - gral,	Ko bi	se	no - či ne
mo še pred jed - jo,	Mo - li	- mo	po njej le-
bal.	A - li	sre - di i - gre	glas - ne Soln-ce
po!	Po - tlej	pa nam pri - de	spa - nje, In ta-
svet-lo nam u-gas-ne, Noč pa po - tlej te-men ko ve - čer kon-čan je,	In zve-če-rom	tem-na
	1—*—k~~	r -s-i		i-}" 1	i
traS-iL—L*— rsTZ . ,	#. ' plašč Na zem noč, Že - na	- Ijo pro-stre na -sta - ra, čr - na	lašč. noč.	\~=
12
-*>3 90 R?*4-
XIII. Dodatek.
1.	Znal bi rad, kako li kmetje.
(Igra v krogu.)
Gnile. '■} •>				=h-	Narodni napev. - - '* “N
~	-»■ -	: 1 J -4-		-■1—h-2	a	J	 -0~
Znal	bi	rad, ka - ko	li	kme-tje 0 - ves
Znal	bi	rad, ka - ko	li	kme-tje 0 - ves
Znal	bi	rad, ka-ko	li	kme-tje 0 - ves
Znal	bi	rad, ka-ko	li	kme-tje, Ko so
i *..-v;.! I:	^ •/ : : ; ;
se - je -	jo	svoj ?	Glej,	ta	-	ko	-	le,	ta	-	ko - le
ža - nje -	jo	svoj ?	Glej,	ta	-	ko	-	le,	ta	-	ko - le
mla-ti -	jo	svoj?	Glej,	ta	-	ko	-	le,	ta	-	ko - le
trad - ni,	za	- spe ?	Glej,	ta	-	ko	-	le,	ta	-	ko - le
La, la, la, la, la, la, la,
1 ib	' ",	-£-4-	•	a		-H-	) .-j|	
	/		0 •		=Č"			
kme	- tje	0 - ves	se -	je -	jo	svoj.	
kme	- tje	0 - ves	ža -	nje	jo	svoj.	
kme	- tje	0 - ves	mla	ti -	jo	svoj	
kme	- tje,	Ko so	trud	-ni,	za	- spe.	
la,	la,	La, la,	la,	la,	la,	la!	
Prvi	del poje jeden		ali nekate		ri	dečki,	drugi del (ki se
ponavlja) pojo vsi otroci. Pri teni posnemajo kmetska dela, n. pr. setev, mlatev, žetev, i. t. d. Pri besedah: »Glej, tako-le, takole kmetje, ko so trudni, zaspe« vsi počenejo, polože levi podlaket na obe koleni in poležejo glavo na dlan desne roke, katere komolec sloni na desnem kolenu. Te besede odpevši, umolknejo za kratek čas. Na znamenje učiteljevo (zabaviteljičino) vsklik-nejo vsi »kikiriki«, vstanejo, primejo se za roke, zapojo »La, la« ter se zavrte v krogu.
-+»JS 91 K«H-
2.	Otroci, ura nima pokoja.
(Igra v krogu.)
Korakoma.	A.	Nedvöd.
ite&I I. % I ; l
O - tro - ci, u - ra ni - ma Po - ko - ja, ved-no Po	- ča -	si	v stol-pu	le-če;	Na -	prej	le	ven - dar
Ili	- tre - je	že	na	ste - ni	Nam	u	-	ra	ka - že
In	glej -	te,	u	- ra	ma-la,	Ka -	ko	se	jej mu-
0	- tro -	ci,	u	- ra	ni - ma	Po -	ko	-	ja,	ved-no
		P'“ ' ■ ? ;-i	i, . v	- H“' v 4h
		v—/—«—- 1	Lr: / 1	- ' fcs
gre, Naj	vro - če	je	alj	zi - ma.	Na - prej po	- mi	- če
gre, Ce	tu - di	se	pro	-	te - če	Ne - vih - te	jej	gro-
čas, V za-pre-ki če no - be - ni Jej ne za-sta-ne di, Ko	da bi	za	- o -	sta - la,	Za dru - gi	- mi	hi-
gre, Naj	vro-če	je	alj	zi - ma,	Na-prej po	- mi	- če
p 0 -	il!	1 > V c	- S-,		I			
		r-l •	i>	- -± ~ 	d		1
se:	Tik,	tak, tik, tak, tik,		tak.	
