;   <   =+   Vzradostilo me je povabilo revije Com- munio k razmisleku o tem, kaj je v `ivljenju brata Rogerja, ustanovitelja naše skupnosti, pomenila dobrota in kaj pomeni v našem `iv- ljenju v skupnosti taizéjskih bratov. Gre za stvarnost, ki nam je zelo pri srcu. Bolj ko se je staral, bolj je beseda dobrota za brata Rogerja postajala pomembna. Ko me je `e dolgo let nazaj prosil, naj se pripravim, da za njim prevzamem odgovornost za skup- nost, mi nikdar ni dal navodil, nikdar mi ni konkretno pojasnil, kako naj to nalogo iz- polnjujem. Pustil mi je preprosto teh nekaj misli: “Priorju in njegovim sobratom so raz- loèevanje, èut usmiljenja in neizèrpna dobro- ta srca neprecenljivi darovi.” Nato je še dodal: “Sreèna je tista skupnost, ki postane brezno dobrotnosti. Presevanje Kristusa skoznjo je neprimerljivo.”1 To se je trudil tudi sam `iveti. Navajal je svetega Bazilija, za katerega je bila èloveška dobrota odsev Boga. V oèeh tega misleca iz 4. stoletja je bila dobrota samega Boga v èlo- veku2. Ob tem zelo rad izgovorim naslednjo molitev: “Naj me vodi tvoj dih dobrote.”3 Napredujemo lahko šele, ko napeto sledimo temu dihu. =      Kristus je znamenje Bo`jega soèutja do vsa- kega èloveškega bitja. Podoba Boga kot stro- gega sodnika, ki kaznuje, je v zavesti mnogih ljudi naredila veliko škode. Brat Roger je zavzel popolnoma nasprotno dr`o in trdil, da Bog lahko le ljubi. To je govoril vse bolj jasno, nekako brez zašèite, brez dodajanja èe-jev ali svaril. Bog ljubi brezpogojno. Bistveno je bilo na to spomniti mlado generacijo, ki ji svari- la prepreèujejo pot do odkritja Boga ljubezni. Da bi danes kršèansko vero mogli prenesti kar najveèjemu številu ljudi, je vitalnega pome- na prenesti osrednji del evangelija: velièina Boga, njegova vsemogoènost se razkriva kot ljubezen, kot neskoèna zmo`nost, da se po- polnoma pribli`a èloveštvu. Nekega dne nas je nekaj bratov obiska- lo pravoslavnega teologa Oliviera Clémen- ta. Dejal nam je, da je Rogerjevo poudarjanje Bo`je ljubezni po njegovem mnenju naredilo konec dolgemu obdobju, v katerem je znotraj razliènih kršèanskih veroizpovedi vladal strah pred Bogom, ki kaznuje. Brat Roger si je drznil tako moèno izra- ziti brezpogojno Bo`jo ljubezen, ker se je opiral na mislece pred njim, ki so bili ena- kega preprièanja. Ne bom pozabil sreèe, ki ga je presijala, ko je našel besedilo Izaka iz Niniv iz 7. stoletja: “Edino, kar Bog lahko stori je, da podari svojo ljubezen”4. @elel je, da bi iz tega besedila kar najhitreje naredi- li taizéjski spev. Skozi cerkveno zgodovino so bili verni- ki preprièani v neskonèno Bo`jo ljubezen in razumeli so, da je èloveška dobrota njen od- sev. Na podlagi evangelijev, Janezovih in Pa- vlovih pisem najdemo èudovite odlomke, v pismu Diognetu5 svetega Ireneja, v besedi- lih svetega Bazilija, svetega Izaka iz Niniv, svetega Franèiška Saleškega in bli`je nam, pri pisatelju, kot je Dostojevski, ali teologu, kot < . > ;   <   =+   4    # je Karl Barth, ki je ponovno odkril kršèan- ski univerzalizem nekaterih cerkvenih oèe- tov. Ampak vedno znova je vzniknil strah pred Bogom, ki