55 PODNEBNA SPREMENLJIVOST SLOVENIJE V OBDOBJU 1961–2011 Climate variability in Slovenia in period 1961–2011 Mojca Dolinar Mateja Nadbath Gregor Vertač nik Renato Bertalanič a Agenciji Republike Slovenije za okolje smo 5. marca 2018 predstavili rezultate projekta Podnebna spremenljivost Slovenije 1961–2011. Izdali smo pet knjig, v katerih podajamo oceno sprememb našega podnebja v zadnjih petdesetih letih, predstavljamo bogato zgodovino naših merilnih postaj ter objavljamo metodologijo kontrole in homogenizacije podatkov. To je bil obsežen projekt, s katerim smo zač eli konec leta 2008. Podnebje vpliva na procese v okolju in na mnoga področ ja č lovekove dejavnosti. Spreminjanje je splošna znač ilnost podnebja, vendar je hitrost spreminjanja v zadnjem stoletju izjemna, v zgodovini Zemlje poznamo le nekaj podobnih primerov. Vplive že č utimo v našem vsakdanu, zato za kakršnokoli nač rtovanje ukrepov potrebujemo kakovostne podatke o spreminjanju podnebja pri nas. Da bi jih zagotovili, smo na Agenciji za okolje konec leta 2008 zač eli obsežen projekt Podnebna spremenljivost v Sloveniji. Na podlagi dolgoletnih meritev lahko ugotovimo, kako se podnebje v Sloveniji spreminja in kako se na njem izražajo globalne spremembe. Priprava analiz stanja podnebja je zahteven postopek. Spremembe merilnih mest in merilnih tehnik skozi zgodovino meritev lahko pomembno vplivajo na izmerjene nize podnebnih spremenljivk: bodisi zabrišejo ali pa okrepijo naravno ali č loveško pogojeno spremenljivost podnebja. Zato mora analiza spremenljivosti podnebja vedno temeljiti na homogenih nizih, v katerih so prej omenjeni umetni vplivi v č im več ji meri odstranjeni. Analiza je omejena na obdobje do leta 2011, ko smo zač eli s homogenizacijo. Č e smo želeli zanesljivo homo- genizirati č asovne nize, smo potrebovali zelo dober opis zgodovine postaj. Sistematič no zbiranje podatkov (metapodat- kov) o zgodovini naših postaj je bil č asovno najbolj zahteven del projekta. Predvsem za obdobje pred digitalno dobo je bilo pot- rebno podatke o postajah zbrati ali celo poiskati po različ nih zgodo- vinskih virih, jih digitalizirati in sistematič no urediti. Produkt tega dela so kar tri knjige Meteo- rološka opazovanja I, Meteoro- loška opazovanja II (A–O) in (P–Ž) s podrobnim opisom zgo- dovine postaj, ki ne bodo koristil le našim strokovnjakom, ampak tudi drugim raziskovalcem, ki pri svojem delu uporabljajo podnebne podatke. V treh zvezkih je predstavljenih 270 meteoroloških postaj pred obdobjem intenzivne posodobitve mreže postaj. Tovrstni podatki govorijo tudi o zgodovini in razvoju meteorologije na ozemlju Slovenije. N Agencija Republike Slovenije za okolje 56 Raziskave podnebnih sprememb na območ ju Slovenije so bile doslej omejene le na skromno zbirko č asovnih nizov izbranih postaj. V okviru projekta pa smo izkoristili bogat arhiv meritev uradne meteorološke mreže, tako da smo s sodobnimi metodami kontrole ponovno preverili vse podatke in odstranili umetne vplive iz č asovnih nizov podnebnih podatkov. Po č asovno zelo zahtevni kontroli podatkov je nize homogeniziralo več naših strokovnjakov, kar je celo v svetovnem merilu edinstven pristop. Naš pristop k homogeni- zaciji podnebnih podatkov smo objavili v č lanku “Ensemble homogenization of Slovenian monthly air temperature series”, v reviji International Journal of Climatology; č lanek je dostopen v svetovnem spletu, na naslovu https://rmets.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.265. Tako metodologija kontrole podatkov kot homogenizacije je opisana v knjigi naslovom Kontrola in homogenizacija podnebnih podatkov. Šele na preč išč enih nizih smo lahko analizirali spremenljivost slovenskega podnebja in ugotovili, kako se globalne podnebne spremembe izražajo na podnebju v Sloveniji. Rezultati analiz so zbrani v knjigi Znač ilnosti podnebja v Sloveniji. Vse knjige so objavljene v svetovnem spletu, na naslovu: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/ climate/change/. Povpreč na temperatura se je od 60. let do danes dvignila že za okrog 2 °C (sliki 1 in 5), z največ jim trendom temperature zraka poleti (0,44 °C/desetletje, slika 1). Jeseni so bile v obdobju 1961–2011 sprva postopno hladnejše, od konca 70. let pa beležimo poč asen dvig temperature, zato trend jeseni še ni statistič no znač ilen. Slika 1. Trend letne (levo) in