Tržaško šolsko vprašanje. Občni zbor Učiteljskega društva za Trst in okolico. Trst, 6. aprila 1913. Danes se je vršil v Slovenski trgovski šoii občni zbor našega učiteljskega društva. Po nagovoru predsednika Štefana F e r 1 u g e, je podal tajnik Ivan D i m n i k poročilo o delovanju društva. Po notranjih zadevah društva se je pečal z vprašanjem tržaškega slovenskega šolstva. Iz referata povzemamo dobesedno: Dolžnost mi je, baviti se tudi s tržaškim slovenskim šolskim vprašanjem, da pregledamo, na kaki poti smo tu in koliko smo dosegli. Društveni odbor je posvečal mnogo pozornosti temu vprašanju in se je bavil v mnogih sejah z njim. Posebno pozornost je pa posvečal v letošnjem šolskem letu vprašanju slovenskih srednjih šol v Trstu. V ta namen je društvo preskrbelo potrebne informacije jugoslovanskim1 državnim poslancem, ki so na podlagi tega izkušali pospešiti rešitev tega vprašanja na Dunaju. Društvo samo je priredilo tudi društven shod, na katerem je jasno izrazilo učiteljstvo svoje zahteve glede srednjih šol, ki so gotovo hkrati tudi zahteve slovenskega ljudstva y Trstu in okolici, ker se popolnoma krijejo z njega interesi. Kakor ste vsi lahko čuli na tem zbo rovanju. se prva točka našega šolskega programa — t. j. uvedba materinščine kot rel. obl. predmet na nem. drž. šolah za otroke nenemške narodnosti — bliža udejstitvi, vendar je še in še biti nam pozornim, dokler ni definitivno rešena; posebno nas ne sme premotiti sedanje sumljivo molčanje, saj je javna tajnost, da so voditelii tudi slovenske šolske politike pravzaprav Nemci y Trstu, ki se skušajo okoristiti na p'od!agi nje in s pomočjo germanizatoričnih stremljenj države. Tako čaka tudi vprašanje slovenske realne gimnazije v Trstu še milosti vlade, ki tiči pod popolnim vplivom tukajšnjih vodilnih nemških šolskih krogov, in od istega vprašanja je odvisna potem tud: izprememba pripravnic v samostojne slovenske državne ljudske šole. O tej zadevi se je društveni odbor posvetoval v svoji sejj dne 20. iebruarja t. 1., je šel po informacije na pristojna mesta ter je pri naših poslancih storil vse potrebne korake za končno rešitev tega vprašanja. Pri tem vprašanju pa se moram nehote baviti tudi z nastavljenjem učnih oseb na naših srednjih šolah. Država prt tem nastavljanju in pri razpisih popolno ma prezira učne osebe, ki so popolnoma •flsposobljene in službujejo že toliko časa tu kot suplenti, a jih pri deiinitivnem imenovanju prezre, ker niso njih narodnosti. Zaradi tega trpe y prvi vrsti naši damači profesorji, ker so zapostavljeni, v drugi vrsti naši dijaki, ki jih je gotovo močna tretjiim na teh zavodih, in tudi starši slovenskih otrok, ker tudi njim ne more biti vseeno, če zaupajo svojega otroka kakemu tujemu ali slovenskemu profesorju. Naši poslanci bodo morali šolsko upravo prisiliti, da bo razpisovala pravilno ta mesta in jih tudi pravičneje oddajala. Sploh pa ic želeti, da se poslanci bolj zanimajo za personalne zadeve na teh zavodih. Dne 8. pret. meseca smo čitali v naših listih brzojavko o korakih naših po~ slancev pri osrednji vladi na Dunaju glede šolskih vprašanj. Glede teh vprašanj stojimo menda z našimi poslanci vsi na istem stališču: Država sicer nekaj stori za slovensko šolstvo v Trstu. vendar — premalo. Tako je v letošnjem šolskem letu prevzela zopet pet učiteljev na Ciril-Metodovih šolafr v rnestu, vendar je to še premalo v primeri s koncesijami, ki jih ob' takih prilikah daje tržaškim Nerncem in Jtalijanom. Tempo podržavljenja je vse prepočasen in, rekli bi. skoro krivičen, ker Slovencem podržavlja država le učitelje; Nemcem pa podržavlja in subvencionira kar cele — šole! Zato se bo najenergičnejše poprijeti de!a, da Slovenci pridejo do svojih pravic! Z veseijem pa moram konstatirati, da se je točka razvoja slovenskega obrtnega šolstva v Trstu pričela nagibati k začetku realizacije, za sedaj je sicer državno dovoljena samo še obrtno nadaljevalna šola na Slov. trgovski šoli v mestu, v;enda~ bo to podlaga razvoju sloven. obrt. nad. šclstva tudi v okolici in gotovo podlaga poznejši slov. strokovni obrtni šoli v Trstu. Istotako je dobila v tekočem društvenem letn tudi Slov. trgovska šola pravico javnosti. ki je prvi predpogoj k njenemu