je uspel zakriti moè teh pri- èevanj. V svoji mladosti je brat Roger poznal kristjane, ki so verjeli, da evangelij kristja- nom na strog naèin nalaga bremena. Zato mu je v doloèenem obdobju vera postala nekaj te`kega in v njem se je porodil dvom. Zaupati v Boga je bilo zanj veèna bitka, vendar je nje- gova mati vedno ostajala zgled. Rada je go- vorila, da ji zadostujejo besede svetega Janeza “Bog je ljubezen”6. Ta stavek je bil z velikimi èrkami napisan na zidu protestantske cerkve v vasi, kjer se je brat Roger rodil. Mati je iz njih potegnila sklep in za svojo dru`ino je po- stala prièevalka srène dobrote. @e od malega se je nauèila dobrohotnosti. V dru`ini, iz ka- tere je izhajala, so podobo drugih neradi kva- rili s sodbami. Svojih otrok ni nikoli kregala in jim je popolnoma zaupala. @elela jim je podati preprièanje: “Lahko zupaš vase”. Brat Roger je bil zelo obèutljiv na izbor svetopisemskih beril za našo skupno moli- tev. Nenehno se je spraševal: “Ali mladi, ki prihajajo, razumejo ta berila? `e v daljnih le- tih, ko je skupnost molila v majhni romanski cerkvici v vasi in je sprejela le malo obisko- valcev, je nagovarjal brate, naj bodo pozorni: “Kaj èe kdo - pa naj bo samo eden - sluèaj- no vstopi v cerkev? Ali ga ne bo poslušanje nedostopnih besedil zbegalo?” S to skrbjo v srcu je zahteval, naj izbiramo samo besedi- la, ki omogoèajo neposredni dostop do bistva evangeljskega sporoèila, ki nemudoma od- pirajo pot upanju in Bo`ji ljubezni, pa èe- prav je bilo zato potrebno v manjših študij- skih skupinah premisliti te`avnejša, bolj ne- dostopna besedila. Imel je izreden dar predajanja Bo`je lju- bezni drugim v spodbudo. Kolikim ljudem je prenesel naslednje preprièanje: Bog te ima rad takšnega, kot si, in vedno si mu èisto blizu. Seveda pa ta dr`a brata Rogerja ni pome- nila lahke poti, ki bi te`ila k poenostavlja- nju. Pri njem ni šlo nikdar za to, da bi us- tvaril podobo Boga po naših merilih, podobo Boga, ki bi slu`ila naši blaginji in mirnosti. Bil je na nasprotnem polu, preveè obèutljiv za krivice, za zlo in trpljenje nedol`nih, da bi odpiral pot lahkotnosti. Vse `ivljenje se je trudil biti s trpeèimi. In z vsem bitjem je `elel tvegati in izreèi svoje upanje: da bo Bo`ja dobrota imela v `ivljenju slehernega èlove- ka zadnjo besedo. Spominjam se velikonoènih praznikov leta 1973. Bil sem še èisto mlad, ko sem z dru`bo prišel v Taizé in bil v mno`ici vseh, ki so se zbrali, da bi praznovali Vstajenje. Lah- ko sem prièa, da so se mnogih dotaknile be- sede brata Rogerja, ko je razlagal Pavlovo pi- smo Rimljanom: “Kdo nas bo obsodil, èe vstali Kristus posreduje za nas?” Med dru- gim je dejal: “V vsakem èloveku so zbrane vse èloveške te`nje, najboljše in najslabše ... Vse èustvene te`nje, ljubezen in sovraštvo, vse v enem samem bitju ... Èe se svojim no- tranjim nasprotovanjem navkljub vsako jutro ponovno odpravimo na pot proti Kristusu, vzrok za to ni, da bi dosegli nekakšno nor- malnost, temveè je naš konèni cilj `iveti nekaj neprièakovanega: pustiti, da postanemo po- dobni Jezusovi podobi. Kdo bi nas lahko obsodil? Jezus v nas moli in nam ponuja odrešenjskost odpušèanja.”7 S takšnimi besedami je brat Roger hotel vzpodbuditi poslušalce, naj pozornost s svo- jega `ivljenja preusmerijo na Kristusa. >   Da bi bila vera v Bo`jo dobroto prepriè- ljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v pre- prostem `ivljenju vzajemne delitve in za- stonjskosti, kjer je odpušèanje v središèu od- nosov. Odkrivanje Bo`je dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem `ivljenju. 