poletne povpreč ne temperature zraka (v °C na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 1. Trend of annual (left picture) and summer mean air temperature (in °C per decade) in 1961–2011 Zaradi velike naravne spremenljivosti padavin, dolgoroč ne spremembe v višini padavin niso tako gotove kot spremembe temperature in sonč nega sevanja. Najbolj gotovo je zmanjševanje višine padavin samo na nekaterih območ jih Slovenije pomladi in poleti, na letni ravni pa zmanjšanje višine padavin v zahodni Agencija Republike Slovenije za okolje 57 polovici države (slika 2). Tudi spremembe v snežni odeji so že znatne (slika 3). Medtem ko se skupna snežna odeja statistič no znač ilno spreminja bolj v višjih legah (do 20 % na desetletje), se količ ina novozapadlega snega znatno zmanjšuje tudi v nižjih legah (do 15 % na desetletje). Trajanje sonč nega obsevanja se je v obdobju 1961-2010 poveč evalo za okrog 30-40 ur na desetletje (slika 4), najbolj na rač un poveč anja pomladi in poleti. Slika 2. Trend 1 letne višine padavin v % na desetletje (levo) in v mm na desetletje v obdobju 1961–2011 Figure 2. Trend of annual precipitation in % per decade (left picture) and in mm per decade in 1961–2011 Slika 3. Trend letne višine snežne odeje v % na desetletje (levo) in v cm na desetletje v obdobju 1961–2011 Figure 3. Trend of annual snow cover depth in % per decade (left picture) and in cm per decade in 1961–2011 1 Veliki krogci označ ujejo statistič no znač ilen trend, majhni pa neznač ilnega pri 5 % stopnji znač ilnosti. Big circles mark statistically significant trend, the small ones non-significant trend at the 5 % level Agencija Republike Slovenije za okolje 58 Slika 4. Trend letnega trajanja sonč nega obseva v %/desetletje (levo) in v urah/desetletje v obdobju 1961–2011 Figure 4. Trend of annual sunshine duration in % per decade (left picture) and in hours per decade in 1961–2011 Slika 5. Odklon letne povpreč ne temperature zraka od tridesetletnega referenč nega povpreč ja (1981–2010) 2 v °C. Pozitivni odklon (topleje od referenč nega povpreč ja) je označ en z rdeč imi toni, negativni pa z modrimi. Figure 5. Deviation of mean air temperature from mean reference value (1981–2010) in °C; it is accessible also in the world wide web: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/casovni_trakovi/. 2 Medletna in prostorska spremenljivost letne povpreč ne temperature zraka, višine padavin in trajanja sonč nega obsevanja so objavljene v spletu: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/casovni_trakovi/. Agencija Republike Slovenije za okolje 59 SUMMARY In the beginning of 2018 the last volume of the publication titled “Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011” (Climate variability in Slovenia in period 1961–2011) was issued. The publication represents the results of project, which lasted several years. It consists of five volumes. In the first and the fourth volume, with the titles “Meteorološka opazovanja I and II”, the meteorological observations and meteorological stations are represented. The second volume deals with the quality control and homogenization of climate data, its title is “Kontrola in homogenizacija podnebnih podatkov”. In the second volume, a unique ensemble approach of homogenization is described; the article “Ensemble homogenization of Slovenian monthly air temperature series” was published in International Journal of Climatology: https://rmets.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.4265. The climate variability in Slovenia is represented in the third volume – “Znač ilnosti podnebja v Sloveniji”. The main findings of the climate in Slovenia in the period 1961–2011 are: the mean annual air temperature increased for about 2 °C, or for 0.4 °C per decade. The biggest increase of the temperature was in the summer, 0.44 °C per decade. The change in the precipitation pattern is less pronounced; mean annual precipitation lessened in the western parts of the country; the snow cover depth reduced for 20 % per decade in the higher altitudes, but for 15 % per decade reduced fresh snow cover in the lowland. The annual bright sunshine duration increased for 30–40 hours per decade. The publication is only in Slovene; it is accesible also in the world wide web: http:// meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/change/.