ze:	*	» > »	>	>	
glas:					
ti:	»	> > >	»	>	
se:	»	» » >	>	»	
Otroci	stoje	v krogu in	pojo.	Pri «Tik, tak» mahajo —	
kakor nihalo pri uri — z desno (levo) roko. Kitica 1. in 5. se pojeti po času, gori naznanjenem, kitica 2. počasneje, kitica 3. in
4.	pa hitreje.
V
3.	Ce otroci vljudni so.*
(Igra v krogu.)
Korakoma.	A.	Nedvöd.
- N N k. I		I vlji		\ f H
t/	Ce o - tro - ci		ud-ni so, Leh	* * v—/	J - ko jim je sr-
-KJ 92 R<h-
—|-*r^	. . -H -K-	f f f		—K		
	n II P fff	-	■ ■ - -	0 #	- 3-g
ce, In ka-dar do - bre vo - lje so, Ta - ko - le vsi slo-
-S~k—		- -			1_J.	fš g ^	-+-hi
3	K *	—«				3H • ■	
re, Ta - ko - le vsi sto - re, Ta - ko - le vsi sto - re. Jeden otrok stoji sredi kroga in pri besedah »Tako le vsi store« pokaže kakoäno kmetsko delo, n. pr. kako se seje, mlati, pere, vrti, i. t. d., v čemer ga posnemajo drugi tovariši.
S1’
4.	Hi, konjiček v stop.
(Igra v krogu.)
Veselo.	Nemški	napev.
te
Klop, klop,	klop,	Ili! ko	- nji - ček	v stop!	Čez bre - go - ve
Tik,	tik,	tak!	Le ne	zvr-ni	vznak!	Oj ko - nji-ček,
Br,	br,	ve!	Ma - lo	ča - kaj	me!	Mo - raš pač, ko-
Ha,	ha,	ha!	Juh, zdaj smo do	- ma!	Hla-pec, o - če,
in go - ri - ce,	Va- ruj si pa	le	no - ži - ce,
če boš slu-šal,	Ja-ha-ti te	bom	po-sku-šal,
nji-ček, sta - ti,	Vsaj ti ho-čem	kr -	me da - ti,
lju-ba ma - ti,	Smem ko-njič-ku	kr -	me da - ti?
Hi! ko-nji-ček	vstop!	Klop,	klop, klop, klop,	klop!
Le ne zvr - ni	vznak!	Tik	- ti,	tik	- ti,	tak!
Le po-ča-kaj	me!	Br,	br,	br,	br,	ve!
Juh, zdaj smo do	- ma!	Ha,	ha,	ha,	ha,	ha!
-HOI 93
Deklice stoje v krogu, držeč se za roke. Dečki jahajo tenke palice ali šibe v redni vrsti okoli kroga. Pri 3. kitici se odpre krog na jednem mestu, dečki jezdijo v krog ter se notri ustavijo.
Zmerno.
5.	Mlinar, ali nočeš mleti.
(Igra v krogu.)
A. NedvSd.
Mli-nar,	a - li	no-češ	mle-ti?	Mlin	se	tvoj	u-
Ma-ti,	a - li	ni-maš	mle-ti?	Mlin	se	tvoj	u-
Mli-nar,	kaj po - či - va	ža-ga?	Ti	na-vskriž	dr-
Mli-nar,	kaj ne	de - laš	o - lja?	O -	lja	trmo-go
sta - vil sta - vil žiš ro tre - ba
je?
je?
ke?
je;
Mo - raš Ka - vo Tre - ba 0 - lja
mi pše - ni -	ce	mle - ti,
ho-čem	za -	te	mle-ti,
bo ti	dan	pla	-	ča - ti,
mo-ram	jaz	i -	me - ti,
Efniii I I, L, . I 1 I
Oj,	po	-	žu - ri,	mli-nar,	se!
Glej,	kak’	iz-pod	rok mi	gre!
