Gozdarski vestnik, letnik 63 • števill<a 7-8 1 Vol. 63 • No. 7-8 
Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 
UVODNIK 290 ZNANSTVENE RAZPRAVE 291 
STROKOVNE RAZPRAVE 299 
313 
329 
336 
KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 345 345 GOZDARSTVO V CASU 348 IN PROSTORU 350 351 
Živan VESELIC Gozdnogospodarsko nacrtovanje pred novimi izzivi Darij KRAJCIC, Mojca TOMAŽIC Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravo­varstvenih direktiv EU 
The role of forest management planning in EU directives concerning spatial planning and nature protection 
Andrej BONCINA Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
Some aspects of multi-purpose forest management planning 
Mihej URBANCIC, Primož SIMONCIC Atlas gozdnih tal Slovenije -5. del Forest Soil Atlas of Slovenia -Part V. 
Dragan MATIJAŠIC Gozdnogospodarsko nacrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije -prehojena pot in prihodnje naloge 
Forest management planning at the Slovenian Forest Service 
-achievements up to now and future undertakings Franc PERKO Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojn 
Forest management planning in Slovenia after World War ff 
Aleksander MARINŠEK Dr. Lojze Marincek -ambasador znanosti 
Franc PERKO Dr. Rudolf Pipan -ob 11 O letnici rojstva Lado KUTNAR "Marginal landscapes and nutrient-poor ecosystems -processes and adaptations« 
Edvard REBU LA Les zares Dragan MARKOVIC, Iztok MLEKUŽ Gradacija bukove kobilice na bovškem 



Uvodnik 
Gozdnogospodarsko nacrtovanje pred novimi izzivi 
V spomin našega uglednega gozdarskega nacrtovalca Rudolfa Pipana (1895 -1975) je Zveza gozdarskih društev Slovenije ob 11 O-letnici njegovega rojstva 26. maja 2005 priredila strokovni posvet o gozdnogospo­darskem nacrtovanju, na katerem je bilo v strokovnih prispevkih danega precej poudarka ne le preboj eni poti gozdarskega nacrtovanja na Slovenskem, ampak tudi njegovim aktualnim nalogam in bližnjim izzivom. 
Odvec bi bilo na tem mestu govoriti o tem, kakšen pomen in vlogo ima gozdnogospodarsko nacrtova­nje za usmerjanje razvoja gozdov, za razvoj gozdarske stroke na Slovenskem ter za njen ugled pri drugih strokah in dejavnostih, ki tudi obravnavajo prostor. 
Na tem mestu tudi ni možnosti, da bi se z ustrezno pozornostjo ustavili pri vseh dogodkih, ki so pomembno zaznamovali razvoj gozdnogospodarskega nacrtovanja, niti da bi omenili vse, ki so k njegovemu razvoju prispevali še posebej veliko. Ob tem moramo tudi poudariti, da je bil oziroma je na tej dolgi in uspešni razvojni poti vsak izdelan nacrt in delo vsakega nacrtovalca in sodelavca pri njegovi izdelavi pomemben prispevek k razvoju gozdarskega nacrtovanja in ugledu gozdarske stroke. 
Danes že lahko ugotovimo, da je gozdarsko nacrtovanje preživelo tudi t.i. tranzicijo v Sloveniji. To seveda ni bilo samo po sebi dano, ampak je bilo plod uspešnih prizadevanj, prepricevanj in pogajanj zunaj pa tudi znotraj gozdarstva, s ciljem, da se ohrani dovolj veliko organizirano jedro gozdarskega strokovnega kadra, ki bi omogocalo smotrno zbiranje in obravnavo podatkov o gozdovih po enotno izdelanih metodologijah in na sodoben nacin ter tako zagotovi enotno strokovno usmerjanje dela z gozdovi v Sloveniji, tudi ne glede na lastništvo. Med vsemi gozdarskimi podrocji je bilo oblikovanje enotne oziroma skupne gozdarske službe v Sloveniji najbolj pomembno prav za gozdnogospodarsko nacrtovanje. Ne upam si razmišljati, kakšna bi bila slovenska gozdarska stroka in kaj bi bilo z gozdarstvom v novi državi brez gozdnogospodarskega nacrtovanja ali s slabo organiziranim in neuspešnim. 
Lahko tudi ugotovimo, da je bilo obdobje zadnjih desetih let, ko se gozdnogospodarsko nacrtovanje ures­nicuje na Zavodu za gozdove Slovenije, za to gozdarsko podrocje uspešno. Velik poudarek funkcijam gozdov in informatizaciji nacrtovanja je bila usmeritev, ki se je že potrdila za pravilno, saj se je gozdarstvo na tej osnovi lahko zelo uspešno vkljucilo v izjemno aktualni podrocji -urejanje prostora in ohranjanje narave. 
Gozdnogospodarsko nacrtovanje pa tudi v prihodnje cakajo pomembni izzivi. Na prvem mestu so vkljucevanje v posodobljeno urejanje prostora, vkljucevanje v nacrtovanje ohranjanja narave (Natura 2000) ter vecje vkljucevanje lastnikov gozdov in javnosti v odlocanje (participacija). Razlicni interesi do gozda in prostora se povecujejo, ohranjena narava in prostor v celoti postajajo vse bolj iskane in cenjene dobrine, javnost postaja vse bolj osvešcena, zato gozdnogospodarsko nacrtovanje v celoti pridobiva na pomenu, delo na njem pa postaja vse zahtevnejše in odgovornejše. Ce povzamem misel prof. dr. Andreja Boncine iz omenjenega posvetovanja, postaja gozdnogospodarsko nacrtovanje vedno bolj odlocanje in vedno manj zgolj priprava izdelka (nacrta). Nedvomno prav zato, ker ga vse bolj kot odlocanje obravnavajo tudi razlicni deležniki; in ko se odloca o gozdovih, ki zajemajo vec kot polovico države, je teh seveda veliko. 
Kako se bomo odzvali na postavljene izzive oziroma kakšen bo nadaljnji razvoj gozdnogospodarskega nacrtovanja, je predvsem v rokah nas gozdarjev samih. V casu, ko pripravljamo spremembo Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih, si kaže vzeti cas za ustrezno zaokrožitev že izvedenih razprav in morda še za kakšen nov razmislek; ne le o vsebini nacrtov, pac pa tudi o pridobivanju podatkov 
o gozdovih in nadaljnjih možnostih, ki jih omogoca informatika pri racionalnem izkorišcenju pridobljenih podatkov ter o postopkih sprejemanja nacrtov. Ti postajajo vedno zahtevnejši, s krepitvijo participacije bodo postali še zahtevnejši in daljši. Kaže razmisliti, kako se ob dejstvu, ko gozdnogospodarski nacrti vendarle navajajo strateške odlocitve o delu z gozdovi, izogniti temu, da bi prav vsako desetletje vodili zahtevne razprave o (strateških) usmeritvah za delo z danimi gozdovi (v danih gozdnogospodarskih enotah). Zaradi dosežene visoke strokovne ravni gozdnogospodarskih nacrtov in njihove izdelave niso potrebne velike spremembe niti pri delu niti v Pravilniku, potrebno pa je zagotoviti, da bomo tisto, kar je potrebno dopol­niti ali spremeniti, res zastavili v pravo smer. Samo tako bomo že priložnost sedanje priprave spremembe Pravilnika uspešno izkoristili za to, da bo lahko gozdnogospodarsko nacrtovanje kos novim izzivom, ki se že pojavljajo oziroma se bodo pojavili prav kmalu. 
mag. Živan VESELIC 


Znanstvena raz rava 

GDK: 624:903:(4) 
Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU 
The role of forest management planning in EU directives concerning spati al planning and nature protection 
Darij KRAJCic* Mojca TOMAŽic** 
Izvlecek: .Krajcic, D., Tomažic, M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 7-8. V slovenšcini z izvleckom v anglešcini. Cit.lit. 12. Prevod izvlecka v anglešcino Jana Oštir. 
Clanek povzema kljucne direktive Evropske unije, ki so pomembne za gozdnogospodarsko nacrtovanje . Ugotavlja tudi, kako so cilji direktive transponirani v slovensld pravni red. Opisan je postopek presoje gozdnogospodarskih nacrtov. Nakazana je možnost nadgradnje gozdnogospodarskih nacrtov v nacrte upravljanja Natura 2000 obmocij. Avtorja ugotavljata, da bi bila nadgradnja nacrtov smotrna in racionalna v obmocju gozdov, saj gozdovi pokrivajo 70% Natura 2000 obmocij. Projekt Life III Narava, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove pa je partner, išce rešitve v tej smeri. Potrebna bo smelost gozdarske stroke in odpiranje za druga znanja in deležnike v gozdnem prostoru. 
Kljucne besede: direktiva, gozdnogospodarsko nacrtovanje, Natura 2000, upravljavski nacrti 
Abstract: Krajcic, D., Tomažic, M.: The role of forest management planning in EU directives concerning spatial planning and nature protection. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 7-8. In Slovene, with abstract in English, lit. quot.l2. Translated into English by Jana Oštir. 
The article outlines those key directives of the European Union which are important for forest management planning. The authors also attempt to determine how the goals of such directives are transposed into Slovenian laws. The process of assessing forest management plans is described. The authors suggest how forest management plans could be upgraded to become part of plans for the management of Natura 2000 Sites. They state that the upgrading of plans would be efficient and rational for forest areas, since forests account for 70 % of the Natu.ra 2000 sites. The project "Life III Nature': administrated by the Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation, whose partner is the Slovenian Forest Service, is seeking relevant solutions. Undoubtedly, forestry will need to show a fair amount of courage and there will need to be an opening up to other knowledge, skills and stakeholders in the forest. 
Keywords: directive, forest management planning, Natura 2000, management plans 
UVOD 

V procesu prilagajanja Slovenije za vstop v Evrop­sko unijo je nastala vrsta sprememb, ki vplivajo na delovanje družbe in vecine njenih sestavnih delov. V prvi vrsti so nastale spremembe na zakonodajnem podrocju, pri izvajanju te zakonodaje pa tudi v praksi. Pri tem so bili nekateri sektorji bolj drugi pa manj udeleženi. Relativno veliko novosti je na podrocju urejanja prostora in okolja, katerega sestavni del je tudi varstvo narave. V tem procesu neposrednega vpliva na gozdarstvo ni bilo, medtem ko je precej posrednih vplivov. V clanku tako želimo osvetliti te vplive in ugotoviti tudi možnosti za vecjo uveljavitev gozdnogospodarskega nacrtovanja. 
2 DIREKTIVE, KI VPLIVAJO NA GOZDARSKO NACRTOVANJE 
V sistemu evropskih direktiv, ki so posredno ali neposredno povezane s prostorom in okoljem, in s tem tudi gozdarskim nacrtovanjem, vidnejše mesto zavzemajo vsaj štiri: 
1. Direktiva o presoji vplivov nekaterih nacrtov in programov na okolje. 
·Doc. dr. D. K., univ., dipl., inž., gozd., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Dunajska 22, 1000 Ljubljana 
.. M. T., univ. dipl. geogr., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave OE Celje, Stanetova 6, 3000 Celje 
K rajcic , D .. Tomaiic, M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU 
2. 
Vodna direktiva (okvirna vodna direktiva). 

3. 
Direktiva o pticah. 

4. 
Direktiva o habitatih. 



2.1 Direktiva o presoji vplivov nekaterih nacrtov in programov na okolje 
Ni nakljucje, da kot prvo omenjamo prav direktivo 
o presoji vplivov nekaterih nacrtov in programov na okolje, ki s stališca okoljske politike poudarja, da mora Evropska skupnost prispevati k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju zdravja ljudi, preudarni in varcni rabi naravnih virov ter temeljiti na nacelu previdnosti. Zahteve varstva okolja morajo biti vkljucene v opredelitev politik in dejavnosti EU, predvsem zaradi vzpodbujanja trajnostnega razvoja. 
Okoljska presoja je pomembno orodje za vkljuce­vanje okoljskih vidikov pri pripravi in sprejemanju nacrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje. V državah clanicah so razlicni sistemi okoljske presoje, ki naj bi vsebovali vrsto skupnih postopkovnih zahtev s ciljem prispevati k visoki ravni varstva okolja. Sistemska okoljska presoja naj bi se izvedla za vse nacrte in programe, ki se pripravljajo za vec sektorjev in ki bodo imeli verjetno znaten vpliv na okolje. Kadar pa nacrti in programi opredeljujejo rabo majhnih obmocij na lokalni ravni ali pomenijo manjše spremembe, naj bi se presojali le, ce je ugotovljeno, da bodo imeli znaten vpliv na okolje. 
Na ravni Skupnosti je potrebno opredeliti mini­malni okvir okoljske presoje, ki bo dolocal splošna nacela sistema presoj, podrobnosti pa bodo pre­pušcene državam clanicam ob upoštevanju nacela subsidiarnosti. Direktiva je postopkovne narave. Zahteve naj bi se vkljucevale v obstojece postopke, ali v postopke uvedene posebej v ta namen. Da se prepreci podvajanje presoj, se uvede postopek presojanja na razlicnih ravneh hierarhije nacrtov in programov. 
Nacrti in programi, ki se presojajo so nacrti in programi za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko, industrijo, promet, ravnanje z odpadki, upravljanje voda, telekomunikacije, turizem, pros­torsko nacrtovanje, rabo zemljišc ter presoja javnih in zasebnih projektov na okolje. 
Prav tako zapadejo pod presojo nacrti in pro­grami za posebna obmocja varstva na podlagi direktive o pticah in direktive o habitatih (obmocja Natura 2000). 
Cilji direktive presoj nekaterih nacrtov in pro-gramov so: -ohranjanje, varovanje in izboljšanje kakovosti 
okolja, 
-preudarna in varcna raba naravnih virov, uveljavljanje nacela trajnostnega razvoja, celo­vitosti in preventive, 
-opredelitev minimalnega okvira okoljske presoje na ravni EU, -sodelovanje, partnerstvo in solidarnost med državami EU, -podrobnosti okoljskih presoj na lokalni ravni so 
prepušcene clanicam. 
Postopek presoje se zacne s preverjanjem ver­jetnih znatnih vplivov nacrta oziroma programa, tudi cezmejnih. Na osnovi informacij potrebnih za presojo (Direktiva, Priloga I) in jasnimi merili za dolocanje pomembnih vplivov (Direktiva, Priloga 
II) 
je potrebno pripraviti: 

l. 
Okolisko porocilo je del dokumentacije, ki vse­buje ustrezne informacije dolocene v direk­tivi. V Prilogi I so navedene vse informacije potrebne za presojo ter s katerimi se opredelijo, opišejo in ovrednotijo verjetni znatni okoljski vplivi izvajanja nacrta ali programa. Med te informacije sodijo oris vsebine in glavni cilji, stanje okolja in razvoj, znacilnosti obmocja, problemi v okolju, cilji, vplivi, ukrepi za pre­precitev, tehnicna sredstva in opremljenost ... V Prilogi II pa so podana merila za dolocanje verjetne pomembnosti vplivov, kot so verjet­nost, trajanje, pogostost in popravljivost vplivov, kumulativnost vplivov, cezmejnost, tveganje za zdravje ljudi in okolje, velikost in prostorski obseg vplivov, pomen in ranljivost obmocij, naravne znacilnosti ... 


2. 
Posvetovanje: osnutek nacrta ali programa in okoljsko porocilo, morata biti dana na voljo vsem nosilcem urejanja prostora (stroka) in zaintere­sirani javnosti. S tem je dana možnost, da v ustreznem casu podajo svoje mnenje k osnutku nacrta in programa, preden se nacrt ali program sprejme ali vloži v zakonodajni postopek. 

3. 
Odlocanje o presoji se izvede na podlagi okoljskega porocila, mnenj stroke, zainteresirane javnosti ter izidi posvetovanj, ali je presoja dolocenega nacrta ali programa potrebna. 

4. 
Obvešcanje o odlocitvi ali se nacrt oz. program sprejme. V sem udeležencem so dani na voljo nacrt ali program kakršen je bil sprejet, izjava iz katere je razvidno, kako so bili vkljuceni okoljski vidiki, okoljsko porocilo, mnenja in izidi posvetovanj 



Krajcic , D., Tomažic. M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU 
Postopek presojanja planov in programov (P +P) na podlagi direktive: 
Okoljska presoja  
Presoja P+P  
r-----------------------~~~------------~  ~--P-o_s_e_b_n_a_o_b_m __ oc-_j_a_v_a-rs_t_v_a~  
ribištvo, gozdarstvo, turizem,  
upravljanje z vodami,  NATURA 2000  
prostorski nacrti  obmocja  

l 
Presoja (verjetnih znatnih vplivov P+P; tudi cezmejne) 
/ 
Informacije potrebne za presojo (namen, stanje, razlogi, ukrepi, vplivi, cilji, ... ) 


Priloga 1 

Okoljsko porocilo 
Posvetovanja (stroka, NVU, LS, zainteresirana javnost, posamezni ki) 
Odlocanje (okoljsko porocilo+ mnenja+ izidi posvetovanj) 
1 
Merila za dolocanje pomembnih vplivov (na druge nacrte, hierarhija, okoljska problematika, tveganja, kumulativni ucinki, ranljivost, vplivi na Naturo in krajino, ... 
Priloga 11 
1 
Obvešcanje o odlocitv i 

(izjava: o vkljucenosti okoljskih vidikov + okoljsko porocilo + mnenja+ razlogi zakaj P+P izbran 

Spremljanje in nadzor Krajcic , D., Tomažic , M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU 
ter podani razlogi, zakaj je bil nacrt ali program izbran. 
5. 
Sprejetje nacrta ali programa. 