4        Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko mo- ralni cilj in ga nato skuša doseèi. Bo`ja beseda je `iva: èe pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih spro`ilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sle- dila. Od znotraj nas bo silila, da na klic od- govorimo in nazadnje z apostolom Pavlom reèemo: “`ivim pa ne veè jaz, ampak v meni `ivi Kristus.”8 Ne gre toliko za popolno razumevanje Bo`je besede, temveè za to, da nemudoma udejanjimo tisto, kar smo razumeli. Brat Roger je sam do`ivel to izkušnjo. Ko je bil še mlad, so ga zadele besede preroka Miheja: “Kar Gospod hoèe od tebe, ni niè drugega, kakor da ravnaš pravièno, da lju- biš dobrohotnost in poni`no hodiš s svojim Bogom.”9 Razumel je, da Bo`ja dobrota po- ziva našo dobroto. Hkrati pa je doumel, da naša dobrota ne izvira iz nas. Je samo odsev Bo`je dobrote. Naša dobrota je vselej po- manjkljiva in ka`e na absolutno, na veèjo do- broto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Bo`je dobrote, prièevanje troedinega Boga. V najstniških letih je brat Roger do`ivel veè preizkušenj, predvsem hudo bolezen, pljuèno tuberkulozo, ki se je v tistem èasu pogosto konèala s smrtjo. Zaradi bolezni je zelo te`ko študiral. Med okrevanjem je med dolgimi samotnimi sprehodi v njem zorel po- klic. Vedno znova je v njegovem srcu deloval klic k dobroti. Zapisal je: “V letih bolezni mi je bilo dano spoznati, da vir sreèe niso ne ugledni darovi ne materialna lagodnost, am- pak poni`na podaritev samega sebe, zato da bi v dobroti srca razumel druge.”10 V teh besedah le`i izvir `ivljenjske sile, s katero je ustanovil našo skupnost. Odkril je, da bi `ivljenje v skupnosti lahko iz`arevalo Bo`jo dobroto. Svoje razmišljanje je nada- ljeval z naslednjimi besedami: “Od tedaj na- prej me slutnja, da bi bila skupnost lahko zna- menje, da je Bog ljubezen, ni veè zapustila. Polagoma se je v meni utrdilo preprièanje, da je potrebno ustvariti skupnost ljudi, ki bi bili pripravljeni dati svoje `ivljenje, ki išèejo sami sebe in si `elijo nenehne sprave s samimi seboj. Skupnost, kjer bosta v središèu vsega dobrota srca in preprostost.”11 To preprièanje je bilo tako moèno, da je v njegovih oèeh skupnost lahko vsebovala le najosnovnejše, da bi tako lahko na prvo me- sto postavila pozornost in bratsko ljubezen. #     Brat Roger je bil vselej pozoren, da sta bili dve evangeljski vrednoti, dobrota in prepro- stost, v središèu `ivljenja skupnosti. Èe ti dve vrednoti pove`emo, se okrog njiju ustvari upanje. To sami ugotavljamo, ko na našem hribu sprejemamo na tisoèe mladih in ko gre- mo na razliène celine delit naše `ivljenje z rev- nimi. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obu- bo`ane, na trpeèe, na stisko otrok. Gostoljubje prebuja dobroto srca. Ko se ob koncu leta pripravljamo na vsakoletno evropsko sreèanje mladih v veèjem mestu, na tisoèe dru`in povabimo, naj v svojo hišo sprejmejo veè mladih, ki jih ne poznajo in katerih jezika morda sploh ne govorijo. Ta- krat se zavemo, kako malo je potrebno, da bi prebudili dobroto, ki je prisotna v srcih tolikih `ena in mo`. Medtem ko strogost za vero pogosto pred- stavlja oviro, ji dobrota odpira vrata. Dobrota preseneèa in vèasih izzove celo obèudovanje. Nasproti te`avnostim `ivljenja, trpljenju ne- dol`nih, krivicam, revšèini in te`avam dru`- bene blaginje, ki v sebi skriva toliko mate- rialne in duhovne bede, se postavi novo ob- zorje. Podobna izkušnja vraèa pogum, da tudi sami delujemo dobro. Dobrota spro`i ali oja- èa odloèitev zaupati v Boga. Veèkrat sem imel prilo`nost govoriti z Genovefo, zadnjo od sedmih sester brata Ro- gerja, ki je pred nedavnim umrla, stara 95 let. 4    # Podobnost z bratom Rogerom je bila osup- ljiva: izogibanje vsaki trdi besedi, vsaki do- konèni sodbi. To izvira globoko iz njihove dru`ine, iz matere, o kateri sem govoril. Se- veda ima takšen znaèaj tudi svojo drugo plat medalje, a pomembno je, da je brat Roger ta dar znal uporabiti za slu`enje Evangeliju. Ostali bratje dobro vemo, da ga je to vèasih pripeljalo do roba, do skrajnih meja, ki jih èlovek še lahko prenese. #      Èe je preprostost en izraz dobrote, lah- ko reèemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje, v njem ni nasilja.12 `elel je, da bi èlovek ljubil svobodno in za- stonjsko. V medèloveških odnosih prav ta za- stonjskost igra bistveno vlogo, ko drug dru- gemu pušèa njegovo svobodo. Pri tem nika- kor ne gre za pasivnost, temveè za prepušèa- nje mesta Svetemu Duhu, da on lahko deluje v drugem. Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov. Brat Roger nas je pogosto opo- minjal, da mi bratje nismo duhovni vodje, temveè ljudje posluha. Èe po njegovi smrti toliko mladih še vedno prihaja v Taizé, po- meni, da so razumeli njegovo prièevanje: po- 4   Jošt Snoj: Oblièje, 2008      dobno kot Janez Krstnik brat Roger ni prišel kazati nase, ampak na Kristusa, na Bo`jo prisotnost. Mladi, ki pridejo v Taizé, vedo, da `eli naša skupnost najprej ponuditi prostor za is- kanje Boga. Veliko jih je `e reklo: “Sem pri- demo domov, tukaj se poèutimo kot doma.” Morda je to zato, ker smo jih `eleli spreje- ti brez kakršnegakoli interesa. Bistveno je, da se mladi poèutijo svobod- ni, da se ne èutijo priklenjeni ne v pastoral- nem ne v èustvenem smislu. Seveda išèejo tudi prijateljstvo in to jim nudimo po svo- jih najboljših moèeh. Za nas to zahteva raz- loèevanje, da bi znali pustiti dovolj prostora za pribli`evanje Bogu. V enakem duhu zastonjskosti okrog naše skupnosti z mladimi nikdar nismo hoteli us- tvariti gibanja. Med svojim obiskom v Taizéju 5. oktobra 1986 je pape` Janez Pa- vel II. mladim to pojasnil na za nas zelo gan- ljiv naèin: “ (...) Mimo Taizéja gremo kakor mimo izvira. Popotnik se