Oj,	po	-	žu - ri,	mli-nar,	se 1
Oj,	po	-	žu - ri,	mli-nar,	se!
Pri 1. kitici se posnema (velik) mlin: da krožijo otroci v rami desno (levo) roko ali dlani drugo nad drugo, ali pa pesti drugo okoli druge, — ali pa tudi, da se postavijo i otroci sredi kroga v podobi kolesa ter se vrte. Pri 2. kitici narede otroci z levo roko pest, katero z desnico vrte. Pri ii. kitici suvajo z rokami kvišku in pri i. teptajo zajedno tudi z nogami.
-*h>S 94 !2<H-
6.	Poslušam kovača.
(Igra v krogu.)
Živo.	A.	Nedvfid.
p /—■ — 2 -—	[—J	N	'I - — N	—_		• F ■	r—1
ti —K-	1 • *	-M- -				-v-l
«7 -c			-9-			
Po -	■ slu-šam	ko - va - ča,	Ki	klad - vo	o - bra-ča,	Ko
Pri	vro • či	tam pc - či,	Kjer	o - genj	ža - re - či	Že-
In	meh pa	za - pi - že.	Vse	is - kre	po - bri - že,	Ko-
Pa	pri - de	ne - de-lja,	Ko -	va - če -	va že-lja!	Zdaj
-*■
tol - če, se	kre	-	ga,	Da	da - leč	se	zle - ga:
le - zo raz	-	ta	-	ja,	Ko	-	vač tam	raz - sa - ja:
vač pa pri	-	tis	-	ka,	Da	kri-žem	se	blis-ka:
en-krat po	-	či	-	je,	Ve	-	se - lja	kaj	vži - je:
Bun-ka - ti,	bun-ka-	ti,	noč i -	no	dan!
Bun-ka - ti,	bun-ka -	ti,	moč-ni	ro	-	pot!
Bun-ka - ti,	bun-ka-	ti,	je - klo	tr	-	do!
Bun-ka - ti,	bun - ka -	ti,	klad - vo	pa	v kraj!
Dva dečka se primeta navskriž za roke ter delala tako ognjišče. Jeden deček posnema z dlanema meh ter se postavi pred ognjišče, drugi je nakovalo ter kleči, tretji pa je kovač, ki stavi zaporedoma levo roko (železo) na ognjišče in na nakovalo (na glavo), stisnivši roko v pest, po katerej tolče (na rahlo) Z desno pestjo. Vsi ti dečki so v krogu.
-k>3 95 S<H-
7.	Ropoče mlin.
(Igra v krogu.)
I. d. /. d. I.
Veselo.	Nar.	napev »nemški.
/.	/. d.
m. ms *
Ro	- po-če	mlin	v do-Iu	nad	bi-stro	vo-do:	klip,
Ko	- le - sa	vr	-	te	se	in	kam ne	že - no:	klip,
Če	mno-go	je	-	se	- ni	da	zr - na	po - Ije:	klip,
	— 'N	K—K	K—N			is, -*V—S-»i
i W -hi	1 * • -O-	' 0		• -	—' t 1
klop!	Da da-leč	o - ko - li	se sli - ši	ko-lo:	klip,
klop!	Pše-ni-co	da zme-Ije	- jo v mo-ko	drob-no:	klip,
klop!	Ve-se-la	po - tem se	ko - le - sa	vr-le:	klip,
klop!
klop!
klop!
In v mli-nu pa noč in	dan	mli-nar bu -	di,	In
Kaj ma-ti po-tem pa	iz	mo - ke sto -	re,	Za-
(.e po - lje ne - beš - ki	Bog	bla - go - slo -	vi,	Se
ir9 • " ‘ ...s N . - s I	I —	N H	N - .	-1
	*L_ 'IM	t— y *"	H	•		e	-v 1
z be - lo	nas	mo -	ko on	vse pre - skr - bi:	j
pom - ni	si	de -	te in	do	- bro to ve:	klip,
si - le	in	la •	ko - te	ba	- ti nam ni:	!