6. 
Spremljanje in nadzor izvajanja nacrta ali pro­grama. 




2.2 Vodna direktiva 
Natancneje in pravilneje jo je poimenovati "okvirna vodna direktiva". Okvirna vodna direktiva širi obseg varstva voda na vse vode in doloca jasen cilj, da je potrebno do leta 2015 doseci "dobro stanje" vseh evropskih voda in zagotoviti trajnostno rabo vode po vsej Evropi. 
Okvirna direktiva o vodah uvaja nov, inovativen pristop v upravljanju z vodami. Kljucni elementi direktive so: 
• 
varovanje vseh voda-reke, jezera, obalne vode, somornice in podzemne vode, 

• 
visoko zastavljeni cilji,.ki zagotavljajo dobro stanje vseh voda do leta 2015, 

• 
sistem upravljanja znotraj porecij z zavedanjem, da se vodni sistemi ne koncajo na politicnih mejah, 

• 
cezmejno sodelovanje med državnimi in vsemi vpletenimi stranmi, 

• 
aktivna udeležba vseh vpletenih pri upravljanju z vodami, vkljucno z nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi, 

• 
zmanjšanje in nadzor onesnaževanja iz vseh virov, kot so kmetijstvo, industrija, gospodinjstva, urbana obmocja ... 

• 
politika dolocanja cen vode in uveljavljanje nacela "onesnaževalec placa': 

• 
uravnoveša interese okolja z interesi tistih, ki so od njega odvisni. Voda je obcutljiv vir in onesnaženje, ki ga pov­


zrocamo je kompleksno, tako talne kot podtalne vode. Zato je eden izmed glavnih ciljev okvirne direktive prepreciti onesnaževanje pri viru in dolo­citi nadzorni mehanizem. Ob dejstvu, da na vodo vpliva toliko dejavnosti je še toliko pomembneje, da razumemo pomen ohranjanja vode ter jo varu­jemo pred onesnaženjem. S tem postaja bistvenega pomena za naše življenje trajnostno upravljanje z vodami, katerega namen in cilj je, da prihodnjim generacijam zagotovimo dovolj vode, ki bo ustrezala visokim standardom kakovosti. 
Okvirna direktiva o vodah zahteva skupno upravljanje voda iz dolocenega vodnega obmocja in v tesnem sodelovanju držav clanic, regij in lokalnih skupnosti. Prav tako je cilj okvirne direktivevzpodbu­di ti vse zainteresirane (društva, posameznike, stroka) k aktivnemu sodelovanju pri upravljanju z vodami. Ob zavedanju, da je voda dragocena dedišcina in jo je potrebno ohraniti tudi za prihodnje rodove, je zelo pomembno, da ji dolocimo ceno, ker prav s tem dosežemo bolj gospodarno porabo. Ob tem se upošteva nacelo "onesnaževalec placa". 
Nacin, kako se bo izvajala okvirna vodna direk­tiva je edinstven, ker se opira na sodelovanje vseh vpletenih in ponuja državam clanicam, kandidatkam in vsem interesnim skupinam možnost novega partnerstva. 
Okvirna vodna direktiva je postavila pomemb­nejše roke: 
• 
december 2003 -regionalni in državni zakoni s podrocja vode se prilagodijo okvirni vodni direk­tivi in zacne se sodelovanje vodnih obmocij; 

• 
december 2004 -zakljuci se analiza obreme­njenosti naših voda in vplivov nanje, vkljucno z gospodarsko analizo; 

• 
december 2006 -zacno se izvajati programi spremljanja stanja vode kot podlaga za upravljanje z vodami; 

• 
december 2008-javnosti predstavijo prvi nacrti upravljanja z vodami; 

• 
december2009-objava prvih nacrtov upravljanja s porecji; 

• 
december 2015 -vode naj bi dosegle dobro stanje. 




2.3 Direktiva o pticah 
Direktiva se nanaša na ohranjanje vseh prosto živecih vrst ptic, prisotnih na evropskem ozemlju držav clanic. Vkljucuje varovanje, upravljanje in nadzor nad prosto živecimi vrstami ter doloca pravila nji­hovega izkorišcanja. 
Uporablja se za ptice, njihova jajca, gnezda in habitate. Direktiva o pticah je bila sprejeta iz naslednjih spoznanj: 
• zelo hitro upada število mnogih vrst prosto žive­cih ptic, ki so naravno prisotne na ozemlju EU kar pomeni resno grožnjo ohranjanja naravnega okolja, 
• o nujnosti ohranjanja, vzdrževanja ali obnavljanja zadostne raznovrstnosti ter površine habitatov, ki so potrebni za ohranitev vseh vrst ptic, njihovih habitatov, selitvenih poti, preživetje in razmno­ževanje. 
Nameni direktive so: 
• da se predvidijo ukrepi na razlicne dejavnike, ki 

Krajcic , D., Tomažic, M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU 
lahko vplivajo na število ptic, kot so neugodni vplivi clovekove dejavnosti, unicenje in onesna­ževanje habitatov ptic, ujetje in ubijanje ptic ter trgovina z njimi, 

• 
nujnost ohranjanja, vzdrževanja ali obnavljanja zadostne raznovrstnosti ter površine habitatov, ki so nujni za ohranitev vseh vrst ptic, njihovih habitatov, selitvenih poti, preživetje in razmno­ževanje, 

• 
potreba po splošni prepovedi trženja, omejevanju lova, uporabe razlicnih sredstev, naprav in nacinov za množicno in neselektivno ujetje ali ubijanje ter lov. 

Cilji direktive so: 

• 
izboljšanje življenjskih razmer, skladen razvoj gospodarskih dejavnosti in uravnotežena širitev in ohranitev vrst prosto živecih ptic, 


• ohranjanje in dolgorocno varovanje ter upravljanje naravnih virov. Na podlagi direktive morajo države clanice vsaka 
tri leta pošiljati zbirna porocila. 

2.4 Direktiva o habitatih 
Direktiva prispeva k splošnemu cilju trajnostnega razvoja. Cilj je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živecih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju, ki so v interesu Skupnosti. Zaradi narašcajocega slabšanja stanja naravnih habitatov in upadanja prosto živecih vrst ter nevarnosti, ki jim grozijo in pogostokrat segajo cez meje držav, je potrebno ukrepati na ravni Skupnosti, regije in lokalne skupnosti. 
Direktiva vkljucuje naslednje elemente: 

• 
vzpostavi se usklajeno ekološko omrežje posebnih ohranitvenih obmocij, imenovano Natura 2000, ki vkljucuje tudi obmocja, ki so jih države clanice dolocile na podlagi Direktive o pticah. Omrežje sestavljajo obmocja z naravnimi habitatnimi tipi (priloga I) in habitati vrst (priloga Il), da se vzdržuje ali obnovi ugodno stanje ohranjenosti habitatov in vrst na njihovem naravnem obmocju razširjenosti, 

• 
vsaka država clanica prispeva k vzpostavitvi obmocij Nature 2000 sorazmerno glede na zastopanost naravnih habitatov in vrst ter doloci posebna ohranitvena obmocja, 

• 
naravne habitatne tipe, rastlinske in živalske vrste, ki so v interesu Skupnosti in za katere je treba dolociti posebna ohranitvena obmocja, 


GozdV 63 (2005} 7-8 
• 
merila za izbiranje obmocij, ki se opredelijo kot obmocja pomembna za skupnost in dolocijo za posebna ohranitvena obmocja, 

• 
živalske in rastlinske vrste, ki jih je potrebno strogo varovati, 

• 
živalske in rastlinske vrste pri katerih je odvzem iz narave in izkorišcanje lahko veljajo ukrepi upravljanja ter 

• 
podani so prepovedani nacini in sredstva za ujetje in ubitje ter prevozna sredstva. 


2.4.1 Obmocja Natura 2000 v Sloveniji 
V Sloveniji je dolocenih 286 posebnih varstvenih obmocij (obmocij Natura 2000). Vecji del predvsem velikih obmocij porašca gozd, 9 % površin je nad gozdno mejo. Pomemben je tudi delež travišc. V z ava­rovanih obmocjih (Triglavski narodni park, regijski in krajinski parki, rezervati in naravni spomeniki) je 25 % skupne površine obmocij Natura 2000. 
Od 286 obmocij Natura 2000 jih je 26 dolocenih na podlagi direktive o pticah, katerih skupna površina je 498.046 ha, kar znaša 25 % površine Slovenije. 260 obmocij so potencialna obmocja Nature 2000, dolocena na podlagi direktive o habitatih. Skupna površina je 639.878 ha, kar znaša 32 % površine Slovenije. Obmocja po habitatni in pticji direktivi se pretežno prelaivajo, saj je 60% površin, predlaganih na podlagi direktive o habitatih, znotraj posebnih varstvenih obmocij po direktivi o pticah. Skupna površina tako predstavlja 35,5% Slovenije. 
Predloge obmocij, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, bo Evropska komi­sija sprejela po posebnem postopku, ki je daljši in manj neposreden kot dolocitev obmocij po pticji direktivi. 

3 TERMINOLOGIJA 
Uporabljena terminologija v vseh omenjenih direkti­vah nakazuje skupno smer oziroma kar skupne cilje direktiv. Strnemo jo lahko v naslednje sklope: 
• 
varovanje, ohranjanje, izboljšanje, zašcita (okolja, življenja, vrst, voda, ekosistemov, habitatov, zdravja ... ), 

• 
dobro stanje (voda), ugodno stanje (vrst, habi­tatov), ekološki cilji (vode), ekološke zahteve (vrste), 

• 
upravljanje in nacrti upravljanja (voda, Natura 2000 obmocij, naravnih virov ... ), 

• 
podani ukrepi in jasni cilji direktiv, 

• 
zmanjšanje vplivov (predvsem negativnih), 


Kraj cic , D .. Tomažic , M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU 
• 
sistemsko presojanje (tako po vertikali kot hori­zontali), 

• 
trajnostni razvoj, 

• 
informiranost in obvešcenost širše javnosti (na meddržavnem nivoju, regionalnem, državnem in lokalnem), 

• 
monitoring in nadzor, 

• 
Natura 2000, zavarovana obmocja (varovana obmocja). 



4 USMERITVE 
Direktive vsebujejo tudi splošne usmeritve, ki nare­kujejo clanicam in pridružitvenim clanicam: 
• 
povezanost, hierarhicnost, usklajenost, ucinko­vitost, 

• 
preglednost in višja javna zavest (zavedanje), 

• 
informiranje, obvešcanje, solidarnost, 

• 
aktivna udeležba (stroke, nevladnih organizacij, lokalne skupnosti, zainteresirane skupine), 

• 
sodelovanje, cezmejno sodelovanje, 

• 
partnerstvo, 

• 
enotnost metodoloških pristopov. 



5 IZVAJANJEDIREKTIVV SLOVENIJI 
Po pravni ureditvi Evropske unije se direktive za razliko od uredb in odredb ne uporabljajo nepo­sredno, ampak se skozi nacionalno zakonodajo in ukrepe zasledujejo cilji, ki jih direktive dolocajo. V Sloveniji smo omenjene direktive transponirali skozi naslednje zakone: 
• 
Zakon o varstvu okolja 

• 
Zakon o urejanju prostora 

• 
Zakon o ohranjanju narave 

• 
Zakon o graditvi objektov 

• 
Zakon o vodah 


in na njih temeljecih podzakonskih aktih. Vidimo, da se v tem procesu ni spreminjal podrocni gozdarski zakon. Kljub temu pa imajo ti procesi mocan vpliv na gozdnogospodarsko nacrtovanje, saj med drugim uvajajo njihovo presojo. 



5.1 Izvedba presoje gozdnogospodarskih 
nacrtov 
Gozdnogospodarski nacrti se skladno z dolocbo direktive, kije povzeta v 101. clenu Zakona o ohra­njanju narave (ZON), presojajo. Presojamo spre­jemljivost njegovih vplivov oziroma posledic izvedbe nacrta glede na varstvene cilje Natura 2000 obmocij in zavarovanih obmocij (npr. parkov itd.). 
Presojo sprejemljivosti gozdnogospodarskih nacrtov izvajamo po postopku, ki ga doloca pravil­nik (Ur.l.RS št. 130/04). Izdelovalec nacrta (ZGS) obvesti Ministrstvo za okolje in prostor o nameravani obnovi gozdnogospodarskega nacrta. Ministrstvo na podlagi mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) izda odlocbo o potrebnosti presoje. Kljucna pri odlocitvi je ocena, ali bi izvedba plana lahko imela negativni vpliv na ugodno stanje vrst in habitatnih tipov v obmocju Nature 2000 ali v zavarovanem obmocju. 
Na obmocju gozdov se skladno s pravilnikom (Url. L. RS št. 130/04) presojajo naslednji posegi v naravo: 
• 
posaditev gozdnih plantaž, 

• 
gradnja gozdnih cest oziroma poti, 

• 
izvedba negovalnih ukrepov v gozdu, 

• 
postavitev obore v gozdnem prostoru, 

• 
pogozditev s tujerodnimi drevesnimi vrstami, 

• 
posek 90% debeljakov na vec kot 0,5 ha, 

• 
postavitev mrhovišc, 

• 
postavitev lovske preže, 

• 
postavitev knnišc. V presoji se ugotavlja vpliv izvedbe nacrta na vrste in habitatne tipe, dolocene s pravilnikom. 


Ugotavljamo, da je le del zgornjih vsebin lahko razlog za presojo gozdnogospodarskih nacrtov, saj nacrti ne dolocajo vseh naštetih posegov v naravo. V praksi se bo to dogajalo vecinoma zaradi gradnje cest, v primeru negovalnih del vecinoma le pri morebitnih ukrepih v malinovju, jagodicevju ipd. in izjemoma pri poseku 90% debeljakov na vec kot 0,5 ha (npr. v Prekmurju, kjer je to nacin gospodarjenja). Drugi posegi v naravo niso predmet gozdnogospodarskega nacrta in zato tudi ne morejo biti razlog za presojo. Povsem napacna je trditev, da je že obstoj obmocja Nature 2000 v okviru nekega nacrta zadosten razlog za izvedbo presoje. 
Presojo nacrtov bo potrebno izvesti tudi, ce iz obvestila izdelovalca nacrta (ZGS) ni mogoce raz­brati ali bo izvedba nacrta imela vpliv na Natura 2000 obmocja ali zavarovana obmocja. Pri tem izhajamo iz nacela previdnosti, ki je sestavni del vseh faz presoje. Nacelo previdnosti se skladno s pravilnikom uporablja tako, da v primeru dvoma prevlada javna korist ohranjanja narave nad raz­vojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi. Šteje se, da je dvom izkazan, ce odlocitve v posameznih stopnjah presoje ni možno sprejeti na objektivni in z dokazi podprti ugotovitvi. 
Po odlocitvi o potrebnosti presoje izdelovalec izdela predlog nacrta, okoljsko porocilo in njegovo 

Kraj cic, D .. Tomažic , M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU 
revizijo. Zatem ZRSVN preveri ustreznost teh doku­mentov in izda mnenje o sprejemljivosti vplivov nacrta. Na podlagi tega ministrstvo pripravi pisno porocilo z odlocitvijo ali je vpliv izvedbe nacrta na ugodno stanje vrst in habitatnih tipov sprejemljiv ali ne. V primeru potrditve nacrta ga zacnemo tudi izvajati. V primeru negativne odlocitve je možen še postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo varstva narave. 
5.1.1 Prevlada druge javne koristi nad javno koristjo varstva narave 
Kot zanimivost predstavljamo postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo varstva narave. 
Druga javna korist, ki lahko prevlada nad javno koristjo varstva narave, mora biti dolocena z zakonom in ce ni drugih ustreznih rešitev za uresnicitev te javne koristi. Predlog odlocitve o prevladi druge javne koristi pripravi MOP na podlagi mnenja ZRSVN, odlocitev pa sprejme Vlada. Pri tem se sprejme tudi odlocitev 
o nujnih izravnalnih ukrepih. Ce gre za Natura 2000 obmocja, se o tem obvesti Evropsko komisijo. Pred odlocitvijo o prevladi druge javne koristi na Natura 2000 obmocjih, je v nekaterih primerih potrebno pridobiti mnenje Evropske komisije. 
Ocenjujemo, da se bo v gozdnogospodarskem nacrtovanju ta postopek izvajal res izjemoma in to iz dveh temeljnih razlogov: 
• 
Ni utemeljenih razlogov, da bi bil razkorak med trajnostno rabo gozda in naceli zagotavljanja ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov nepre­mostljiv. 