ustavi, se od`eja in nadaljuje svojo pot. Taizéjski bratje vas noèejo zadr`evati. V molitvi in v tišini vam `elijo omogoèiti, da bi pili `ivo vodo, ki jo je obljubil Kristus, da bi spoznali njegovo ve- selje, razloèili njegovo navzoènost, odgovorili na njegov klic in nato prièevanje njegove lju- bezni ponesli s seboj in slu`ili bratom v svojih `upnijah, šolah, univerzah, na vaših delov- nih mestih.” Spet enako zastonjskost `ivijo naši bratje, ki leta in leta delijo `ivljenje z najrevnejšimi v zapušèenih èetrtih Afrike, Azije in Latin- ske Amerike. Tja se odpravljajo brez pred- hodnega naèrta, zgolj z namenom biti pre- proste prièe Bo`je ljubezni do slehernika, v prvi vrsti do zapušèenih. S svojo navzoènostjo `elijo pokazati, da so prepadi med razliènimi kulturami premostljivi. Zadr`anje, ki na prvo mesto ne postavlja uspešnosti nekega projek- ta, osvobaja in dopušèa popolnoma zastonj- sko navzoènost dobrote. Takrat se rodijo konkretne pobude, na katere prej morda sploh nismo pomislili. 5  Potem ko sem pokazal pot, po kateri `e- limo napredovati, naj omenim nekaj potr- ditev, ki so nam bile na tej poti v oporo.  /') Brat Roger je pogosto govoril o tem, kak- šen vtis je nanj naredil pape` Janez XXIII. Verjetno gre za osebo, ki jo je na zemlji naj- bolj èastil. Zakaj? Prav zato, ker je iz njega `arelo Bo`je usmiljenje. Dobrota njegovega srca je njegov pogled usmerjala najprej v do- bro v soèloveku. “Janez XXIII. je zaupal ose- bi, ki mu je bila nasproti. V svojem sogovor- niku je videl Bo`jo dobroto, v njem razlo- èeval najboljše, vso èistost njegovih name- nov. Drugega lahko vidimo takšnega, kot je, samo skozi soèutje. Nase in na druge je gledal s pogledom miru, ki ga je èrpal iz obèestva z Bogom. Pogled ljubezni v vsakomur raz- loèuje globoko lepoto èloveške duše.”13 Janez XXIII. je dobroti dodelil èastno me- sto in pri tem je šlo za zavestno odloèitev, ki so jo vèasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleè ni slepa. Pomeni raz- loèevanje in tudi notranji boj. Povezana je z mo`nostjo priznavanja vsega negativnega, senène plati drugega in samega sebe ter si- tuacij, ki nas obdajajo. Ali se kristjani niso prepogosto vdajali pe- simistiènemu pogledu na èloveka? Brat Roger je skupaj z Janezom XXIII. delil pozitiven po- gled na èloveka. Oba nas s svojim zgledom vabita, naj spreobrnemo svoj pogled nase in na druge: “Bog nas na pot pošilja z iskro do- brote v naših dušah, ki samo èaka, da se raz- plamti.”14 Brat Roger je rad citiral pesnico Marie Noël, ki se izrazi v podobnem tonu: “Najboljše duše, tiste, ki nas najbolj napolnijo, so narejene iz nekaj velikih dobrot in tisoè majhnih bed, 4    # iz katerih se njihova dobrota hrani. Kot pše- nica, ki klije iz zemeljske gnilobe.”15 Dobroto ohraniti vedno `ivo v srcu `iv- ljenja skupnosti je bilo za brata Rogerja ne- precenljiva vrednota: “Verjetno je to najbolj èist odsev lepote neke skupnosti.”16 Kar velja za majhno skupnost, velja tudi za skupnost vseh skupnosti, ki ji pravimo Cerkev. Lahko bi jo opisali kot kraj, kjer je vsak pozoren na to, da bi drugim pokazal do- broto srca