1	— 		i - > 0 1	=]N S	1“f' - '1^' '
l-iü	?? ' ' 0 • \	1-0-^ -l-\		d
klop, klip, klop, klip, klop! klip, klop, klip, klop, klip,
klop!
—H>8i 96 3<h-
Otroci stoje v kroga in teptajo z nogama, kakor kažejo kratice nad glaskami. A to samo pri prvem stihu prve kitice. Besede »klip, klop« oponašajo ploskaje z rokama. Pri besedah »Kolesa vrte se in kamne ženo« krožijo z desno ali levo roko, kakor za-baviteljica določi. Prav tako pri besedah »Vesela potem se kolesa vrte«. Pri besedah pa »Pšenico da zmeljejo v moko drobno« položijo dlan vrh dlani ter posnemajo ž njima sukanje mlinskih kamenov.
8.	Slušaj poštarja.
(Pesem.)
Zmerno veselo.
-h>S 97 EJ«-*—
9.	Cesarska pesem.
Zmerno.
P
EEBE
Bog ol) Za dolž Meč voj Trd - no In s ce
*
va-ruj, Bog o nost in za pra šča - ka naj va daj- mo se skle sar-jem za-roč
Jos. Haydn.
hra - ni Nam cevi - co Vsak poru - je, Kar si ni - ti, Slo - ga ni - ca, E - ne
sar - ja, Av - stri žte - no, zve - sto prid-nost za - do pra-vo moč ro mis - li in kr
-	jo! Naj nas stoj; Ce bo bi; Bi - stri di; Vse leh vi, Via - da
mo-dro vla-da, tre - ba pa des-duh pa pre-ma-ko nam bo Storni - lo ce - sa-
-Jjhrb				r v			1	|—i=*i	—	r 			j	1
zplLt> p		J=l		'	. t	~	-- |	#	
bra - ni, Mo - čen z ve - re trd - nost - jo. Bra - ni-ni -	co S srč-nim	u - pom dvig - ni	v	boj!	Na - ša
gu -	je Z u-met	- ni - jo, zna - nost -	mi!	Sla-va
ri -	ti, A - ko	zdru - ži - mo mo	-	či.	Bra - te
ri -	ca, Pol-na	duš - ne žlaht-no	-	sti.	Kar se
Ffe;-		•J-t			4=	—1—h	
	v		Uz0 _i		S. tA	_jtracfq
	mo mu	kro - no	ded - no	Zo - per	vse so -	vraž - ni-
	voj - ska	IZ VI	har- ja	Pri - šla	še brez	si a - ve
	naj de -	že - li	kli - je,	Bla- gor	bod’ pri	nas do-
	vo - di	vez e	di - na	Nas do	ci - lja	e - ne-
	mo - re v	sre - čo	Ste - ti,	Več - ni	Bog naj	po - de-13
-H»81 98 R<+-
		, ,,		, i. ,		•5—1—1—\
		I:-—	-t:—ti=$E	[-i	
ke:	S	tro-nom	liabs	-	bur-škim	bo	ved	- no Sre - ča
ni:	Vse	za	dom	in	za	ce	- sar -	ja,	Za	ce-
ma:	Vsa,	kar	soln - ce	jo	ob	- si -	je.	Cve	-	ti
ga:	Ži	-	vi	ce -	sar,	do	-	mo - vi -	na,	Več	-	na
li:	Franc	Jo - že -	fu,	Li	-	za	• be -	ti,	Ce	-	H
trd
sar
mir
bo
hi
m
na
ja
na
de
ši
Av - stri - je. bla - go, kri. Av - stri - ja! Av - stri - ja! habs-buv - äki!
KAZALO.