• 
Težko bi zakonsko utemeljevali nek drug javni interes v gozdovih, ki je predmet gozdnogospo­darskega nacrta. V primeru N atura 2000 obmocij s prednostnimi vrstami in habitatnimi tipi bi se namrec moral nanašati le na varstvo zdravja ali življenja cloveka ali javno varnost ali imel koristne posledice in bistveni pomen za okolje ali na druge nujne razloge prevladovanja javne koristi pri cemer je potrebno posvetovanje z Evropsko komisijo. 



5.2 Presoja sprejemljivosti gozdnogojitvenih nacrtov 
Gozdnogojitveni nacrti se ne presojajo, ker jih ne sprejemamo po postopku, dolocenem v 101. clenu ZON -a. Ta pravi, da se lahko presojajo samo plani, ki jih na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti. 
GozdV 63 (2005) 7-8 

5.3 Presoja sprejemljivosti izgradnje gozdnih cest in vlak 
Presoja sprejemljivosti izgradnje gozdnih cest in vlak se izvede glede na to ali gre za enostavni ali manj zahtevni objekt. 
Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (Ur.LRS št. 114/03) opredeljuje gozdne vlake kot enostavni objekt, ce so dolge do lkm, sicer gre za manj zahtevni, medtem ko je gozdna cesta enostavni, ce je dolga do 2 km, sicer je manj zahteven. 
Za enostavni objekt se morebitna presoja (ce ima izgradnja lahko negativni vpliv na varovano obmocje) izvaja po postopku pridobivanja naravo­varstvenega soglasja. Za manj zahtevne objekte pa se morebitna presoja izvaja v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja. 

5.4 Gozdnogospodarski nacrti kot upravljavski nacrti Nature 2000 za gozdna obmocja 
V Sloveniji pokrivajo predlagana (po habitatni direktivi) in dolocena (po pticji direktivi) obmocja Nature 2000 35,5% površine od katerih je 70% gozdov. 6. clen Habitatne direktive predvideva nacrte upravljanja za Natura 2000 obmocja. Zanje se lahko pripravijo posebni nacrti upravljanja ali pa so ohranitveni ukrepi zajeti v že obstojecih razvojnih nacrtih. Za obmocja gozdov je zagotovo smotrno, da gozdnogospodarske nacrte z ustreznimi vsebinami nadgradimo v nacrte upravljanja za Natura 2000 obmocja. Strokovni predlog tako spremenjenega gozdnogospodarskega nacrta bo eden od rezultatov Life III projekta: Natura 2000 v Sloveniji -modeli upravljanja in informacijski sistem (KRAT CIC 2004), ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove pa je eden od partnerjev. V tej fazi je pripravljen Vodnik vsebin za pripravo nacrtov upravljanja obmocij Nature 2000, ki se bo še testiral na vec konkretnih objektih. Vec informacij o projektu najdemo na spletni strani WWW'.zrsvn.si. 
O teh dopolnitvah kaže razmišljati tudi pri spremembah Pravilnika o gozdnogospodarskem in gozdnogojitvenem nacrtovanju, ki so v teku. 
Ce bi gozdnogospodarski nacrti pridobili status nacrtov upravljanja Natura 2000 obmocij in zavaro­vanih obmocij, ki so potrebni za varstvo teh obmocij, zanje presoja sprejemljivosti ne bi bila potrebna. Ohranjanje teh obmocij se namrec skladno s 33 cl. ZON -a zagotavlja tudi z ukrepi po drugih pred­
297 

Krajcic . D .. Tomažic , M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU 
pisih (ne le ZON -a), ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi, kamor se uvršcajo tudi nacrti trajnost­nega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin. Ukrepi se dolocijo s posebnim programom upravljanja, ki ga sprejme Vlada. 
Z nadgradnjo gozdnogospodarskih nacrtov v smeri upravljavskih nacrtov bi se povecala tudi njihova družbena pomembnost in vloga. 
ZAKLJUCEK 
Pravni red Evropske unije daje gozdarskemu nacr­tovanju možnost, da postane pomembnejši del nacrtovanja v prostoru. Tradicija in izkušnje, ki jih gozdnogospodarsko nacrtovanje vsekakor ima, lahko pomembno prispevajo h kvaliteti nacrtov upravljanja varovanih obmocij. Potrebna bo smelost in zlasti odprtost za druga znanja in deležnike v gozdnem prostoru ter vkljucevanje drugih vedenj v nacrtovanje. Projekt Life, ki ga omenjamo, je zastavljen tako med­sektorsko, da daje dobre možnosti za vkljucevanje vseh dobrih rešitev znotraj posameznih sektorjev (poleg gozdarstva še npr. vodarstvo, ribištvo itd.) v upravljanje Natura 2000 obmocij. 
Pri vkljucevanju novih vsebin v nacrte pa ne smemo pozabiti na kljucno vsebino gozdnogospo­darskih nacrtov -to je trajnostno gospodarjenje z naravnim virom katerega sestavni del je tudi raba lesa. 
7 VIRI 
Direktiva o habitatih "Directive on the Conservation of Natural Habitals and of Wild Fauna and Flora -The Habitat directive-92/43/EEC, 21. maj 1992. 
Direktiva o presoji vplivov nekaterih nacrtov in programov na okolje "Directive on the assessment of the effect of certain plans and programmes on the environment -2001/42/EC, 27.junij 2001. 
Direktiva o pticah "Directive on the Conservation of Wild Birds-The Bird Directive-79/409/EEC, 02. april1979. 
KRAJ CIC, D., 2004. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in projekt Natura 2000 v Sloveniji -modeli upravljanja in informacijski sistem. 
Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmocja. Ur. l. RS št. 130/04. 
Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnil1 objektov (Ur.l.RS št. 114/03) Vodna direktiva (ok:vima vodna direktiva) "Water Framework Directive -2000/60/EC, 22. december 2000. Zakon o graditvi objektov (ZG0-1), Ur. l .. RS, št. 110/2002, 97/2003,41/2004,45/2004,47/2004,62/2004. Zakon o ohranjanju narave (ZON -UPB2), Ur.l. RS, št. 96/2004. Zakon o urejanju prostora (ZureP-1 ), Ur.l. RS, št. 110/2002, (8/2003 -popr.), 58/2003. 
Zakon o varstvu okolja (ZV0-1), Ur.l. RS, št. 41/2004. 
Zakon o vodah (ZV -1 ), Ur. l. RS, št. 67/2002, Il 0/2002, 2/2004, 41/2004. 





Strokovna razprava 
GDK: 624:221.6:944 


Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
Some aspects of multi-purpose forest management planning 
Andrej BONCINA* 
Izvlecek: Bencina, A.: Nekateri vidiki nacrtovanja nmogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 7-8. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini. Cit. lit. 56. Prevod izvlecka in povzetka v anglešcino Jana Oštir. 
Zaradi spremenjenih okvirnih pogojev postaja nacrtovanje mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi vse bolj aktualno. Vsi gozdovi so lahko mnogonamenski. Funkcije gozda so enakovredne, vloge gozdov (rabe, cilji gospodarjenja) pa so razlicno pomembne zaradi razlicni11 potreb, zahtev in interesov javnosti do gozdov. Uveljavljanje mnogonamenskega gospodarjenja zahteva posodabljanje gozdnogospodarskega nacrtovanja, in sicer vkljucevanje participativnih postopkov v nacrtovalni proces, opušcanje prvin klasicnega nacrtovanja, intenziviranje sodelovanja z lastniki. Avtor zagovarja celovito gozdnogospodarsko nacrtovanje, ki operacionalizira nacela trajnosti, sonaravnosti in mnogonamenskosti. 
Kljucne besede: gozdnogospodarsko nacrtovanje, mnogonamenska raba, cilji gospodarjenja, gozdni viri, funkcije /vloge, upravljanje, gozdnogospodarski (upravljavski) nacrti 
Abstract: Bencina, A.: Some aspects of multi-purpose forest management planning. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 7-8. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 56. Translated into English by Jana Oštir. 
Due to changed circumstances in forestry, multi-purpose forest management planning is becoming more relevant. All forests can be multi-purpose forests. The functions of such a forest are of equal importance, but the forest roles (different uses and management goals) are of different importance-due to the various needs, demands and interests of the public regarding the forest. Introduction and expansion of multi-purpose management call for improvement of forest management planning, namely the introduction of participatory practices to the planning process, abandoning of the trad.itionaJ rational planning approach, strengthening of cooperation with forest owners. The au thor advocates holistic forest management planning, which puts into practice the principles of sustainability and multiple purpose management. 
Keywords: forest management planning, multiple-use, management goals, forest resources, forest functions 1 roles, management, forest management plans 
1 UVOD 
Slovensko gozdarstvo je zasnovano na treh kljucnih nacelih -nacelu sonaravnosti, trajnosti in mnogo­namenskosti. Tudi v mednarodnem prostoru se povecuje pomen omenjenih nacel, kar potrjujejo številne aktivnosti, kot sta bili, na primer, Svetovna konferenca o okolju v Rio de Janeiru leta 1992 ali pa 4. Ministrska konferenca o varstvu gozdov na Dunaju leta 2003. Ob tem je zaznati, da je razume­vanje nacel kljub množici strokovne in znanstvene literature-ali prav zato-razlicno. Nacela so splošna in deklarativna, zato se pogosto pojavi zadrega, kako jih operacionalizirati in uresnicevati, jih skratka iz »lepih besed« preoblikovati v prakticno ravnanje z gozdovi. Naloga gozdnogospodarskega nacrtovanje je prav v tem, da konkretizira in operacionalizira omenjena nacela (BONCINA 2003). Nacrte izdeluje Zavod za gozdove Slovenije; nacrti so podlaga za gospodarjenje z gozdovi (ZG 1993), zato je treba nacela smiselno vgraditi v cilje in ukrepe (tudi omejitve) za razlicna podrocja pri gospodarjenju z gozdovi. Ta naloga je zahtevna predvsem zaradi treh razlogov: zaradi narave gozdnih ekosistemov, 
*Prof. dr. A. B., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SI 
Boncin a. A. : Nekateri vidiki n acrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
ki so kompleksni sistemi (KAUFMANN et aJ. 1994) -zelo raznovrstni, dinamicni in zapleteni, potem zaradi razlicnih in spremenljivih interesov javnosti in lastnikov ter nazadnje tudi zaradi spreminjajocih se okvirnih (socialnih, gospodarskih) pogojev, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi (BACHMANN 2002, ŠINKO 2003 ). Nacela smo sprejeli (ZG 1993, PRG 1996 ... ), saj danes prakticno nihce ne zagovarja ne-sonaravnega ne-trajnostnega ali pa monofunkci­onalnega gospodarjenja. Veliko vec dilem in vprašanj pa se zastavlja pri nalogi, kako nacela upoštevati in jih konkretizirati. 
Mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi razu­memo kot nacin ravnanja z gozdovi, ki uresnicuje razlicne cilje gospodarjenja hkrati, to pomeni, da glede ne interes družbe zagotavlja razlicne ucinke gozda (dobrine, storitve) oziroma omogoca rabo razlicnih gozdnih virov. V zvezi z mnoganamenskim gospodarjenjem se pojavlja vec izrazov, najbolj pogosti so mnogonamensko, vecciljno gospodarje­nje, polifunkcionalno ali tudi mnogofunkcionalno gospodarjenje oziroma polifunkcijsko oziroma mnogofunkcijsko gospodarjenje. Med angleškimi prevladujejo multi-purpose FM (forest manage­ment), multifunctional FM, multi-resource FM, multiple-use forest planning, multi-objective forest planning itd. 
Nacrtovanje mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi postaja vse bolj aktualna tema-predvsem zaradi vse vecjega zanimanja javnosti za gozdove in njenih spremenjenih zahtev do gozdov (FARCY 2004, HYTTINEN 1 KAHKONEN 1 PELLI 1994). Spremembe v družbenem okolju gozdarstva so bile povod za spremembe zasnove gozdarskega nacrtova­nja v mnogih deželah, ki se kažejo v uvajanje novih (npr. regionalnih) ravni nacrtovanja (BACHMANN 2002, BUWAL 1996a, b, KOVAC 2003), uvajanju participativnih postopkov (BUCHY 1 HOVER.J.\tfAN 2000, LOIKKANEN 1995), prilagojenih vsebinah (HYTTINEN /WILLIAM 1991) in oblikah nacrtov in ponekod v uvajanju gozdnega nacrtovanja (FARCY 2004). Glede nacrtovanja mnogonamenskegagospo­darjenja se zastavlja veliko vprašanj in dilem. Nekateri premisleki o tem so prikazani v prispevku. Priprava prispevka temelji na pregledu relevantne literature, vanj smo vkljucili nekaj misli kolege Rudolfa Pipana, izjemnega gozdarskega strokovnjaka, ki je dal pecat povojnemu razvoju gozdarske stroke in gozdarskemu nacrtovanju, saj se letos spominjamo stodesetletnice njegovega rojstva. 
2 RAZMISLEK! 
2.1 V si gozdovi so (lahko) mnogo namenski 
Gozd sam po sebi nima »mnogih namenov«, vsaj ne takšnih, kakršne mu pripisujemo. Gozd kot živ sistem funkcionira; funkcije tega sistema, ki so po pomenu vedno enakovredne in socasne, lahko razlikujemo z ekološkega vidika (preglednica 1). Ucinke gozda razumemo kot rezultat funkcioniranja oziroma strukture gozda. 
Za ljudi predstavlja gozd razlicne vrednosti, te torej niso odvisne (le) od gozda (slika 1). Pomen gozda za posameznike oziroma skupine je torej raz­licen, hkrati se v casu (lahko) spreminja. Glede na zahteve, interese itd. opredelimo namembnost gozda -dolocenemu obmocju gozdov pripišemo dolocene namene (pomene), od tod izraz mnogonamenski gozd, oziroma vloge (ANKO 1995). Razlicne inter­ese, vrednosti, ki jih gozd predstavlja za družbo, je treba preoblikovati v cilje gospodarjenja (slika 1). Pri mnogo namenskem gospodarjenju organiziramo ravnanje z gozdovi tako, da nacrtno pospešujemo dolocene funkcije gozda in s tem zagotavljamo želene ucinke, na primer ustrezno kolicino kakovostnega lesa, lepoto pokrajine, prostor za rekreacijo. To storimo z izbranimi ukrepi, s katerimi vplivamo na strukturo gozda in s tem na njegove funkcije, da je obmocje primerno za opredeljene namene (rabe 1 vloge), ki so za družbo aktualne. Primernost obmocja lahko izboljšamo z ustrezno infrastrukturo, usklajevanjem gozdarskih (npr. cas in nacin secnje) in drugih dejavnosti, ki vplivajo na primernost obmocja za doloceno rabo. 
Vrednosti gozda za ljudi so raznovrstne, po številu niso omejene. Stvar dogovora in kriterijev je, koliko in kako jih bomo razlikovali. Zakon o gozdovih, na primer, opredeljuje 17 funkcij, s katerimi vrednotimo gozdni prostor. število in vrste funkcij bi lahke bile tudi drugacne. Zakon o trajnosti mnogonamenske rabe iz leta 1960 (ang.: Multiple Use-Sustained Yield Act) opredeljuje, na primer, pet glavnih rab (vlog) zveznih gozdov v ZDA -»Zvezni gozdovi so bili ustanovljeni in so upravljani z namenom zagotavljati rekreacijsko rabo, pašo, les, vodo, divjad in ribe<< (GULDIN 1 GULDIN 2003, str. 183). 
Z opredelitvijo namembnosti gozda seveda ne moremo trditi, da ima gozd tovrstni namen, pac pa želimo zavestno z izbranimi ukrepi in nacinom njihovega izvajanja zagotoviti primernost tega obmocja za predvideno rabo. Sinonim za mnogo­namensko gospodarjenje jevecciljno gospodarjenje 
______ Boncina, __
______A.: Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
--~ --------------------------=====--~ 
GOZDARSTVO Godznogospodarsko 
nacrtovanje 


1 1 

CILJI GOSPODARJENJA 
INTERESI 
Vloge, 
ZAHTEVE 

--r 
»Funkcije(( 
VREDNOTE 
Namembnost 
ODNOS 

GOZDNI EKOSISTEM Klimatski ucinki Hidrološki .. Edafski .. Biotski .. Krajinski ... 
Slika l: Kljuc ne relacije pri opredelitvi mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi (prirejeno po LEUWEN 1994) 
-ciljev upravljanja ali gospodarjenja z gozdom je torej vec. Kateri so cilji upravljanja 1 gospodarjenja ni odvisno (le) od gozdnogospodarskega nacrtovanja ali gozdarstva (slika 1), ampak od zahtev družbe do gozda (preglednica 2b). To opozarja na dejstvo, da gozdarji sami ne moremo opredeliti mnogonamenske rabe gozdov, saj to presega pristojnosti gozdarske stroke. Lahko pa glede na strokovne kriterije opre­delimo primernost gozda za dolocene rabe ali pa obratno -dopustnost rabe v dolocenem gozdu, ter na konfliktnost med razlicnimi rabami v gozdnih ekosistemih. 
Razvoj mnogonamenskega gospodarjenja ni odvisen le od gozdarskega nacrtovanja, ampak tudi ali predvsem od zahtev družbe-javnosti, lastnikov do gozdov. Z razvojem družbe v splošnem postajajo interesi, zahteve do gozdov vse bolj raznovrstni, spreminja se pomen posameznih zahtev. Ker se in se bodo v prihodnosti zahteve do gozda spreminjale, je vprašanje organiziranja mnogonamenskega gospo­darjenja stalna naloga. Z upravljavskega vidika je nacrtovanje za en sam cilj upravljanja (na primer les) bolj enostavno kot za vecciljno (polifunkcijsko) upravljanje, kjer je potrebno usklajevati zahteve med seboj in izbirati ukrepe (vrste in nacin izvajanja), ki uresnicujejo razlicne cilje hkrati. 
GozdV 63 (2005) 7-8 
2.2 Osnovna pristopa pri uresnicevanju mnogonamenskega gospodarjenja 
Zaradi preglednosti bi lahko koncepte uveljavljanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi razdelili v dva glavni pristopa: 
• 
Segregacij ski pristop. Delitev gozdnega prostora na obmocja z enim ciljem gospodarjenja. V tem primeru je na celotni površini vec ciljev gospodarjenja, v posameznem delu pa pospešujemo (predvsem) enega. Delitev gozdov na proizvodne, varovalne in gozdove s posebnim namenom ima v sebi vsaj delno to arhaicno delitev gozda za posamezne cilje gospodarjenja (rabe, namene). Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom ostajata kljub temu pomembni kategoriji, saj se neposredno prenašata v prostorske planske dokumente in sta vzvod za prostorsko zavarovanje gozda. Segre­gacijski pristop je bil opazen tudi na podrocju naravovarstva, kjer so bili zavarovani gozdovi protiutež industrijsko izkorišcanim gozdovom. Cilji gospodarjenja so polariziram; eni so torej maksimalno ekonomski, v zavarovanih gozdovih pa je osrednji cilj varstvo narave. 