in soèutje. Za brata Rogera je bila beseda “obèestvo” eno najlepših imen za Cer- kev. V njej ne bi smelo biti prostora za med- sebojno obsojanje: “Ko Cerkev neutrudno posluša, zdravi in pomirja, postaja to, kar je v njej najsvetlejšega, obèestvo ljubezni, so- èutja, utehe, èist odsev vstalega Kristusa. Nik- dar oddaljena, nikdar v defenzivi, osvobo- jena strogosti lahko iz`areva poni`no zaupa- nje vere vse do globine naših src.”17 0$ $, Brat Roger je v srcu hranil posebno me- sto za Rusko pravoslavno cerkev. Zaradi vseh preizkušenj, ki jih je prestala, je imel do nje neizmerno spoštovanje. “Skozi vse preizkušnje so pravoslavni kristjani znali lju- biti in odpustiti. Srèna dobrota je za mnoge izmed njih `ivljenjska resniènost.”18 Ko sem se pred leti sam vraèal z obiska Ruske pra- voslavne cerkve, sem se spraševal, ali je mor- da njihova zmo`nost dobrote in odpušèa- nja tista, ki v dru`bi, zdelani od hudih na- petosti, prepreèuje izbruhe. @e Dostojevski je vedel, da se poti sprave odprejo, ko se zavemo bogastva dobrote, ki je zakopano v nas in v drugih. Zapisal je: “Èe bi vsak izmed nas odkril, koliko se v njem samem skriva iskrenosti, zvestobe, iskrene ra- dosti srca, èistosti, plemenitih èustev ..., bi lahko v trenutku osreèil ves svet.”19 Èlanek o svetem Serafimu iz Sarova, ki ga je oèe Bulgakov napisal leta 1933 ob sto- letnici njegove smrti, nam pomaga bolje ra- zumeti ta vidik ruske duše. Ka`e na to, da èe te`ki dogodki v Rusiji navidezno potrjujejo pesimistièni pogled na èloveka, zaradi Sera- fimovega spomina lahko verjamemo v temelj- no dobroto vsakega èloveškega bitja. Nasproti skeptièni resigniranosti tistih, ki pravijo: “Èlovek èloveku volk”, se postavlja svetni- kov pogled: “Èlovek je za bli`njega vir ve- selja.” Serafim je vsakega romarja, ki je prišel k njemu, pozdravil z besedami: “Moje vese- lje!” Zanj je bilo vsako sreèanje odmev Obi- skanja, ko se je Elizabeta tako neizmerno raz- veselila Marije. Potem, ko je izrazil svojo sre- èo ob sprejemu od Boga ljubljene osebe, je Serafim dodal: “Kristus je vstal.” Kajti svet- loba vstalega Kristusa razkriva, kakšnega preobilja dobrote je èlovek zmo`en. 123&  @e dolgo sem vedel, da je minister Ed- mond Michelet rad prihajal v Taizé in da je bil z bratom Rogerjem tesno povezan. Ko sem nedavno bral njegovo knjigo Rue de la Liberté, v kateri Michelet pripoveduje o svoji izkušnji v Dachau, sem bolje razumel zakaj. Ali je bilo sredi 20. stoletja še mogoèe tr- diti, da je èlovek dober, da je dobroto v èlo- veka postavil Bog, ki je dober? Michelet je bil eden tistih, ki so to lahko trdili. V tem sta si bila z bratom Rogerjem enaka. Na kon- cu knjige je napisal te pretresljive besede: “Vsak taborišènik lahko iz svoje izkušnje po- tegne zakljuèek, ki mu najbolj ustreza. Jaz bi rad iz teh dogodkov ohranil uèno uro vere v èloveka. Rad bi verjel, da bo iskrena volja do iskanja ponovno vlila zaupanje v never- jetne zmo`nosti èloveške duše, kar je edini pravi naèin za premagovanje poti, ki smo jo prestali.”20    4? Na zaèetku leta 1980 je jezuit Stanislas Lyonnet, ki je pouèeval na Biblicumu