Stran
Predgovor ........................................................ 5
Uvod...............................................................7
I. Nabožne pesmi.
1. Angelj budi.....................................................1
2. Bog.............................................................1
3. Sv. Ciril in Metod............................. ,	2
4. Zjutraj ........................................................2
5. Zvečer .........................................................3
(!. Molitev k Božjemu Detetu...................................... 4
7. a)	Božična pesem...............................................4
8. b)	Božična pesem...............................................5
9. a)	Pri jaslicali...............................................6
10. b)	Pri jaslicali..............................................8
11. Hvalite Marijo.................................................9
12. Sveti Alojzij.................................................10
II. Uvodne pesmi.
1. Prav čvrsto, bodro zopet k vam.................................11
2. Kar nas je zbranih tu otrok....................................11
3. Oj, kako li vsi imamo..........................................12
4. Cvetov na vrtu mnogo cvete.....................................13
III.	Koračne pesmi in igre.
1. Veselo naša vrsta ............................................ 14
2. Kdor k vojakom hoče iti.................................. ...	15
3. Na zeleno polje................................................16
-K>3@ 100
Stran
4. Zeleni gozd je lovčev raj................................................16
5. Kaj ptiček tožno kliče...................................................17
6. Konjič dirja čil okrog...................................................18
7. Treba bobna je vojakom...................................................19
8. Otroci dragi, brzi vsi ..................................................20
9. Podajta si roki..........................................................20
IV. Igre s liojo, skakljanjem, tekanjem in skakanjem.
1. Skakljati čisto sam......................................................22
2. Skakljaj ................................................................22
3. Glej, od zidu pa do zidu.................................................23
4. Več e slasti ne poznamo..................................................23
5. Zbor naš vije kolo svoje.................................................24
6. K meni dva tečeta tu.....................................................25
7. a) Konjiča imam takega ..................................................26
b) Iste besede..........................................................27
8. Primimo se za roke.......................................................27
9. Hop, hop, glej! čez jarek gibko .	‘	29
V.	Igre v krogu.
1.	Čuvaj se, miška.......................................................30
2.	Tu je malin, glejte nanj..............................................31
3.	Voziček ličen tu imam.................................................31
4.	Prostor imamo sredi kroga .	 32
5.	Kako gre zunaj dež ...................................................33
6.	Žaba skače v vodi tam ................................................33
7.	Godec, godec, godi nam................................................34
8.	Lisjak ima grozdiče rad ...	 35
9.	Kolo, kolo, kolovrat..................................................35
10.	Išči, išči mačico.....................................................36
11.	Črniči, črniči........................................................37
12.	Ve, ljube cvetice.....................................................38
13.	Juhejsa, jubaj!.......................................................39
14.	Kočijaž zdaj hočem biti...............................................39
15.	Malin pravi.' Klip, klip, klop........................................40
16.	Lovec, lovec, hudi mož ...............................................41
17.	Pojdi, dete, pojdi  ................................................  42
18.	Pustimo vrtavko z rok ...	 42
-H>S 101
Stran
VI.	Nazorne igre.
1. Dete ljubo, le povej.......................................................44
2. Oj, dete ljubo, le povej...................................................45
3. V krogu lepem tu stojimo...................................................45
4. Ako skupaj se igramo.......................................................46
5. Oj, otroci, le z menoj.....................................................47
6. Cvetice lepe tu imam.......................................................48
7. Bralec, bratec, modri mož..................................................48
8. Kdor je dobre glavice......................................................49
VII. Igre s prsti in z rokami.
1. Otroci, ali vidite .	 50
2. Ta je sprožil strel ...	 50
3. Ta je v vodo pal...........................................................51
4. Sneg belin.................................................................51
5. Žiga, žaga.................................................................52
6. Stolpne ure gredo..........................................................53
7. Okence imam svetlo.........................................................53
8. Mačica gre na drevo........................................................54
9. Ni mu všeč, kdor sredi kroga...............................................54
VIII. Igre z žogo.
1. Oj, žogice male..........................................................56