• 
Integracijski pristop. Drugi pristop pa je mnogonamensko gospodar­jenje z istim gozdom -na isti gozdni površini, kjer je treba upoštevati in pospeševati razlicne cilje gospodarjenja socasno . Ta pristop pri nas prevladuje in je bolj zahteven od prvega. 


Boncina , A.: Nekateri vidiki nac rtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
Oba pristopa sta prisotna v evropskem goz­darstvu (FORST et al. 2004), segregacija je nujna, kadar sta doloceni rabi izkljucujoci in ju zato ne moremo izvajati v istem obmocju gozdov (GULDIN 1 GULDIN 2003). 


2.3 Razvoj mnogonamenskega gospodarjenja 
Mnogonamensko rabo gozdov so poznali pred poj av om nacrtnega gospodarjenja v Evropi (ANKO 1985), pogoste rabe so bile pridobivanje lesa, gozdna paša, lov, vojaška raba, v starem Rimu celo socialne vloge gozda (HUGHES 1983 ). V razvoju nacrtnega mnogonamenskega gospodarjenja pa obicajno raz­likujemo tri stopnje (GAŠPERŠIC 1995, BONCINA 1 FICKO 1 KOTNIK 2004): 
• 
Faza monofunkcionalnega gospodarjenja. 

• 
Faza deklarativnega mnogonamenskega gospo­darjenja, ki je bilo v principu skladno s tld. teorijo »vodnega razora« (nem.: Kielwassertheorie), ki pravi, da kar je ugodno za lesnoproizvodno vlogo, je neposredno ugodno tudi za vse socialne in okoljske vloge gozda. 

• 
Faza mnogonamenskega gospodarjenja, ki zavrne ))teorijo vodnega razorja« in zahteva spremenjeno zasnovo nacrtovanja. Med deželami je znatna razlika v tem, kako 


so gospodariti za posamezno rabo gozda (npr. lesnoproizvodno vlogo) oziroma kakšna je bila praksa deklarativnega mnogonamenskega gospo­darjenja. Razlike so v pristopih-na kakšen nacin so uresnicevali cilje, kako in koliko so upoštevali ekološke znacilnosti gozdov. Prav v tem se Slovenija z uveljavljenim konceptom sonaravnega gojenja gozdov znatno razlikuje od vecine evropskih držav. Sonaravne gojenje (MLINŠEK 1968, DIACI 1998) namrec ni maksimiziralo prozvodnih funkcij gozdov na racun gozda, zato je bilo in je še vedno ugodno za razlicne cilje gospodarjenja. Pri prizadevanju za uveljavljanje mnogonamenskega gospodarjenja mnogi omenjajo prav sonaravne gojenje gozdov kot primeren instrument njegovega uresnicevanja (na primer BLUM 1 RATZ 1994, FRIES 1 CARLSSON 1994). 

2.4 Nacini uresnicevanja ciljev gospodarjenja 
Pri presoji gospodarjenja z gozdovi niso pomembni le cilji gospodarjenja (monofunkcionalno versus polifunkcionalno), ampak kako jih uresnicujemo. 
Podkrepimo trditev s primerom. Ceprav je HUF­NAGL (1892, 1893) pred dobrimi sto leti za glavni cilj gospodarjenja v Auerspergovih gozdovih opre­delil najvecji cisti donos (gozdno rent o), pa je ta cilj poskušal doseci s prebiralnim gospodarjenjem, ki je bilo za naravo neprimerno bolj prijazno kot takrat splošno uveljavljeni golosecni sistem. Usmeritev na proizvodne 1 ekonomske cilje gospodarjenja je glede na takratne socialne in gospodarske razmere povsem razumljiva in logicna, izbran nacin uresnicevanja cilja pa naravi neprimerno bolj prijazen od tedaj splošno prevladujocega golosecnega sistema. 
Ceprav so se nekateri že zavedali »nematerialnih koristi in blagodejnih vplivov gozda« (SEVNIK 1950), pa je bilo povojno gospodarjenje z gozdovi usmerjeno v proizvodne cilje (preglednica 2a). Vendar so zakonski predpisi in sama zasnova gospodarjenja z gozdovi, ki jo je sooblikoval Pipan (GAŠPERŠIC 1995), uveljavili nacine ravnanja z gozdom, ki so bili naravi veliko bolj prijazni kot v vecini drugih evropskih držav. Sonaravne gojenje gozdov je ustvarjaJo strukture gozda in s tem tudi funkcioniranje, ki je bilo v splošnem ugodno za mnoge okoljske in tudi socialne funkcije gozda. Ce bi namrec v tem obdobju maksimizirali lesnopro­izvodno vlogo gozdov, bi danes gozdovi izgledali povsem drugace, tako pa razvoj sestojnih parametrov kaže na ugodne spremembe lesne zaloge, debelinske strukture, drevesne sestave itd. (BONCINA 2004, MATIJAŠIC 2004). 
Razlicne rabe gozdov (cilji gospodarjenja) so med seboj v razlicnih odnosih, ce poenostavimo in izpostavimo tri osnovne, potem so to kompatibilni, nevtralni inizkljucujociodnosi (GULDIN 1 GULDIN 2003), poleg teh treh lahko razlikujemo še druge odnose, kot na primer konkurencni in spremenljivi odnos (GAŠPERŠIC 1995). V splošnem prevladuje kompatibilni odnos, kar pomeni, da lahko s smiselno izbranimi ukrepi hkrati uresnicujemo razlicne cilje gospodarjenja. 

2.5 Mnogonamensko gospodarjenje in pridobivanje lesa 
Trditev, da so vsi gozdovi (lahko) mnogo namenski, sama po sebi vnaprej ne zmanjšuje lesnoproizvod­nega pomena gozdov. Glede na podatke o realizaciji nacrtovanega poseka (VESELIC 1 MATIJAŠIC 2002) bi lahko trdili, da je pridobivanje lesa kolicinsko in kakovostno v Sloveniji zapostavljeno. Zaradi širjenja vsebine mnogonamenskega gospodarjenja, relativno vecjega pomena okoljskih in socialnih funkcij je 
Boncina . A. : Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
nespametno trditi, da so socialne in okoljske vloge apriori pomembnejše od proizvodnih ali celo trditi, da je les nepomemben. Pomen posamezne rabe je odvisen od interesov in zahtev družbe. Pri mnogo­namenskem gospodarjenju ne gre razmišljati iz.klju­cevalno (princip: ALI -ALI), na primer, ker so sedaj socialne vloge gozda relativno bolj pomembne kot poprej, je lesnoproizvodna vloga manj pomembna ali celo nepomembna, ampak komplementarno (princip: IN-IN). Mnogonamensko gospodarjenje pomeni, da v istem obmocju gozda uresnicujemo vec ciljev gospodarjenja hkrati, zato je v ospredju vprašanje, kako organizirati takšno upravljanje. Pri tem ne moremo maksimizirati posameznega cilja, na primer maksimizirati kolicinske produkcije lesa oziroma ekonomske vloge gozda, ampak optimi ramo razlicne rabe gozdov. Izhajati moramo iz vrste ciljev (npr. rekreacija, kolicinska produkcija lesa itd) in tudi iz pomena posameznega cilja v dolocenem obmocju gozdov. Cilji gospodarjenja zaradi razlicnih zahtev do gozda niso enako pomembni, pri nacrtovanju upoštevamo vse, pri izbiri ukrepov najbolj tiste, ki so po pomenu v ospredju (BACHMANN 2003, GAŠPERŠIC 1995). 
V Evropi in pri nas se lesne zaloge povecujejo (NABUURS et al. 2003), povecuje se tudi posek lesa, hkrati napovedujejo vecje površine zavarova­nih gozdov, vecji pomen ohranjanja narave (ibid.). Z obmocnimi nacrti za obdobje 2001-2010 je bil dolocen letni nacrtovani posek v višini štirih mili­jonov kubicnih metrov. Perspektivno se bo glede na strukturne spremembe gozdov ta kolicina povecala (glej prognoze VESELIC 1 MATIJAŠIC 2002), kar ni v nasprotju z mnogonamenskim gospodarjenjem. Uveljavitev mnogonamenskega gospodarjenja je 
ZAHTEVE Lastniki Javnosti 
l 
CILJI GOSPODARJENJA 
Namembnost gozdov: -opredelitev vrste ciljev -pomembnost ciUev 

odvisna predvsem od stopnje usklajenosti ukre­pov, zato ne gre le za vprašanje kolicine poseka, ampak predvsem na kakšne nacine bomo izvajali ukrepe, kakšna bo zasnova gojenja gozdov, kakšne bodo tehnologije secnje in spravila itd. Posek se v prihodnosti lahko tudi zmanjša, ce družba izbere cilje gospodarjenja z gozdovi, ki so konkurencni z lesnoproizvodno vlogo ali jo celo izkljucujejo. 

2.6 Pomembni elementi nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja: opredelitev ciljev gospodarjenja 
Mnogonamensko gospodarjenje pomeni vecciljno gospodarjenje z gozdovi Cilji so opredeljeni glede na zahteve ljudi in možnosti (slika 2). Zahteve so lahko prevelike, ogrožajo na primer trajnost gozda, zato jih moramo omejiti (slika 2) . Pri opredelitvi ciljev gospodarjenja je potrebno dolociti (GAŠPERŠIC 1995): vrsto ciljev (to pomeni, katere vloge 1 namene damo gozdu) in pa njihov pomen, s cimer dolocimo prioritete med cilje in zmanjšujemo konfliktnost pri gospodarjenje z gozdovi. Cilje dolocamo na ravni obmocja, delu obmocja, enote, delu enote. Tudi pri pripravi operativnih nacrtov, na primer gozdnogojit­venih nacrtov v zasebnih gozdovih (FICKO 1 POL­JANEC 1 BON CINA 2005) je treba izhajati iz zahtev oziroma ciljev gozdnega posestnika in jih smiselno vgraditi v odlocitve o ravnanju z gozdnimi sestoji. Cilji dolocajo namembnost gozdov in s tem koncept gospodarjenja-izbiro operativnih ciljev in ukrepov, zato so kljucni del nacrtovalnega procesa. V zvezi z dolocanjem ciljev se zastavlja veliko vprašanj. Eno od pomembnejših je, ali vemo, kaj menijo javnosti 
o namembnosti gozdov v doloceni enoti? 

NACRTNO 
POSPEŠEVANJE IZBRANIH CILJEV GOSPODARJENJA (Vlog gozda): 

r---t 
-Operativni cilji -Usmeritve 

l  -Ukrepi -Omejitve  
1 MOŽNOSTI  
1  

Slika 2: Opredelitev ciljev gospodarjenja in vpliv na gospodarjenja 
GozdV 63 (2005) 7-8 
Bon cina , A. : Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
Preglednica 1: Primer ekosistemskega pristop pri obravnavanju funkcij gozda (povzeto po VYSKOT et al. 2003; funkcije so opredeljeni kot naravni potenciali gozda =ucinki gozda) 
Funkcije (ucinki)  Podrobno  
Klimatski ucinki  Filtriranje, Anti-radiacija, Higienski ucinki, Izolacija  
Hidrološki ucinki  Vodni režim, Uravnavanje vode  
Edafski ucinki  Pedogenetski ucinki, Preprecevanje erozije, Preprecevanje usadov, Preprecevanje plazov  
Fitobiotski (zoobiotski)  Primarna produkcija, Diverziteta ekosistemov, Stabilnost ekosistemov, Ekološko  
ucinki  ravnotežje  
Krajinski ucinki  Stabilizacija krajine, Oblikovanje krajine  


2.7 Pomembni elementi nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja: funkcije gozda 
Karta funkcij je pomemben pripomocek za uve­ljavljanje mnogonamenskega gospodarjenja. Za razliko od ciljev gospodarjenja, ki se nanašajo na celotne enote ali obmocja, karta funkcij prostorsko bolj podrobno obravnava gozdni prostor. Karta je torej pomemben pripomocek za nacrtovanje ciljev, ukrepov in omejitev ravnanja z gozdovi ter tudi pri­pomocek za sodelovanje v prostorskem planiranju. V zvezi s funkcijami se pojavlja nekaj vprašanj: 
• 
Nekatera so povezana z distinkcijo med funkcijo in namembnostjo gozda. Gozd nima namenov, te mu pripisujemo nacrtovalci oziroma javnosti. Zato bi kazalo bolj jasno razlikovati med funkcijami gozd­nih ekosistemov in nacrtovanimi rabami gozdov. Gozd sam po sebi nima poucne funkcije niti ne rekreacijske, turisticne, proizvodne, itd. To so lahko namembnosti dolocenega gozda. Funkcije se namrec navezujejo na strukturo in funkcioniranje gozdnih ekosistemov, raziskuje jih vse bolj razvijajoca se krajinska ekologija, ki postaja ena od kljucnih osnov gozdarskega nacrtovanja (BACHMANN 2003). Po drugi strani pa je upravljanje gozdov-opredelitev namembnosti gozdov in nacrt za prihodnje ravnanje predmet nacrtovanja, ki pripravi (upravljavski) nacrt za doloceno prostorsko enoto gozda. 

• 
V sedanji zasnovi valorizacije funkcij delno regi­striramo naravne danosti (npr. varovalno funk­cijo), v nekaterih primerih dejansko, pri drugih pa potencialno rabo ali pa prikazujemo primernost gozdov za nekatere rabe (Pravilnik ... 1998). V prihodnosti bi kazalo poudariti bolj aktivno sodelovanje javnosti pri dolocanju namembnosti gozdov ter aktivno nacrtovanje rabe gozdov, ki bi vkljucevala prostorsko in casovno usmerjanje aktivnosti 1 rabe gozdov, omejevanje itd. 



Karta funkcij je pripomocek za smiselno izbiro ciljev, usmeritev, omejitev, itd. Ce to ponazorimo bolj konkretno: v danih razmerah razmišljamo, na primer, kakšna naj bo sestava in zgradba gozdnih sestoj ev (gozdnogojitveni cilj), omejitve aJi usmeritve za pridobivanje lesa, odpiranje gozda z gozdnimi prometnicami itd. S temi-medsebojno usklajenimi ukrepi uveljavljamo mnogonamensko gospodarjenje. V nacrtih naj bo glede na valorizirane vloge poudarek prav na jasni in utemeljeni opredelitvi usmeritev in omejitev, saj pripravljamo nacrt za prihodnje ravnanje z gozdom. Verjetno glede na opredeljene kriterije lahko še dokaj enotno valoriziramo funkcije, predstave o tem, kaj storiti za doloceno kombinacijo vlog gozda, pa so razlicne. Kakšen naj bo sestoj, koliko naj bo starega drevja, koliko mrtvega itd? To so vprašanja, na katero lahko vsaj delno odgovori krajinska ekologija. 