v Rimu, veèkrat prišel pre`ivet nekaj dni v Taizé. Ker 4       * je bilo poleti, ko smo taizéjski bratje zelo zase- deni, nam je govoril med obedom. Z velikim navdušenjem nam je pojasnjeval, na kakšen naèin Stara zaveza osvetljuje Novo zavezo. Vraèal se je k napovedi Nove zaveze pri pre- rokih Jeremiju in Ezekijelu: Bog odpušèa in svoje volje ne zapisuje veè na kamnite ploš- èe, temveè v èloveška srca. Sveti Duh nas spre- minja in nas dela podobne Kristusu. Odpre se popolnoma nova svoboda, ki je veliko veèja od zmo`nosti razloèevanja med dobrim in zlim. V njej vernik izpolnjuje Bo`jo voljo, kot bi bila njegova. Pater Lyonnet se je veliko ukvarjal z ne- rodnostmi doloèenega verskega jezika. Verjel je, da je podoba Boga, ki zato, da bi ga spo- štovali, kaznuje in se uveljavlja na raèun èlo- veka, ena veèjih ovir za vero. Imel je para- doksalne izjave, ki pa niso bile izreèene kar tako, kot na primer: “V Svetem pismu Bo`ji strah pomeni zaupanje v Boga.” Brat Roger je rad poslušal, kako pater Lyonnet pojasnjuje kontinuiteto Bo`je lju- bezni skozi celotno Sveto pismo. Bil je tako dovzeten za njegovo misel, da je enega izmed mladih bratov poslal z njim v Rim, da bi se prepojil z njegovo mislijo. $ 03$ Paul Ricoeur je bil vseskozi prijatelj na- še skupnosti. @e leta 1947 je napisal prvi èla- nek o Taizéju. Brat Roger je v njem našel oporo za svojo misel in leta 2001 je brez po- misleka naslovil svojo knjigo Bog lahko le lju- bi, zato ker se je mogel nasloniti na besede velikega filozofa: “Edina moè Boga je razo- ro`ena ljubezen. Bog ne `eli, da bi trpeli. Iz vse-mogoènega postane vse-ljubeèi Bog. Bog nima druge moèi, kot da ljubi in nam v tre- nutkih `alosti nakloni besede tola`be.”21 In zakaj je Paul Ricoeur prihajal v Taizé? “Moram preveriti svoje preprièanje, da je do- brota globlja od najglobljega zla. In èe vera, èe vere imajo smisel, potem je njihov smi- sel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo išèejo tam, kjer je povsem poniknila. To preprièanje moramo osvoboditi, mu dati je- zik. Jezik, ki ga uporabljajo v Taizéju, ni ne jezik filozofije ne teologije, temveè jezik bo- goslu`ja. Zame bogoslu`je ni zgolj dejanje, je oblika misli.” Protestantski filozof nada- ljuje: “Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.”22 Tako moèna povezava med vizijo, ki jo je Paul Ricoeur imel o naši skupnosti in bo- goslu`ju, ter osvobajanjem dobrote, ki je skri- ta na dnu èloveka, je za nas predstavljalo po- membno potrditev. "!       6 ?   @@A Tistega veèera ob 20.45 je med skupno molitvijo v trenutku neprištevnosti mlada `enska bratu Rogerju vzela `ivljenje. V cerkvi sprave je bilo na tisoèe ljudi. Mlad Španec je `elel poseèi, a je bilo `e prepozno. Na obra- zu brata Rogerja je videl izraz boleèine in obr- nil se je, da bi videl, kdo ga je zabodel. Mladi mo` je bil preseneèen, ko je videl, kako se je še pred izgubo zavesti Rogerjev pogled bo- leèine spremenil v pogled ljubezni in odpuš- èanja. Zaradi prièevanja mladega Španca lah- ko reèemo, da se je brat Roger do zadnjega trenutka svojega `ivljenja vraèal k evangeljski