2. Žogo svojo vzamem v	roko.........................................56
3. Žogica gre k tebi zdaj .	.	.	 57
4. Kot žogici se reče.......................................................57
5.. Žogica gre v zrak visoko  ..............................................58
6. Doli k tlam ....	 58
7. Igrače ljubše nemam......................................................58
8. Z roke v roko..........................................................  59
9. Žoga, žoga, s uči se.....................................................59
10. Kamen bodi ročica.........................................................60
11. Detece počiva zdaj .	.......................................60
IX. Igre s krogljo.
1. Oj, krogljice male ........................................................62
2. Krogljica ni htela spati................................................. .62
3. Kroglja teče rada k nam....................................................63
-K3 102
Stran
4. Le poglej,	kako povsod...............................................63
5. Krogljica,	le gledi ..................................................63
6. Pol je gladka............................................................64
7. Detece počiva zdaj.......................................................65
X.	Pesmi za stavljenje.
1. a) Otroci,	pridite....................................................66
b) Iste besede..........................................................66
2. a) Stoji na vrtu lopica . •..............................................67
b) Iste besede..........................................................68
3. Rob za robom vstaja tu.................................................  68
4 Voda teče, dete mlado.....................................................69
B. a) Zvonik si brž postavim................................................70
b) Iste besede..........................................................70
6.	Tesarček naš.......................................................... 71
XI. Sklepne pesmi.
1. Dosti danes smo igrali (Otroški mirozov).................................72
2. Končana je igra........................................................  73
3. Lepo domov zdaj idimo....................................................73
4. Minul je iger naših čas..................................................74
5. Ko deleča prihajajo......................................................74
6. a) Ko mine igranje.......................................................75
b) Iste besede .	.	 75
7. Še pozdrav prijazen....................................................  76
XII.	Raznotere pesmi.
1. Vrečo z rame  .........................................................77
2. Petelin jutro znani že.................................................77
:•$. Nad mano leta čuden plič ............................................78
4. Ponedeljek vtorku pravi................................................79
5. Vesel je naš olroški rod...............................................80
6. Prišel bo iz neba......................................................82
7. Oj, mačica,	oj, mačica..............................................83
8. Črna žena,	stara peč...............................................84
9. Jabolko na	veji spi................................................85
10. Kaj jahaču	v lasti bodi ...........................................86
11. Juhe, juhe,	juhe....................................................88
12. Črna noč je žena stara..................................................89
-WS 103 S^-
Stran
XIII.	Dodatek.
1. Znal bi rad, kako li kmetje (Igra v krogu) .	...	90
2. Otroci, ura nima pokoja (Igra	v krogu)..........................91
3. Če otroci vljudni	so (Igra v krogu).................................91
4. Hi, konjiček v stop (Igra v krogu)......................................92
5. Mlinar, ali nočeš	mleti (Igra v krogu).............................93
(S. Poslušam kovača	(Igra v krogu)..................................9-4
7. Ropoče mlin (Igra v krogu)	....................................95
8. Slušaj poštarja (Pesem).................................................96
9. Cesarska pesem................................................. .	.	97
NUK
Narodna in uniuerzitetna knjižnica
00000450531
Knjižnica družbe sy. Cirila in Metoda.
I. zvezek: „Franc Jožef I., cesar avstrijski".
Ves natis pošel.
II. zvezek: ,,Rudolf Habsburški, oče avstrijske cesarske
rodovine“, strani 77, stane .... 40 kr.
III. zvezek: „Valentin Vodnik, prvi slovenski
pesnik“.
Ves natis pošel.
IV. zvezek : „iunaki“, I. snopič.
Ves natis i ošel.
V. zvezek: „Matej Ravnikar, tržaško-koprski
škof1, strani 36, stane.....................40	„
VI. zvezek: „Pesni Valentina Vodnika“, strani
64, stane vezan.............................30	,,
VII. zvezek: „Junaki“, II. snopič, strani 102,
stane nevezan...............................30	„
vezan ........................................3 5
VIII. zvezek: „Janez Cigler, slovenski pisatelj“,
strani 56, stane vezan......................80	„
IX. zvezek: „Ljubezen do mamice“, povest za
mladino, strani 76, stane	vezan	.	.	.	40	„
X. zvezek: „Igre in pesmi za otroška zabavišča
in ljudske šole“. Strani: Predgovor 38,
Pesmi 103, torej v vsem 141,	stane	vezan	60	,,
&
Opomba: S kupom vezkov II., V., VI., VTI., Vlil. in IX. smo
poskočili v tej meri, kakor jih družbi primanjkuje. — Zvezke I., III. in IV. pa hi — če jili je kdo oddati voljan
—	družha sopet sama rada nakupila.
Vodstvo družbe sv. Cirilu 111 Meloda.