2.8 Ali je mnogonamensko gospodarjenje prepoznavno? 
GAŠPERŠIC (1995) je postavil tezo, da mnogona­mensko gospodarjenje v splošnem ni prepoznavno za javnosti, še posebno ne za laicne . Ce razumemo mnogonamensko gospodarjenje kot sistem skrbno izbranih (gozdnogospodarskih) ukrepov, ki so skladni z opre deljenimi vlogami gozdov, potem tega javnosti dejansko ne prepoznajo ali pa prepoznajo v omejenem obsegu. Delen razlog za to je lahko dejstvo, da javnosti niso informirane o nacrtovanju in da ne sodelujejo pri dolocanju namembnosti gozdov. Laicna javnost težko presoja koncept gojenja, nacin trasiranja gozdnih vlak in podobno, verjetno pa bi lažje presojala alternative-razlicne možne variante ukrepanja, pri katerih bi lažje prepoznala prednosti in slabosti. Javnosti lažje prepoznajo kakšno »posebno opremo« v gozdnem prostoru, ki jim je namenjena, 
Boncina, A.: Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
na primer rekreacijsko infrastrukturo, gozdne ucne poti, informacijske table, ali pa je namenjena kakšni drugi vlogi gozda (npr. krmilnice). Iz tega lahko izpeljemo dvoje: 
• 
K prepoznavnosti mnogo namenskega gospodar­jenja lahko prispevamo z boljšim obvešcanjem in vkljucevanjem javnosti v nacrtovalne postopke. To bi moral biti strateški interes gozdarske stroke. 

• 
Potencialno so seveda vsi gozdovi mnogona­menski, vendar so zaradi interesov in zahtev javnosti nekateri »bolj mnogonamenski«. Sedaj valoriziramo funkcije enotno po celotni gozdni površini. Z vidika mnogonamenskega gospo­darjenja kaže dodatno vec pozornosti in dela nameniti obmocjem, kjer so bolj izraženi interesi in zahteve javnosti, in obmocjem , kjer je vecja možnost pojavljanja konfliktov pri rabi gozdov. Konflikti z vidika dolocanja ciljev gospodarjenja 1 namembnosti gozda pa se pojavijo predvsem v dveh primerih: (1) kadar so v istem gozdnem prostoru nasprotujoce, konkurencne ali celo izkljucujoce zahteve in (2) kadar so zahteve neskladne z naravo gozda (prevelike zahteve, ogrožena nosilna zmogljivost gozdnih ekosiste­mov). V prvem primeru je treba v nacrtovalnem postopku dolociti prioritete in/ali dolocene rabe preusmeriti ali/in jih izvajati v ustreznem caso­vnem zaporedju. V drugem primeru pa zahteve omejiti in/ali preusmeriti na druga obmocja. 


Mnogonamensko gospodarjenje mora vedno vkljucevati socialne vidike (ANKO 2003)-ti so izra­ziti in specificni v urbanih okoljih (HOSTNIK 2004), na podeželju spet drugacni, vendar so pomembne razlike med samimi urbanimi okolji in samimi podeželskim okoljem. Nacrtovalni postopek zato ne sme biti rigiden, nacrtovalec se mora prilagajati razmeram. Nacrtovanje naj zato postaja vse bolj instrument sodelovanja z javnostmi, mnogonamen­sko gospodarjenje bo tako bolj prepoznavno! 
2.9 Ali je biodiverziteta cilj gospodarjenja? 
Naravovarstvena in okoljska zavest se vse bolj krepi. Pri gospodarjenju z obnovljivimi naravnimi viri se to vsaj delno manifestira v fenomenu biodiverzitete, ki je bila v zadnjem desetletju osrednja tema na podrocju biologije in ekologije. Pomen ohranjanja biodiverzitete, kakorkoli jo že razumemo, pa ni samo aktualno podrocje raziskovanja, obravnavajo jo številni pravni predpisi, ki urejajo upravljanje naravnih virov. Ohranjanje biodiverzitete razumemo kot sestavni del ohranjanja narave. Z vidika mnogo~ namenskega gospodarjenja se zastavlja zanimivo vprašanje, ali je to eden od ciljev gospodarjenja. Odgovor lahko razdelimo v dva dela: 
• Pri nas smo in še vedno razumemo ohranja­nje biodiverzite kot sestavni clen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi podobno kot ohranjanje 
DRUŽBA Interesi Zahteve Pomen Vrednote 
CILJI 
GOSPODARJENJA 
VLOGE (}}FUNKCIJE«) GOZDOV 

KRITERIJI TRAJNOSTNEGA 
GOSPODARJENJA Ohranjanje rodovitnosti Ohranjanje biodiverzitete 
1 ltd. 






/, CIL)GOZD 
........ 

Drevesna sestava 
Scstojna zgradba Mrtvo drevje Infrastruktura 
Itd. f+­
SMERNICE, UKREPI, OMEJITVE Nega, obnova, varstvo Posek, spravilo Posebni ukrepi 
NARA VNE DA NOS TI 
Rastišcne razmere Gozdni s esto ji 

Slika 3: Operacionalizacija nacel trajnostnega in mnogonamenskega gospodarjenja 
GozdV 63 (2005) 7-8 
Boncina , A.: Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
rodovitnosti gozdnih rastišc. Takšno razume­vanja ohranjanjanja biodiverzete je po pomenu veliko vec kot cilj gospodarjenja, saj je nacelo nadrejeno ciljem; vse cilje gospodarjenja (eko­nomske, socialne) in ukrepe moramo opredeliti tako, da ohranjajo rodovitnost, biodiverziteto itd (slika 3). 

• Nekatera obmocja so opredeljena kot posebej pomembna z vidika ohranjanja narave oziroma ohranjanja biodiverzitete. Ce pustimo ob strani vprašanje ustreznosti meril izlocanja, potem je razlika od preostalih obmocij v tem, da so z vidika varstva narave opredeljena kot posebej vredna. V takšnih primerih ukrepi niso usmerjeni (le) v pridobivanje dobrin ali zagotavljanje ucinkov v okviru veljavnih nacel trajnostnega gospodar­jenja (ki vkljucuje tudi ohranjanje biodiverzi­tete), ampak so (lahko) eksplicitno usmerjeni v izboljšanje/ohranjanje biodiverzitete. V takšnih primerih lahko ohranjanje biodiverzitete (ki mora biti konkretno opredeljena) razumemo kot cilj gospodarjenja. 
Preglednica 2: Citati iz nekaterih Pipanovih prispevkov 
V anglosaksonskem svetu razumejo ohranjanje biodiverzitete predvsem kot enega izmed ciljev v vec­ciljnem (mnogonamenskern) gospodarjenju z gozdovi (HYTTINEN 1 WILLAMS 1994, FRIES 1 CARLSSON 1994, PLACHTER 1995). Takšen pristop nam ni blizu, ker imamo bogato tradicijo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. 
Pri nacinih varstva narave sta se oblikovala pred­vsem dva koncepta; rezervatno varstvo je bilo ena od prvotnih ali vsaj klasicnih oblik varstva narave (PLACHTER 1995). Razlicna zavarovana obmocja , v katerih je osrednji cilj varstvo narave, so (bila) protiutež obsežnim obmocjem gozdov, kjer z golo­secnim sistemom zasledujejo izkljucno ekonomske cilje. Vse bolj pa prodira spoznanje, da za ohra­njanje narave niso pomembni le rezervati, ampak je pomembna celotna površina gozdov (JACOBS 1995, LINDENMAYER 1 FRANKLIN 2002). Pri nas je ohranjanje narave tradicionalno vkljuceno v nacin ravnanja z gozdovi. Kljub temu imamo tudi bogato tradicijo rezervatnega varstva; tako je HUFNAGL (1892) pred dobrim stoletjem izlocil 

2 a) PIPAN, 1974, str. 10: »Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti, da v današnjih casih ni edina naloga gozdov v tem, da proizvajajo les, temvec da postajajo vedno bolj važne tako imenovane »posredne koristi od gozdov«, med katere štejemo zlasti vpliv na režim vode, na lokalno pod­nebje in na obrambo pred vetrovi. V novejšem casu je vedno bolj treba upoštevati gozd tudi kot sredstvo oziroma okolje, kjer ljudje obnavljajo svoje fizicne moci in sposobnosti, torej kot sredstvo za rekl:eacijo. S tem v zvezi pa postajajo gozdovi vse pomembnejši za turizem, s tem dobivajo posredne koristi od gozdov tudi svoj financni izraz in težo. Že danes smo na tem, da nekatere gozdne površine izlocamo iz rednega gospodarjenja in jim dolocamo posamezne namene; v polni meri je treba upoštevati in razvijati posredne koristi od gozdov. Morda bodo v ne prevec oddaljeni prihodnosti posredne koristi z družbenih vidikov postale tako važne, da jih bo treba upoštevati v celotnem gospodarjenju z gozdovi. Vendar danes na splošno še vedno velja nacelo, da zahtevamo od gozdov predvsem najvecjo dosegljivo kolicino lesa.« 
2 b) PIPAN, 1969, str 7: ... Zavedati pa se moramo, da gozd ni dobrina, na katero imajo pravico le gozdarji in lesarji, temvec je prav tako važen za režim vode, za vzdrževanje zmernega podnebja in koncno (ali pa zlasti) je gozd med najvažnejšimi faktorji, ki ustvarjajo lepoto naše domovine. 
2 c) PIPAN 1969, str. 5: » ... Kot soudeleženec urejanja gozdov v Sloveniji sodim, da smo v povojnem razdobju napravili težko takticno napaka s tem, da smo se prevec zaprli vase in nismo posvetili zadosti casa in pozornosti temu, da bi obvestili široko javnost, zlasti pa še naše poslovne 
partnerje, o metodah in ciljih gozdnourejevalnih del. .. < 

_ .... ____ ~i 

Boncina , A.: Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
nekaj oddelkov, ki naj ostanejo pragozdovi. Zastavlja se zanimivo vprašanje, kaj je bolj pomembno za ohranjanje narave -rezervatno varstvo v nekaj oddelkih ali obsežne površin naravnih gozdov, kjer so izvajali prebiranje. Verjetno je kombina­cija obojega najboljši pristop, pri cemer je pomen rezervatov za ohranjanje narave verjetno odvisen od stanja gozdov izven rezervatov. Pomena rezervatov pa ne moremo omejiti le na ohranjanje narave, z vidika gozdoslovja, na primer, so pomembni kot referencni objekti za spoznavanje naravnih struktur in procesov, zato bi kazalo oblikovati mrežo rezervatov tako, da bi bile v njej zastopane vse »pomembne« gozdne združbe v Sloveniji (glej ANKO 1 MLINŠEK 1 ROBIC 1976). 
Za (slovensko) gozdarstvo je znacilna ohranje­valna, varovalna strategija; varstvo je vgrajeno v aktivno ravnanje z gozdovi. Velike površine obmocij gozdov v Sloveniji, ki so vkljucene v omrežje Natura 2000 dokazujejo, da je možno varstvo vkljuciti v aktivno in celovito ravnanje z gozdovi, ki ga usmerjamo z gozdnogospodarskim nacrtovanjem in zato dodatni nacrti vsaj z vsebinskega vidika niso potrebni. 
RAZPRAVA) PREDLOGI IN PERSPEKTIVE 

Zasnova nacrtovanja mnogonamenskega gospo­darjenja z gozdovi postaja v svetu in pri nas vse bolj aktualna tema. Uveljavljanje takšnega koncepta prinaša nove naloge in zahteve za posodabljanje in spreminjaje gozdnogospodarskega nacrtovanja. Omenimo lahko naslednje: 
Celovito nacrtovanje. 

Nacrtovanje mnogonamenskega gospodarjenja mora biti integrirano v celovito gozdnogospodarsko nacrtovanje. Gozdnogospodarski nacrti so uprav­ljavski nacrti -celoviti nacrti za gospodarjenje z gozdovi, ki je skladno z osnovnimi naceli sodobnega gozdarstva: nacelom trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti. V prihodnosti bo potrebno razvijati tako elemente mnogonamenskega (slika 3) kot tudi elemente celovitega ekosistemskega nacrtovanja (BOYCE 1 HANEY 1997). Tudi za uveljavljanje mnogonamenskega gospodarjenja je koristno, da je nacrtovanje organizirano na razlicnih prostorskih in zato tudi vsebinskih ravneh-od objekta, sestoja, krajine do vecjih obmocij (>>regij«). V nacrtih bo potrebno obravnavati gozdne ekosisteme bolj celovito kot doslej. Nacrtovanje upravljanja gozdov z vidika ene funkcije gozda ali pa z vidika ene populacije ni skladno z zasnovo mnogonamenskega in ekosistem­skega nacrtovanja. 
Nacrtovalni pristop 
V gozdnogospodarskem nacrtovanju moramo preseci zasnovo tki. klasicnega nacrtovanja (BON­CINA 1 FICKO 1 KOTNIK 2004), za katerega je znacilno zapostavljanje realnih socialnih in gospo­darskih razmer, zapostavljanje interesnih skupin, saj uporabniki nacrtov niso vkljuceni v proces nacrtovanja ali 1 in niso zadostno obvešceni o namenih nacrtovanja, stanju, problemih, ciljih in usmeritvah v gozdovih, ki jih zadevajo. Za klasicno nacrtovanja so znacilna pretirana pricakovanja o realizaciji nacrtov, ceprav ni zadostnih vzvodov za njihovo uresnicevanje, pretirana podrobnost in normativnost, ki izhaja iz avtokratske zasnove nacrtovanja, itd. Nacrtovanja naj postaja vse bolj instrument komuniciranja, sodelovanja z lastniki, javnostmi, in ne instrument predpisovanja. Kljub temu pa je treba v nacrte vgraditi vse kompetence, ki jih gozdarska in siceršnja zakonodaja daje goz­darskemu nacrtovanju. 
Participativni postopki 
Ena od pomembnejših nalog vzvezi z uveljavlja­njem mnogonamenskega gozdarskega nacrtovanja je razvoj in uveljavitev participativnih postopkov v nacrtovanju (BON CINA 1 FICKO 1 KOTNIK 2004, BREZNIKAR 1 ZAGORAC 2004, GOLOBIC 2004, KANGAS 2005). Zapostavljanje socialne sfere, ki je znacilnost klasicnega pristopa, je bila in je še vedno napaka gozdnogospodarskega nacrtovanja. Tega se je zavedal tudi Pipan (preglednica 2c). Participacija pomeni tudi (boljše) sodelovanje z institucijami in dejavnostmi, ki posegajo v gozdni prostor, ter vkljucevanje ekspertov, na primer biologov, v nacrtovalni proces. Na posvetovanju Participativni postopki v gozdarskem nacrtovanju, ki sta ga v Celju organizirala Zavod za gozdove Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, so bili oblikovani predlogi za intenziviranje par­ticipacije v gozdnogospodarskem nacrtovanju, ki je ena od prednostnih nalog (MATlJAŠIC/PISEK 2004). Za razvoj nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi so pomembne tako pasivne kot aktivne oblike sodelovanja; slednje so najbolj aktualne prav v fazi opredelitve namembnosti gozdov (vlog gozda), pasivne -predvsem gre za obvešcanje javnosti -pa v vseh fazah nacrtovanja. Zato ponavljamo predlog, da bi bilo koristno ob 

Boncina . A.: Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
vsaki izdelavi nacrta odpreti internetno stran, kjer bi informirali javnosti najprej o namenih nacrta, kasneje pa na privlacen nacin o vsebini samega nacrta, predvsem o problemih, vlogah, usmeritvah in ulaepih. Zavod za gozdove Slovenije že pripravlja tovrstne predstavitve. 
Delo z gozdnimi posestniki 

Sestavni del mnogonamenskega gospodarjenja je tudi intenziviranje dela z gozdnimi posestniki. Kar nekaj predlogov za boljše sodelovanje je bilo že predstavljenih (WINKLER 2004, 2005), nekaj tudi na podrocju gozdarskega nacrtovanja, kjer lahko postane nacrt za gozdno posest zanimiva oblika sodelovanjem posestnika in gozdarja; nacrt izhaja predvsem iz zahtev gozdnega posestnika -vendar ob hkratnem upoštevanju usmeritev, omejitev, ki zagotavljajo javne vloge gozda (FICKO et al 2005, MORI 2004, PAPLER-LAMPE et al. 2004). Z gospodarjenjem -izvajanjem ukrepov se ures­nicuje mnogonamensko gospodarjenje v zasebnih gozdovih! Naloga je zahtevna, saj bo po eni strani potrebno lastniku cim bolj pomagati, po drugi strani pa zaradi javnega interesa postaviti jasne okvire, znotraj katerih posestnik išce najugodnejši nacin ravnanja s svojim gozdom. 
Trženje socialnih funkcij 

Pogosto opredelimo omejitve za ravnanje z gozdovi zaradi socialnih vlog gozda, zelo malo pa smo naredili na podrocju priprave in izgradnje infrastrukture za posamezne socialne vloge. V nekaterih deželah beležijo drugacno prakso. Za primer lahko vzamemo ZDA ali pa Švico, kjer so gozdarji veliko vložili v pripravo in izgradnjo infra­strukture za posamezne vloge gozdov, najveclaat za splet turisticne, rekreac0ske in poucne vloge, ki jo tudi tržijo. V nekaterih gozdnih obratih jim pri­hodek iz trženja »nelesnih funkcij« prinaša znatna sredstva, ki lahko presegajo vrednost donosov od prodaje lesa. Trženje funkcij je zanimiva naloga za gozdarje in tudi za gozdne posestnike, ki bo v prihodnosti vplivala na uveljavljanje socialnih vlog gozda. 
Problemi 