vrednoti, ki je dobrota srca. Na tisoèe pisem, telegramov, elektronskih sporoèil, ki smo jih prejeli v dneh po njegovi smrti iz vseh celin, od znanih in neznanih osebnosti, vernikov in nevernikov so bili do- kaz, da je sporoèilo ljubezni in dobrote, ki ga je nosil v `ivljenju in v smrti, zapustilo sled v veliki mno`ici ljudi. Ko smo brali ta raznovrstna sporoèila, smo še globje doumeli, da dobrota ni prazna beseda, ampak sila, sposobna preoblikova- ti svet, kajti skoznjo je Bog na delu. Nasproti zlu je dobrota srca ranljiva resniènost. Toda 4   + # 4   `ivljenje, ki ga je dal brat Roger, je zanesljiv dokaz, da bosta imela Bo`ji mir in zaupanje zadnjo besedo za slehernika na naši zemlji. Rad bi zakljuèil z molitvijo, ki jo je ne- koè napisal brat Roger in jo je rad izgovar- jal: Bog, ki nas ljubiš, kontemplacija tvojega odpušèanja postane iz`arevanje dobrote v po- ni`nem srcu, ki se ti zaupa.  / .,@ 1. Brat Roger, Les Sources de Taizé, 2001, 77 in 93. 2. “Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa.” (Sv. Bazilij, 4. stoletje, Sur l’origine de l’homme, “Sources chræetiennes” 160, Éd. du Cerf, Pariz, 1970, 209). 3. Psalm 143, 10. 4. Navedek Oliviera Clémenta v Taizé, un sens à la vie, Pariz, Bayard-Centurion, 1997, 98. 5. Irenej Lyonski je bil moèan zagovornik èloveške dobrote in vsega stvarstva nasproti gnostiènemu pesimizmu. 6. Jn 4,16. 7. Brat Roger je to razmišljanje ponovno uporabil v Vivre l’inespéré, Taizé, 1976, 68–70. 8. Gal 2,20. 9. Mih 6,8 10. Brat Roger: Dieu ne peut qu’aimer, Taizé, 2001, 71. 11. Prav tam, 40. 12. “V Bogu ni nasilja. Bog Kristusa ni poslal zato, da bi nas obto`il, temveè zato, da bi se nanj sklicevali, ne zato, da bi nas obsodil, temveè zato, ker nas ljubi.” (Lettre à Diognète, 2. stoletje, Les Pères Apostoliques, “Foi Vivante”, Pariz, Zalo`ba Cerf, 1990, 328) 13. Te vrstice se nahajajo med zapiski, ki jih je brat Roger zapustil ob svoji smrti. Takrat je pripravljal novo knjigo, ki bi vsebovala poglavje o pape`u Janezu XXIII. 14. Brat Roger, Pismo Aux sources de la joie, Evropsko sreèanje v Hamburgu, 2003. 15. Marie Noël, Notes intimes, Pariz, Stock, 1984, 48. 16. Brat Roger, Pismo Aux sources de la joie, Evropsko sreèanje v Hamburgu, 2003. 17. Brat Roger, En tout la paix du coeur, Taizé, 2002, 85. 18. Brat Roger, Dieu ne peut qu’aimer, Taizé, 112. 19. Pierre Pascal, Dostoievski, l’homme et l’oeuvre, l’Age d’homme, Lausanne, 1970. 20. Edmond Michelet, Rue de la liberté, Pariz, Le Seuil, 2002 (1955), 247. 21. Paul Ricoeur v reviji Panorama, št. 340, januar 1999, 29. 22. Paul Ricoeur, “Libérer le fond de bonté” v Taizé, au vif de l’espérance, Pariz, Bayard, 2002, 205–207. Brat Alojz je sedanji prior v Taizéju. Brat Roger ga je doloèil za naslednika leta 1998 (diskretno ga je izbral `e leta 1978). Je katoliške veroizpovedi, rojen na Bavarskem, odrašèal v Stuttgartu. Njegovi starši so s Èehoslovaške. Taizéjski brat je postal leta 1974. Veliko je potoval po Vzhodni Evropi pred odprtjem mej. Ker ga zanimata glasba in bogoslu`je, je veliko èasa posvetil spremljanju mladih in animiranju taizéjskih sreèanj.