podržavljenju. V zadnjem času sem tudi doznal, da se je z vprašanjem slov. meščanske šole y Trstu pričela resno baviti moška podr. C. M. I)., kar je pozdravljati. Vendar moramo stati tudi tu na stališču, da je skrb za slovensko meščansko šolo v prvi vrsti dolžnost mestnega magistrata in države, našega naroda je le pravica to zahtevati. Učit. društvo bo pa tudi v tem vprašanju stalo vedno podružnici ob strani. Izmed šolskih pojavov, ki so se izvršili v letošnjem društvenem letu, bi imel omenjati tudi, da je C. M. D. prevzela dekliško šolo pri Sv. Jakobu od šolskih sester v lastno režijo, kar moramo prav odločno pozdravljati. Istotako tudi sezidanje novega šolskega poslopja z željo, da čimprej pride do istega dela tudi v mestu, dasi bi bila to dolžnost občine in države. Mestni svet se je bavil pri proračunu tudi z ustanovitvijo novih šol. Med njimi je tudi nekaj šol, ki jih imamo mi v programu. Tako bo potreba ponoviti našo šolsko zahtevo za šole pri Sv. M. M. sp., Rocolu, Kjadinu, Škorklji, Grapadi in Padričah. Deželni šolski zakon za Trst in okolico, ki ga naše društvo odobrava edinole z ločenimi šolskimi sveti za Slovence in Italijane. je postavljen na isto dolgo kloii kakor § 55. drž. ljš. zak. v državnem zboru. Vendar mi ne moremo popustiti od tega zakona, če hočemo priti do normalnih šolskih razmer v Trstu, ki jim je paman."kljiva zakonodaja drž. šol. zak. kriva. Pomanjkljivost v zakonodaji je bita^ kriva. da srtio letos po devetih letih prišli zopet do okr. učit. konierence, ki bi se praviloma in v interesu slovenskega šolstva morala vršiti vsako leto; ker je to edina institucija, y kateri lahko soglasno poudarjamo interese in zahteve slovenskega šolstva napram nrestnemu magistratu. Naše društvo sestoji iz štirih interesnih skupin: iz drž. srednješolskega učiteljstva, iz drž. ljš. učit., iz C. M. učit. in iz magistratnega učiteljstva. Poudarjati ni potreba. da se je društveni odbor trudil zastopati interese vseh interesnih skupin v vsakem slučaju, vendar bi bil — za svojo osebo — iz materialnih ozirov za delitev društva v odseke po teh skupinah, ker uprav to je bilo vzrok nezadovoljstva od strani enega učiteljstva z društvenim delovanjem. Ni pa potreba poudarjati, da glede moškega in ženskega učiteljstva stoji odbor na stališču: za enako delo — enako plačilo: za enake dolžnosti — enake pravice! Kot konec razmotrivanju naših šolskih vprašanj naj še omenjam italijansko iakultetno vprašanje, katerega položai je vsakomur znan. S tem je država zopet pokazala, da neče priznati naših upravičenih zahtev, ker hoče slovensko manjšino pri tem; popolnoma prezreti in ji zopet storiti novo krivico. Ne bom oinenjal številnih in ogromnih državnih subvencij nem:škemu; šclstvu, gre nam le za dosledno prezira-' nje naših zahtev in proti temu mora tudi naše društvo izreči javno svoj protest. Po tajniškem poročilu je bilo sprejeto poročilo društvene blagajničarke in pregledovalcev računov, ki so predlagali absolutorij blagajničarki in odboru. Iz poročila društvenega knjižničarja Fr. Fonde posnemamo, da je v društveni kniižnici sedaj 433 knjig in se je njih število v letošnjem letu pomnožilo za 113. Društvo vzdržuje sedaj tudi 13 šolarskih knjižnic, in sicer 10 na okoliških šolah, 2 na drž. nemški šoli v ulici Fontana in 1 na drž. nem. šoli na Lipskem trgu. Sprejet je bil predlog, da se takoj misli na ustanovitev in podporo šolarskilt knjižnic na Katinari in na Ciril-Metodovih šolah v mestu. LJčiteljiščnim abiturijentom se dovoli, za učiteljiščni sklad za letos 10 K, vprihodnje pa sklepa vedno o tem občni zbor. Glede zaostale članarine je bil sprejet predlog tov. Daneua: Člane, ki niso pfačali popofne članantie, se trikrat opominja, sicer izbriše iz društva — izvzemši suplente in praktikante. Od stare članaline se všteje 4 K kot članarina, 6 K pripade rezervnemu fondu Učit. društva, ki je nedotakljiv in sme z njim razpolagati le občmi zbor. Čianarina za bodoče društveno leto se določi na 4 K. Pri volitvi je bil izvoljen stari odbor s sledečimi izpremembami: narnesto tov. Ribičiča, dr. Mrharja, Fonde in Daneua tovariši Betriani, Krašovic, Spanger in Marinček. Kot pregledovalec računov je bi[ dodatno izvoljen tov. Trobec.