Nacrtovanje je bolj uspešno in transparentno, ce so zahteve javnosti jasno izražene. Pogoj za uvajanje participativnih postopkov v nacrtovanje je, da so deležniki dosegljivi in motivirani. Problem, ki ni tako redek v Sloveniji, nastopi, ce ni zahtev do gozda (na primer s strani lastnikov), ali pa te niso jasno izražene. 
Eden od resnih problemov je gospodarjenje z zaseb­nimi gozdovi, kjer je obseg izvedenih del nizek. Ce izhajamo iz podmene, da ukrepi vplivajo na vse funkcije gozda, lahko zakljucimo, da so zaradi neizvajanja del prizadete tudi javne vloge gozdov. V prihodnosti se bodo razmere zagotovo spre­menile. Verjetno se bo krepil konflikt med javnim in zasebnim, saj bodo verjetno narašcale zahteve lastnikov za vec pristojnosti, povezanih z zasebno lastnino, po drugi strani pa se bo krepil javni interes do gozdov. Te je lažje uveljavljati v javnih gozdovih, kar se v praksi že potrjuje. Z vidika uresnicevanja mnogonamenskega gospodarjenja bi bilo zato modro povecevati delež javnih gozdov. 
4 SKLEP 
Gozdarsko nacrtovanje ima v Sloveniji dolgo tra­dicijo. K razvoju so veliko prispevali posamezniki, med njimi še posebej dr. Rudolf Pipan. Nacrtovanje moramo stalno prilagajati spreminjajocim se razme­ram in se tako dokazovati. Ni dovolj, da smo sami prepricani o potrebnosti nacrtov, to mora potrjevati širša družba. Prav polje nacrtovanje mnogonamen­skega gospodarjenje je tisto podrocje, s katerim se lahko v družbi dokažemo. Gozdarski nacrtovalci bomo imeli v prihodnosti tudi pri uveljavljanju mnogonamenskega gospodarjenja nove oblike dela. Ostajamo v trikotniku med ekonomskimi in socialnimi zahtevami do gozdov, tretje oglišce pa je ekološko. Smo hkrati wslužbi« gozda in družbe-to je lastnikov in javnosti. Njihove zahteve so razno­vrstne in tudi nasprotujoce. Zato predvidevamo, da bodo konfliktne situacije in reševanja konfliktov postali stalnica našega dela. Nacrtovanje namrec ne more biti (vec) pisanje nacrta kot izdelka, ampak gre za proces odlocanja, v katerega je treba vkljuciti sodelavce in interesne skupine. 
Cilji gospodarjenja 1 vloge gozdov se spreminjajo vse hitreje. Kaj pomeni to za gozd ob zavedanju, da razvoj posameznega sestaja oziroma obnovitvenega cikla gozdnih sestojev traja stoletje in vec? Primeren odgovor je, da pri oblikovanju gozdov poleg trenutnih interesov družbe do gozda upoštevamo ekološke razmere in vzgajamo stabilne gozdne ekosisteme, ki bodo varno funkcionirali. Ti pa so najbolj pogosto »blizu naravi«. 
Sonci na, A. : Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospoda~enja z gozdovi 
S SUMMARY 
Multi-purpose forest management is defined asa way of managing forests in which various management goals are achieved according to society's interest. This kind of management enables the realization of various effects of the forest (goods, services)-in other words, enables the use of various forest resources. The forest "in itself" does not have "severa! uses"; it just represents various values for people-and these values (can) change with time. According to the demands of society, the role of the forest is defined -a certain forest area is attributed different uses or roles. The definition of multi-purpose management therefore goes beyond the competence of forestry. Along with the development of society the interests regarding forests are be coming more diverse and the significance of individual de mand s is changing. From the management point of view management for one goal is simpler than multi-purpose management. 
The application of multi-purpose management of forests is bas ed on two approaches-the segrega­tional approach divides the forest into more areas, each having one main management goal; while the integrational approach allows us to take into account and promote different management goals simultaneously. There were three phases in the deve­lopment of multi-purpose management, namely the mono-functional phase, the declarative phase and the phase of actual multi-purpose management. In assessing forest management, the means by which management goals are achieved are important; in Slovenia such methods have become prevalent which are more nature-friendly than methods employed in the majority of European countries. 
Different uses of forests (management goals) are in various relations among themselves; the primary relations being compatible, neutral and exclusive. In general, the compatible relation is the most common, which means it is possible to simultaneously meet different management goals. In multi-purpose management one should not reason exclusively (the OR -OR princip le), but in a complementary way (the AND-AND principle). Multi-purpose mana­gement is put into practice by defining the goals and mea su res of forest management. When defining the goals of forest management, it is necessary to decide which roles shall be assigned to the forest as well as their importance, and thus the relative priorities are set. A map of forest functions is an important tool for the application of multi-purpose forest mana­gement, since it examines the forest area more in 
GozdV 63 (2005) 7-8 
detail and is therefore a to ol for planning the goals, measures and restriction of forest management; and it also enables better involvement in land use planning. Mu.lti -purpose forest management is not well recognized in the public. Better recognition can be achieved by better information and involvement of the public in planning processes. At the same time, more attention and effort should be given to those are as where the interests and demands of the public are more pronounced and to areas where there .is a greater probability of conflicts regarding the use of forests. Conflicts regarding the identification of management goals arise mostly in two cases: ( 1) when conflicting, competitive or even exclusive demands exist in the same forest area, and (2) when demands are not compatible ·with the nature of the forest (when the demands are too great; if the car­rying capacity of forest ecosystems is put at risk). In the first case, the planning process must include the definition of priorities and/ or certain use s ne ed to be diverted to other locations and/or executed in an appropriate time sequence. In the second case, the demands need to be limited and/or redirected to other areas. 
The author here suggests some activities for the application of multi-purpose management: -strengthening ofholistic planning, where simul­
taneously multi-purpose management and eco­system management are applied; -abandoning of the traditional rational planning approach; -inclusion of participatory processes in the plan­ning process; 
-increase of cooperation with forest owners who apply multi-purpose management through appro­priate measures, and 
-marketing of certain functions .. 

6 VIRI 
ANKO, B., 1995. Funkcije in vloge gozda. Skripta. Oddelek za gozdarstvo, BF, Ljubljana, 181 s. 
ANKO, B, MLINSEK, D., ROBIC, D., 1976. Jnstructions for formati on, equipment and maintance of forest reserves in Slovenia, Yugoslavia. XVI. Iufro World Congress, Oslo, 24 p. 
ANKO B. 2003. Interes javnosti v razvojnih per­spektivah slovenskega gozdarstva. V: Obmocni gozdnogospodarski nacrti in razvojne perspektive 

Boncina . A.: Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
slovenskega gozdarstva. Boncina A. (Ur.). 21. gozdarsld študijski dnevi. -Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 187-198. 

ANKO, B. (ur.), 1985. Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. Gozdarski študijski dnevi 1985. ­Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, 277 s. 
BACHMANN P. 2002. Spremembe v gospodarjenju z gozdovi ter gozdarskem narctovanju v Švici. Obmocni gozdnogospodarski nacrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva (Boncina A., edt.).-Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire , s. 53-64. 
BACHMANN P. 2003. Forstliche Planung 1/111. Professur Forsteinrichtung und Waldwachstum ETH Zuerich. 
BLUM, A., RATZ, T., 1994. Germany. Integrating environmental values into forest planning (Hyttinen, P., Willamds (eds.)), EFI Proceedings 1, s. 20-30. 
BONCINA A., FICKO A., KOTNIK T. 2004. Zasnova participativnega nacrtovanja . GozdV 62, 2, s. 85-95. 
BONCINA, A. 2003. Nekatere aktualne naloge v razvoju urejanja gozdov v Sloveniji. Obmocni gozdnogospodarsld nacrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva (Boncina, A., edt.).-Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 257-270 str. 
BONCINA, A., 2004. Nekateri vidiki obravnavanja starega in debelega drevja v urejanju gozdov. V: Staro in debelo drevje v gozdu. Brus R. (Ur.).-Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 241-262. 
BOYCE, M.S. 1 HANEY, A. (edts.), 1997. Ecosystem management. Aplication for sustainable forest and wildlife resources. Yale University Press, New Haven & London, 361 p. 
BREZNIKAR A., ZAGORAC N. 2004. Presoja možnosti razvoja participativnega gozdarskega nacrtovanja na primeru obmocne enote Maribor. V: Participacija v gozdarskem nacrtovanju. Boncina A. (Ur.). -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 
BUCHY M., HOVERMAN S. 2000. Understanding public participation in forest planning: a review. Forest policy and economics 1, p. 15-25. 
BUWAL. 1996a. Neue Wege derforstlichen Planung. Bundesamt fuer Umwelt, Wald und Landschaft 
(BUWAL), Umwelt-Materialien, Bern, 32 s. BUWAL. 1996b. Forstliche Planung. Handbuch. Bundesamt fuer Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), Bern, 153 s. DIACI, J., 1998. Ali sta varstvo narave in gozdarstvo na poti k sožitju. Naprej k naravi (Flajšman, B., ed.). Ekološki forum LDS, s. 31-49. FARCY, C., 2004. Forest planning in Europe: State of the art, international debate and emerging tools. EFI Proceedings 49, p. 11-20. FICKO, A., POLJANEC, A., BONCINA, A., 2005. Presoja možnosti vkljucitve nacrta za zasebno gozdno posest v zasnovo gozdarskega nacrtovanja. 
V: Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji Winkler I. (Ur.). -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Strokovna in znanstvena dela: s. 119-135. 
FRIES, C., CARLSSON, M ., 1994. Sweden. Integrating environmental values into forest planning. Hyttinen, P., \Villamds (eds.), EPI Proceedings 1, p. 47-52. 
FORST et al. 2004. Multifunctional demands to forestry -social background, evaluation, approaches and adpated inventory methods for the key functions protection, productions, diversity and recreatiou. EFI Proceedings 49, s.113-124. 
GAŠPERŠIC F. 1995. Gozdnogospodarsko nacrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, 403 s. 
GAŠPERŠIC, F., 2003. Gozdnogospodarska obmocja v Sloveniji v funkciji uresnicevanja nacela trajnosti -nastanek in nad 50-letni razvoj. Obmocni gozdnogospodarski nacrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva. Boncina, A., (Ur.). Zbornik referatov. 21. gozdarski študijski dnevi, s. 17-36. 
GOLOBIC M. 2004. Participativni postopki v prostorskem nacrtovanju. V: Participacija v gozdarskem nacrtovanju. Boncina A. (Ur.). ­Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovlj ive gozdne vire. 

GULDIN, J.M., GULDIN, R.W., 2003. Forest management and stewardship. Introduction to Forest Eco system Science and Management (Young, R., Giese, R., edts.). Third edition. Wiley, p. 179­220. 
HOSTNIK R. 2004. Izkušnje z javnostmi na primeru celjskih primestnih gozdov -dosedanje delo, 
_______ Boncina . A.: Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
stanje, perspektive. V: Participacija v gozdarskem nacrtovanju. Boncina A. (Ur.). -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 

HUFNAGL, L., 1892. Wirschaftsplan der Betriebsklasse l, Gottenitzer Gebirge. Kocevje . 
HUFNAGL, L., 1893. Wirtschaftsplan der Betriebs­klasse III. Hornwald. 
HUGHES, J.D., 1983. Sacred groves: the groves, forest protection, and sustained yield in the ancient world. History of sustained-yield forestry: a symposium (Steen, H.K. edt.). Western Forestry Center, Portland, Oregon. IUFRO (S6.07), p. 331-343. 
HYTTINEN, P., WILLAMDS (edts.), 1994.lntegrating environmental values into forest planning. EFI Proceedings 1, 62 p. 
HYTTINEN, P., KAHKONEN, A., Pelli, P. (edts), 1994. Multiple use and environemtnal values in forest planning. EFI Proceedings 4, 290 p. 
JACOBS, P. 1995. Okolje in nacrtovalske metafore. Nature conservation outside protected area s (Ogrin, D., ed.). Conference proceedings,. -Ljubljana, p. 71 -78. 
KAN GAS, J., 1995. Multiple-use forest planning: some recent developments in methodology in Finland. EFI Proceedings 4, p. 27-40. 
KAUFMANN, M.R. 1 GRAHAM, R.T. 1 BOYCE, Jr, .A.D. 1 MO IR, vV.H. 1 PERRY, L. 1 REYNOLDS, R. 
T. 1 BASSETT, R. L. 1 MEHLHOP, P. 1 ED MINSTER, 
C.B. 1 BLOCK, W.M. 1 CORN, P.S., 1994. An ecological basis for ecosystem management. Fort Collins, CO, Gen. Tech. Rep. Rlvl 246, USDA For. Serv., 24 p .. 

KOVAC M. 2003. Velikoprostorsko strateško na­crtovanje za trajnostni razvoj . GozdV 61, 10, s. 403-421. 
LEEUWEN, A.C.J.van, 1994. Tropical Countries. Integrating environmental values into forest planning .Hyttinen, P., Willamds (edts.)), EFI Proceedings 1, p. 53-57. 
LINDENMAYER, D.B., FRANKLIN, J.F., 2002. Conservi.ng forest biodiversity. A comprehensive multiscaled approach. Island Press, 351 s. 
LOIKKANEN T. 1995. Public participation in natural resource management. Multiple use and environmental values in forest planning. EFI proceedings 4, p. 19-26. 
MARUŠIC, I., 1995. Prispevek k splošni teoriji varstva. Nature conservation outside protected areas . Ogrin, D., ed .. Conference proceedings. -Ljubljana, s. 43-55. 
MATIJAŠIC, D., PISEK R. 2004. Debelinska struktura slovenskih gozdov. V: Staro in debelo drevje v gozdu. Brus R. (Ur). -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 33-46. 
MLINŠEK, D., 1968. Sprošcena tehnika gojenja gozdov: Ljubljana, Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Beograd, Jugoslavenski poljoprivredno šumarski centar, 1986, 117 s. 
MORI J. 2004. Lastniki gozdov in gozdarsko nacrtovanje-tihi nasprotnild ali dejavni partnerji. 
V: 
Participacija v gozdarskem nacrtovanju. Boncina 

A. 
(Ur.). -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 


NISKANEN A., VAYRYNEN J (edts.). 1999. Regional forest programmes: a participatory approach to support forest based regional development. EFI proceedings 32, 236 s. 
NABUURS, et al. (Edts.). 2003. Development of European forests until2050 : a projection of forest resomces and forest management in thirty countries. -Leiden, .Boston : Brill. European forest institute research report, No. 15, 242 p. 
PAPLER-LAMPE V., FICKO A., POLJANEC A., JEROVŠEK, K., CADEŽ P. 2004. Nacrt za gozdno posest-možnost participacije gozdnih posestnikov. 
V: Participacija v gozdarskem nacrtovanju. Bencina 
A. (Ur.). -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. PIPAN, R., 1969. Ekonomska povezanost gozdarstva in lesne industrije. Les. 
PIPAN, R., 1974. Optimalna lesna zaloga slovenskih gozdov ob upoštevanju prirastka vrednosti. Stro­kovna in znanstvena dela, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 113 p. 
PLACHTER, H. 1995. Srednjeevropski pristop k varovanju biotske raznovrstnosti. Nature conser­vation outside protected areas (Ogrin, D., ed.). Conference proceedings, Ljubljana, 91-118. 
Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih, Ur.l. RS št. 5/98. 
PRG, 1996. Program razvoja gozdov v Sloveniji. Ur. 
l. RS, št. 14/96. 

Bencina, A.: Nekateri vidiki nacrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi 
SEVNIK, F., 1950. Urejevanje naših gozdov ob prehodu v socialisticno gospodarstvo. Izvestja 1, s. 91­112. 
ŠINKO M. 2003. Vzajemen vpliv med gozdno­gospodarskim nacrtovanjem in gozdarsko politiko. 
V: Obmocni gozdnogospodarski nacrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva. Bencina A. (Ur.). 21. gozdarski študijski dnevi. -Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 227-240. 

VESELIC, Ž., MATITAŠIC, D. 2002. Gozdnogospodar­ski nacrti gozdnogospodarskili obmocij za obdobje 2001-2010. GozdV 10, s. 461-489. 
VYSKOT, I. et al2003. Quantification and evaluation of forest functions on the example of Czech Republic. Ministry of environment of Czech Republic, 194 p. 
WINKLER I. 2003. Družbeni .in gospodarski po­goji za uspešno uresnicevanje ciljev, zacrtanih v obmocnih gozdnogospodarskih nacrtih. V: Obmocni gozdnogospodarski nacrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva. Bencina A. (Ur.). 21. gozdarski študijski dnevi. -Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. s. 7-15. 
WINKLER, L (edt.), 2005. Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Strokovna in znanstvena dela 123, 326 s. 
ZG, 1993. Zakon o gozdovih. Ur.l.RS št. 30-1299/ 93. 
GDK: 114:(253)(045) 



Atlas gozdnih tal Slovenije ~ 5. del Forest S oil Atlas of Slovenia -Part V. 
Mihej URBANCIC*, Primož SIMONCIC** 

Izvlecek: Urbancic, M., Simoncic, P.: Atlas gozdnih tal -5. del. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 7-8. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 23. Prevod v anglešcino: avtorja. Lektura angleškega besedila Jana Oštir. 
V petem delu Atlasa je prikazana opredelitev, razvrstitev, zgradba in znacilnosti psevdoglejnih, oglejenih, šotnih in antropogenih tal ter njihova razširjenost v gozdovih. Namenjen je tako gozdarjem kot raziskovalcem in lastnikom gozdov, da bi bolje poznali lastnosti, pomen in razšiljenost gozdnih taL 
Kljucne besede: razvrstitev tal, lastnosti taJnega tipa, psevdoglej, glej, šotna tla, antropogena tla 
Abstract: Urbancic, M., Simoncic, P.: Forest Soil Atlas of Slovenia-Part V. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 7-8. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 23. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. 
The fifth part of the Atlas gives the definition, classification, structure, characteristics and distribution in forests of pseudogleys, gleysols, peat histosols and anthropogenetic soils. The Atlas is designed for foresters, forest owners and researchers and will give them a better understanding of the properties, importance and distribution of forest soils. 
Key words: soil classi.fication, characteristics of soil type, Planosols, Gleysols, Histosols, Anthrosols 
PSEVDOGLEJNA TLA 
Opredelitev in razvrstitev: V razred psevdoglejnih tal razvršcamo le en tip tal: psevdoglej Psevdo glej je tip hidromorfnih tal, za katerega je znacilno obcasno zastajanje po poreklu (pravi­loma) padavinske vode v zgornjem delu tal zaradi za vodo slabo propustnih do nepropustnih talnih plasti. V plasteh z obcasno stoj eco vodo se menja­vajo mokra, anaerobna stanja tal s prevladujocimi redukcijskimi procesi in sušnejša, aerobna stanja tal s prevladujocimi oksidacijskimi procesi. Zaradi njih nastanejo v teh plasteh znacilne med seboj po mešane sivkaste in rjaste pege, lise in madeži ter temno rjave konkrecije. Te marmorirane ozLroma marogaste plasti, ki opredeljujejo psevdoglej in v katerih ni razlocne delitve na oksidacijski in red uk­cijski horizont, oznacujemo z malo crko g. 
Soznacnice in sorodne sistematske enote: V avstrijski razvrstitvi tal (KILIAN 2002) razred psevdoglejnih tal imenujejo "Pseudogley". Hori­zont z obcasno zastajajoco vodo oznacujejo s crko P, za vodo nepropustnega pa s crko S. Razlikujejo pet tipov tal: tipicni psevdoglej, ki se pojavlja na ravninskem svetu in ima zaporno plast S vecinoma 
globlje od 40 cm (Typischer Pseudogley; osnovna zgradba profila: A-P-S-( C), A-B(g}-P-S), stagno­glej, v katerem mokra in vlažna faza prevladujeta in se znaki psevdooglejevanja raztezajo do zgornje meje mineralnega dela tal (Stagnogley; AP-P-S), pobocni psevdoglej (Hangpseudogley; A-P-S, A(g)-P-S, A(g)-S), kapilarni psevdoglej, kije brez za vodo nepropustne plasti (Haftnasse-Pseudogley; A-P-(B-)C), reliktni psevdoglej (Reliktpseudogley; A-(Erci)-Pret-Srcl( -C)). 
CiriC ( 1984) epi glej na tla, v katerih nad nep ro­pustno plastjo voda stalno zastaja, razvršca v talni tip stagnoglej (ki pa ni istovetna z avstrijsko opredelitvijo). Trajno mokro, razbarvano plast, v kateri vladajo anaerobne razmere in iz katere se Fe in Mn, reducirana v topne oblike, lahko v celoti izpereta in naložita v vrhnjem delu nepropustne plasti, da dobi rjasto barvo, oznacuje z g/G ( z g zaradi površinske vode, ki je vir mokrote, zG zaradi njenega trajnega zastajanja). Stagnoglej kot talni tip v smislu avstrijske klasifikacije najdemo tudi v naši pedološki literaturi (npr. v PAVŠER 1968), Stritar (1990) pa ga opisuje kot tla, ki 
*M. U, univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana •*dr. P. S., univ. dipl. inž. les., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana 

Atlas gozdnih tal Slovenije 

Talni tip psevdogle_j razvršcamo v naslednje nižje sistematske enote: 
Podtip  -ravninski oziroma (po PRAVILNIKU 1984) terasni psevdoglej -pobocni psevdoglej  
Razli cic a  Na osnovi globine psevdoglejnega horizonta g, pod katerim je nepropustna plast (po PRAVILNIKU 1984) na: -zelo plitev (globina g hor. je manjša od 30 cm) -plitev (globina g hor. 30 -40 cm) -srednje globok (globina g hor. 40 cm -60 cm) -globok (globina g hor. je vecja od 60 cm)  
Oblika  -evtricen (ima stopnjo nasicenosti z bazami nad 50% oz. pH nad S) -districen (V < 50 %, pH < S)  
Oblicja  !  -tipicni psevdoglej -kapilarni (brez vecjih por in izrazito nepropustne talne plasti) -oglejeni (v sp. delu je pod vplivom podtalnice)  
-plitvo humozen (debelina A horiz. pod 25 cm ) -srednje globoko humozen (debelina A horiz. 25 -35 cm) -globoko humozen (debelina A horiz. nad 35 cm)  
-g hor. je drobljiv -g hor. je zbit, s konkrecijami  

imajo zgornji del profila podoben proftlu psev­doglejnih tal, medtem ko spodnji del profila ima že G horizont, ki je znacilen za oglej ena tla. Mi to vrsto tal uvršcamo v oglej eno oblicje psevdogleja oziroma (ce je vzrok oglej enosti zgornjega dela tal v poplavni vodi) v amfiglej. 
Razred psevdoglejnih tal se delno sklada z mednarodno (FAO 1989, WRB 1998) višjo talno grupo "planosoli" (Planosols), ki je opredeljena s tem, da ima eluvialni E horizont z znaki zastaja ~ nja vode (t.i. stagttic properties) in za vodo slabo propusten horizont pod njim, ki pa ne sme biti spodicni ali nitricni B horizont, s talno enoto stagnicni fajozem (Stagnic Phaeozems), ki ima zelo teman molicni A horizont, evtricne lastnosti in znake zastajanja vode ter talne enote z znaki psevdooglevanja in z "agricnim" Bt horizontom. (To so: Stagnic Podzoluvisols, Stagnic Alisols, Stagnic Luvisols, Stagnic Lixisols). 
Zgradba profila: zelo plitev psevdoglej: O-Ag -g-C; psevdoglej, ki je nastal iz kambicnih tal: O -A -g -Bv 1 rJ. -CR; psevdoglej, ki je nastal iz izpranih tal: O -A -Eg -Bg -B1 -C; psevdoglej s surovim humusom 0-g-B-C ipd. 
Znacilnosti: 

Na trajanje suhe in mokre faze in s tem na dinamiko in jakost psevdoglejnih procesov v tleh vplivajo predvsem trije dejavniki: znacilnost krajevnega podnebja, oblika reliefa in lega nepro­pustnega tainega horizonta. Na ravninskem reliefu je trajanje in jakost teh vlažnostnih stanj v tleh mocno odvisna od podnebnih razmer (kolicine in razporeditev padavin, temperaturne razmere in z njimi povezano izhlapevanje vode itd.). Na strmejših pobocjih se voda iznad nepropustnega dela tal hitreje premika kot na položnejših. Iz zgornjih delov pobocij se ta voda bocno pretaka v spodnje dele in v podnožje pobocij, zato je v zgornjih delih pobocij mokra faza praviloma krajša. Globlje ko leži nep ro pustna plast, v debelejšo talno plast nad njo se lahko razporedi zastajajoca voda in manj so zato prekomerno namoceni najvišji deli taL Neugodni vodno zracni režim omejuje psevdoglejem rodovitnost. Dalj ko trajajo mokra obdobja, bolj je omejen razvoj korenin, bolj so onemogoceni aerobni taJni organizmi in slabša je biološka aktivnost v tleh. Psevdoglejna tla so se razvila na laporjih, glinastih skrilavcih, aluvialnih in fluvioglacialnih glinastih in glinasto ilovnatih nanosili ter na drugih podobnih maticnih pod­lagah. Districni psevdogleji imajo v primerjavi z evtricnimi praviloma za rodovitnost tal slabše kemijske lastnosti: so mocno kisli, slabo zasiceni z izmenljivimi bazam, imajo nizke kationske izmenjalne kapacitete in vecinoma tudi slabše 

Atlas gozdnih t<U Slovenije 

oblike humusa. Prevladujejo psevdogleji, ki imajo v zgornjem delu, kjer voda zastaja, lažjo (npr. meljasto, ilovnato), v spodnji nepropustni plasti pa težjo (predvsem glinasto) teksturo. Najdemo pa tudi t.i. kapilarne psevdogleje, ki so slabo propustni, praviloma brez vecjih por in z znaki psevdooglejevanja v pretežnem ali celotnem talnem profilu. Na splošno so psevdogleji srednje do slabo rodovitni. 
Razširjenost: 
Psevdogleji zavzemajo v naših gozdovih (po Popisu gozdov ZGS 1994) približno enoodstoten delež, izražen s številom gozdnogospodarskih odsekov in z njihovimi gozdnimi površinami. Združba ravninskih (terasnih) psevdooglejenih tal skupaj z združbo oglejenih tal sestavlja (po STRITAR 1990) pedosekvenco tal na (pretežno 
Primer: 
nanešenih) glinah in ilovicah. Ravninski psevdo­gleji z dolgimi mokrimi fazami se veliko površinsko pojavljajo v crnih jelševjih (Alnetum glutinosae s. lat.), bolj ugodne vodno zracne lastnosti imajo ravninski psevdogleji v gozdovih doba in belega gabra (Robori-Carpinetum s. lat.). Pobocne psev­dogleje naj demo predvsem na glinastih in glinast o ilovnatih preperinah, ki so nastale na laporjih, fliših, glinastih skrilavcih, apnencih, dolomitih idr. V vecji meri se pojavljajo v gabrovjih ( Ornitogalo pyrenaici-Carpinetum betuli, Vaccinio myrtilli-Car­pinetum betuli, Pruno padi-Carpinetum betuli), v drugotnih gozdovih gradna in navadnega crnilca (Melampyro vulgati-Quercetum petraea), smreke in vijugaste masnice (Avenello flexuosae-Piceetum), malopovšinsko, v inkluzijah, pa še v številnih drugih gozdovih. 

Opis talnega profila srednje globokega, evtricnega, plitvo humoznega, kapilarnega pobocnega psevdogleja, ki je izrazito brez nepropustne plasti (prirejeno po KALAN 1983). 
Nahajališce: Fekovo, nad dolino Koprivne; N. v.: 1090 m; Nagib: 5° 
Simbol plasti  Globina (cm)  Morfološke in kemicne lastnosti plasti  
ol  Plast opada je sestavljena iz posameznih odmrlih rastlinskih ostankov in smrekovih iglic  
Ah  o-11  Zgošcena, lomljiva, kepaste strukture, brez skeleta, sprsteninasta (le na po­vršini je zelo tanka plast prhnine), zelo gosto prekoreninjena, biološko dobro aktivna, s številnimi srednje velikimi deževniki, slabo odcedna, vlažna, zelo temno sive barve (lOYR3-4/1), postopno prehaja v g horizont.  
g  11 -55  Zgošcen, plasticen do lomljiv, glinasto ilovnat do glinast, kepast (grudicasti agregati so vecinoma vecji od 30 mm), brez skeleta, zelo redko prekoreninjen, marmoriran, s številnimi drobnimi, mazavimi konkrecijami, slabo odceden, vlažen, sivkaste rjav {IOYRS/l+ 5/3), postopno prehaja v C horizont.  
c  pod 55  Prepereli glinasti skrilavci  

Analitski podatki za profil pobocnega psevdogleja 
Reakcije talnih plasti, dolocene v vodi (pH(H20)) in v kalij evem kloridu (pH(KCl)) ter vsebnosti karbonatov (CaCO~), organske snovi (Org. s.), celokupnega ogjika (C), celokupnega dušika (N) in razmerja med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (Cor/N) v talnih vzorcih 

Globina pH 
pH 

CaC03 
Org. s. 
N 
c 
Plast 
Cor/N 
(cm) 
(K Cl) 

(%) 
(%) 
{%) 
(%) 
(H20) 
-
5,7 
o -11 
6,3 
18,43 
10,69 
0,59 
18 
Ah 
11-30 
6,6 
5,7 
2,51 
1,45 
0,14 
10 
-
gl 
30-55 
6,7 
6,1 

4,4 
1,67 
0,97 
0,11 
9 
g2 


Preskrbljenosti tal z rastlinam dostopnimi kalijevimi (AL K20) in fosforjevimi (ALP 20 5) spojinami (v g na kg tal) in njihova tek.stura 
AL-P2Glina 
Pesek 
Tekst urni 
AL-~0 

Drobni melj 1 Grobi melj 
0 5 

Plast 
(mg/kg) 1 % 
% 
(mg/kg) 

% % 
razred 
-
-
90 
-
-
100 

Ah 
1 
37,9 
23,7 
9,3 
29,1 
100 
v sledovih 
glinasta ilovica 

g, 
21,7 10,2 
100 
v sledovih 
41,4 
26,7 
glina 

g2 
1 

Vsebnosti izmenljivih kalcijevih (Ca2+), magnezijevih (Mg2+), kalijevih (K+), natrijevih (Na+) in vodikovih (H+) kationov, vsote izmenljivih bazicnih kationov (SumB) in kationske izmenjalne kapa­citete (KIK), izražene v cmol+/ kg tal, stopnje nasicenosti tal z izmenljivimi bazami (V), izražene v odstotkih ter odstotni deleži izmenljivih kationov v izmenjavah za talne vzorce profila: 
Plast  Ca  Mg  K  Na  H  SumB /  KIK  v  %Ca  %Mg  %K  %Na  %H  
Ah  24,1  2,1  0,3  14,0  26,5  40,5  65,4  59,5  5,2  0,7  34,6  
gl  13,5  1,4  0,2  5,5  15,1  20,6  73,3  65,5  6,8  1,0 1  26,7  
g2  13,1  1,4  0,4  4,0  14,9  18,9  78,8  69,3  7,4  2,1  21,1  


Slika l: Profil psevdogleja na laporju v dobju Slika 2: Marmoriranost talne plasti prikazuje, do kam Kakovskega gozda je zelo hitro zalila zastojna voda obcasno sega podtalnica (foto: M. Urbancic) (foto: M. Urbancic) 
Slika 3: Profil mocnega hipogleja v jelševju (foto: M. Slika 4: Profll amfigleja v dobovju Krakovskega gozda Urbancic) (foto: M. Urbancic) 
Slika 5: Združba doba in evropske gomoljcnice Slika 6: Prašicjereja v dobravi (foto: M. Urbancic) (Pseudostellario-Quercetum) v Krakovskem pragozdu (foto: M. Urbancic) 


Atlas gozdnih tal Slovenije 
OGLEJENA TLA 
Opredelitev in razvrstitev: 

Oglejena tla so opredeljena z glejevim G horizontom, ki ima znake redukcijskih in oksi­dacijskih procesov zaradi stalnih in/ali obcasnih anareobnih razmer pod vplivom podtalnice in/ali poplavne vode. 
V razred oglej enih tal (oz. gleja) razvršcam o pet tipov tal: semiglej, hipoglej, epiglej, amfiglej in šo tni glej. 
Kambicna in izprana tla, ki so oglejena v spodnjem delu profila, vendar pod globino 70 cm, praviloma razvršcamo v oglejeno razlicico ali podtip. Po poreklu enako vrsto tal, ki je zaradi obcasnega zadrževanja zelo nihajoce podtalnice mocneje oglejena (nad globino 70 cm, lahko tudi do površine tal), obmocje trajne podtalnice pa je globlje od enega metra, razvršcamo v talni tip pologlejenih tal oz. v semiglej. Tla na aluvialnih nanosili, ki smo jih že obravnavali v 4. delu Atlasa, pa na osnovi take oglej enosti razvršcamo v oblike zmerno do mocno oglejenih obrecnih tal. 
Za hipoglej je znacilna trajna prekomerna namocenost (vecinoma le spodnjega dela) ta1 zaradi podtalnice. Reduciran del glejevega bori­zontaG (oz. podhorizont Gr), ki leži v obmocju trajne podtalnice in je pretežno modrikaste, sivo modre, zelenkasta sive do sive barve, se (po opredelitvi) pojavlja v globinah nad 1 m. Nad Gr podhorizontom se praviloma pojavlja oksidiran del glejevega horizonta (podhorizont G0 ), ki leži v obmocju nihanja višine podtalnice in v katerem prevladujejo rjasti madeži. Cesto med njima locimo še prehodno plast Go,r' v kateri se podtalnica dolgo zadržuje in ima premešane znacilnosti obeh podhorizontov. 
Epiglej je tip tal, oglejen zaradi zastajanja poplavne vode v taJnem profilu. Vecinoma je moc­neje oglej en v gornjem delu tal in ima hidromorfno varianto humusnoakumulativnega horizonta A_.. 
Amfiglej je tip tal, zamocvirjen zaradi vplivov podtalnice in poplavne vode. Zato je praviloma mocno oglejen v spodnjem (zaradi podtalnice) in v površinskem delu (zaradi zastajanja poplavne vode), v vmesnem delu pa je oglejenost manj intenzivna. 
Oglejena tla, ki imajo v gornjem delu najmanj 10 do najvec 30 cm debelo plast šote, razvršcamo v talni tip šotni glej. Vecinoma imajo hipoglejne znacilnosti . 
Soznacnice in sorodne sistematske enote: 

Razred glejnih tal se v opredelitvah dobro sklada z razredom glej ev ( Gleye) v avstrijski razvrstitvi tal (KILIAN 2002) in z mednarodno (FAO 1989, WRB 1998) višjo taJno grupo "glejsoli" ( Gleysols). 
Zgradba profila: 
semiglej: O-A-(E) -B-G0 , O-A-Go; 
hipoglej: O-A-Go-Gr; 
epiglej: O-Aa-(G/E)-G-B, 
amfiglej: O-A-G0-Gr-(B) -G0-Gr; 
šotni glej: O-T-G. 
Znacilnosti: 

Pologlejena tla (semiglej) so prekomerno mokra le zaradi obcasnega zadrževanja podtalnice. Ob ugod­nih razmerah in lastnostih (npr. kratko trajanje mokre faze, šibka oglej enost, evtricnost, globoka humoznost, ugodna (ilovnata) tekstura ipd.) so lahko prav dobre 
Glej razvršcamo v naslednje nižje sistematske enote: 
Podtip  Glej razvršcam o (po PRAVILNIKU 1984) v: -evtricen (V < 50 %, pH < 5) -districen (V < 50 %, pH < 5)  
Razlicica  Hipoglej razvršcamo (po PRAVILNIKU 1984) v: -šibki hipoglej (G0 se pojavlja v globinah od 50 do 70 cm) -zmerno mocan (G35-50 cm) 0 -srednje mocan (G35-50 cm) 0 -mocan (Gr 25 -50 cm) -zelo mocan (Gr v globinah, manjših od 25 cm) Glej razvršcamo (po PRAVILNIKU 1984) v: -plitvo humozen (debelina A horiz. pod 25 cm) -srednje globoko humozen (debelina A horiz. 25-35 cm) -globoko humozen (debelina A hor iz. nad 35 cm)  
Oblika  



Atlas gozdnih tal Slovenije 
rodovitnosti in jih ce sto porašca dobje. 
Tudi šibki hipogleji so lahko dobre rodovitnosti. Mocni hipogleji pa so zaradi dolgotrajne povr­šinske zamocvirjenosti in visokega nivoja trajne podtalnice praviloma tako slabe rodovitnosti, da jih lahko porašca le tem razmeram prilagojeno crno jelševje, vrbovje ipd. 
Ce je epiglej poplavljen le kratek cas (praviloma spomladi in v jeseni), obcasna prevelika mokrota ne vpliva nm o go na njegovo rodovitnost, ce pa je poplavljen vecino vegetacijske dobe, je lahko zelo slabe rodovitnosti. 
Amfiglejna tla, zamocvirjena zaradi vplivov podtalnice in poplavne vode, imajo praviloma zelo neugodne vodno zracne in druge fizikalne lastnosti in so zelo slabe rodovitnosti, tako da jih pora šca le jelševje in vrbje. 
Šotni glej predstavlja prehod med mineranim gle jem in šotnimi tlemi. Vecinoma jih najdemo na robovih šotnih barij, kjer jih porašca npr. barjansko 
Primer: smrekovje, rušje idr. 
Razširjenost: 
Oglej ena tla najdemo predvsem v ravninskem in depresijskem svetu ob vodotokih. Vecje površine zavzemajo ob Ledavi, Šcavnici, Pesnici, Polskavi, Ložnici, Sotli, na obmocju Ljubljanskega barja, Cerkniškega jezera in drugje. V njih vladajo mocvirne, mokre do zmerno vlažne vodne raz­mere, kar je odvisno od oblike mikroreliefa in drugih orografskih dejavnikov, režima podtalne in poplavne vode, fizikalnih lastnosti tal, pod­nebnih znacilnosti idr. Porašca jih pestro gozdno rastje. To so logi in gozdovi vrb s topoli, crne jelše, ostroplodnega jesena in dolgopecljatega bresta, doba in veza, doba in belega gabra idr. Najvecje sklenjeno gozdno obmocje z gleji je Krakovski gozd, kjer prevladujeta združbi doba z evropsko gomoljcnico ter belega gabra z evropsko gomoljcnico (Pseudostellario-Quercetum roboris, Pseudostellario-Carpinetum betuli) . 

Opis talnega profila plitvo humoznega, mocnega, evtricnega hipogleja (prirejeno po KALAN 1983). 
Nahajališce : Crni log; N. v.: 160m; Nagib: ravno; Relief: korito stare struge Ledave; Maticna podlaga: recne naplavine iz proda, peska in ilovice, ki ponekod prehaja v glino; Kamenitost: O; Opis objekta: nasad crne jelše in jesena. Tla porašcajo razlicne vrste šašev (Carex sp.). 
-· 
Globina (cm) Simbol plasti Morfolo_ške lastnosti plasti 

Posamezno listje crne jelše ter odmrli ostanki zelišc 
~~ 
0-4 

Drobljiv, drobno grudicast, zelo humozen, temno rjav, gosto pre­koreninjen, biološko aktiven, z deževniki, odceden, jasno prehaja v oksidiran del glej evega horizonta. 
Go 
Ah 

4 -33 Zgošcen, težko lomljiv v kepe, meljasto glinast, z rjastimi madeži na 
1 sivi podlagi, redko pre.koreninjen, biološko malo aktiven, z redkimi deževniki, zelo slabo odceden, neizrazito prehaja v reduciran del glejevega horizonta. 
Gr 
33-65 

Zgošcen, težko lomijiv v kepe, meljasto glinast, siv z zelo redkimi rjastimi pegami, s posameznimi koreninami, zelo slabo odceden, postopno prehaja v maticno podlago. 
Cl G. 
pod 65 cm Siv pesek 

Analitski podatki za profil evtricnega hipogleja 
Reakcije talnih plasti, dolocene v kalijevem kloridu (pH(KCl)), vsebnosti organske snovi (Org. s.) in celokupnega dušika (N), razmerja med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (Corg/N) stopnje nasicenosti tal z izmenljivimi bazami (V), vsebnosti gline in njihova tekstura 
Plast  Globina (cm)  pH (K Cl)  Org. s. (%)  N (%)  corg/N  v (%)  Glina %  Teksturni razred  
Ah  0-4  4,5  11,89  0,55  13  60,5  
Go  4-33  4,0  6,89  0,29  14  55,7  41,5  meli asta glina  
Gr  33-65  4,1  2,06  0,11  11  68,7  46,4  melj asta glina  

Atlas gozdnih tal Slovenije 
Slik,\ 7: Visoko barje Šijec na Pokljuki (foto: Matej Rupel) 
Slika X: Barjansko smre­kovje pri Osankarici na Pohorju (foto: Lado Kutnar) 
~lib. 9: Rekultisol lju­bljanske deponije komu­nalnih odpadkov "Barje" porašca trinajstletni topolov nasad (foto: Gregor Božic) 

Slika 10: Pocasna rast smrek na šotnem barju (foto: Slika 11 : Izvali drevja so na šotnem barju pogosti 
M. Urbancic) (foto: Matej Štalcer) 
Slika 13: Ropanje šote iz Jurcevega šotišca, enkratnega 
ostanka visokega barja na Ljubljanskem barju (foto: 
Lado Kutnar) 

Slika 12: Profil šotnih tal na polžarici Ljubljanskega Slika 14: Na rekultisolu opušcene deponije komunalnih barja (foto: Lado Kutnar) odpadkov pri Duplici je osnovan parkovni nasad številnih drevesnih vrst (foto: M. Urbancic) 


Atlas gozdnih tal Slovenije 
ŠOTNA TLA 
Opredelitev in razvrstitev: 
Šotna tla so predeljena s tem, da imajo vec kot 30 cm debelo plast šote. Ta organski horizont T, ki vsebuje vec kot 30 % organske snovi, nastaja s kopicenjem v razmerah prekomerne vlažnosti slabo razkrojenih do nerazkrojenih, ošotenelih rastlinskih ostankov. Na osnovi prevladujocih vzrokov za njihov nastanek locimo (po PRUS 2003) tri tipe šotnih tal: šotna tla nizkega barja, šotna tla visokega barja in prehodna šotna tla. 
Šotna tla nizkega barja 
Njihov nastanek je vezan na konkavne reli­efne oblike, v katerih voda stalno zastaja. Šotni horizonti so nastali pretežno 1z ostankov šašev (Carex spp.), muncev (Eriophorum spp.), barskih trav (npr. trsta, modre stožke idr.), rogoza, locja ter lesnatih rastlin (številnih grmovnih vrst, crne jdše, vrb idr.) in predvsem zaradi vplivov talne ali/in poplavne vode. 
Šotna tla visokega barja oz. ombrogena šotna tla. 
Šotna tla tega tipa nastanejo predvsem kot posledica intenzivne rasti in odmiranja mahov iz rodu Sphagnum ter kopicenja njihovih ostankov v razmerah hladnega in humidnega podnebja. Med pretežno mahovnimi ostanki so tudi ostanki lesnatih rastlin, v veliki meri iglavcev (smreke, rušja, rdecega bora). Njihov edini vir preskrbe z vodo in s hranili so praviloma padavine in v njih raztopljene snovi. 
Šotna tla prehodnega barja. 
Ta so nastala kot kombinacija obeh predhodno opisanih tipov. 
Soznacnice in sorodne sistematske enote: 
Ciric ( 1984) imenuje šotna tla nizkih ba rij "bar(jan)sko nizko šotišce" oz. "planohistosol" ombrogena šotna tla" mahove (dvignjeno) šotišce" oz. "acrohistosol", prehodna šotna tla pa ,,prehodno šotišce" oz. "plano-acrohistosol". 
Razred šotnih tal je zajet v mednarodni (FAO 1989, WRB 1998) višji talni grupi "histosoli" (Histosols). V avstrijski razvrstitvi tal (KILIAN 2002) je zajet v razredu šotnih in mineralnih barij (Moor und Anmoor). 
V geografiji se beseda "mah" uporablja tudi za visoko barje, v naravoslovju in v ljudski govorici pa za barje na splošno. 
Zgradba profila: šotna tla s šotnim horizon­tom na glejevem horizontu: (0) -T -G; šotna tla s šotnim horizontom na zdrobljeni maticni podlagi (npr. moreni): (O) -T -C; šotna tla s šotnim horizontom na polžarici (gyttji): (O) -(A) -T-Gy; ipd. 
Znacilnosti: 
Na osnovi hidrologije lahko locimo (po KLOSS & SIENKIEWICZ 1995, KUTNAR2000) štiri osnove tipe bar ij: ombrogena (vodni režim je vezan le na 
Šotna tla razvršcamo v naslednje nižje sistematske enote: 
Podtip  Na osnovi debeline šotnega horizonta Tv: -plitva (Thor. je debel30-50 cm) -srednje globoka (Thor. je debel SO cm-100 cm) -globoka šotna tla (debelina Thor. > l m)  
Razlicica  Na osnovi stopnje razkraja organskih ostankov v: -slabo humificirana (razkrojeno je manj kot tretjina mase, prevladuje fibricna oz. histicna šot na plast Tli) -srednje humificirana (prevladuje hemicna šotna plast T11c) -mocno humificirana (razkrojeno je vec kot tretjina mase, preladuje sapricna šotna plast TJ  
Oblika  Na osnovi oskrbljenosti s hranili (oz. stopnje nasicenosti z bazami) v: -oligotrofna oz. distrofna (zelo slabo preskrbljena s hranili) -mezotrofna šotna tla -eutrofna (zelo dobro preskrbljena s hranili oz. visoko nasicena z bazami)  



Atlas gezdnih tal Sluv:enije 
~-----------­


atmosfersko vodo), topogena (preskrba z vlago in hranili s pobocno vodo z majhnim pretokom, akumuacija drenažne vode), soligena (preskrba s talno vodo ali površinsko tekoco vodo) in fluvi­gena barja (preskrba s sezonskim popavljanjem površin). 
Nizka barja imajo razmeroma ravno površino, ki je praviloma v vplivnem obmocju podtalne ali/in poplavne vode. Zaradi teh vplivov imajo njihova šotna tla lahko zelo razlicne lastnosti. So lahko zadovoljivo do bogato oskrbljena s hranili, zelo kisla do alkalna, districna do evtricna, šotni horizonti pa so zelo razlicno debeli ter razlicno humificirani in mineralizirani. Šotna plast lahko leži na glejnem horizontu ali/ln na z organskimi snovmi bogatem blatu, kakršna sta šotni glen (gyttja) in gnijoca gez (oz. gnilež, sapropel). 
Visoka (ombrogena) barja imajo vecinoma gomilasto obliko, ker je njihova šotna plast pra­viloma najdebelejša v njihovem osrednjem delu. Šotna tla visokih barij so ekstremno oligotrofna oz. ombrotrofna. So zelo revno preskrbljena s hranili, zelo kisla, z zelo nizko vsebnostjo izmen­ljivih baz. Njihov šotni horizont je praviloma -vsaj v vecjem delu barja-v zgornjem delu iz šibko razgrajenih ostankov šo tnih mahov svetlo rumene barve (t.i. bela šota), ki je izven vpliva 
Primer: 
podtalnice in ga namakajo le padavine. V spod­njem delu ga sestavljajo mocneje razkroj ene šotne plasti temne barve (t. i. crna šota). Lahko leži na maticni podlagi (npr. na moreni), na ostankih avtomorfnih tal (npr. podzolu), na glejevem horizontu idr. 
Razširjenost: 
Najvecje nižinsko barje s šoto je Ljubljansko barje. Nekdaj je bilo najjužnejše evropsko nižinsko visoko barje. Toda od nekdanjih ok. 11000 ha šotnih površin, kjer je bila ponekod šota debela tudi do 8 m, se je na Barju ohranilo le še nekaj fragmentov z visokobarjanskirni šotnimi tlemi (skupno ok. 100 ha površin), ki jih porašcajo gozdicki rdecega bora, breze, doba idr. Tak frag­ment je npr. Goriški mah pri Preserju, kjer od skupno 360 cm debele šotne pasti zgornjih 150 cm sestavljajo ombrotrofne rastlinske vrste (tudi Sphagnum spp. ). Danes je zaradi osuševanja, reza­nja šote, kmetijskih dejavnosti in drugih clovekovih vplivov Ljubljansko barje toliko spremenjeno, da ga vecinoma (npr. PRUS 2003, CIRIC 1984) uVTšcajo v topogeno barje. Plasti šote, kolikor jih je še ostalo, ležijo na galertnih, karbonatnih glina stih in melj ast ih usedlinah (oz. jezerski kr edi, gyttji), ki so po številnih polžjih hišicah dobile ime 

Opis talnega profila srednje globokih, srednje humificiranih, oligotrofnih šotnih tal (prirejeno po BOŽIC & URBANCIC 2001) 
Nahajališce: rob visokega barja Šijec na Pokljuki; N. v.: 1200 m; Nagib: oo Lega: ravno; Relief: valovit nano relief; Maticna podlaga: mo rena; Opis objekta: vrzelast, grmicast smrekov gozd zelo pocasne rasti; Vegetacijski tip: barjansko smrekovje (Sphagno girgensohnii-Piceetum). 
Simbol plasti  Globina (cm)  Morfološke in kemicne lastnosti plasti  
Ou  90-80  Okoli 1 drn debela, mehka, go basta, vlažna do mokra plast iz fermentiranih ostankov šotnili mahov, brusnic, smrekovega opada idr., srednje do slabo prekoreninjena;  
Tl  80-50  Srednje mocno razkroj ena šota, mokra je pretežno zelo temne sivkaste rjave barve (lOYR3/2). Vanjo sega malo korenin;  
T2  50-20  Mehka, kompaktna, slabo razkroj ena šota, v njej se še razlocno vidi poreklo rastlinskih ostankov. Mokra je pretežno temne rdeckasto rjave barve (5YR3/2). Vanjo še segajo posamezne korenine.  
T3  20-o  Mehka, kašasta, slabo razkrojena šota. Je mokra, crna (5YR2/1-2);  
GY  o +20  Zelo mehka, želatinasta, mokra, ilovnato glinasta, zelo temno rjava (lOYR2/2­1) šotna gyttja.  




Atlas gozdnih tal Sl0venije 
------------~--~----~ 

Analitski podatki za proftl šotnih tal 
Reakcije talnih plasti, dolocene v vodi (pH(H20)) in v k.alcijevem kloridu (pH(CaC12)), vsebnosti karbonatov (CaCO>), organske snovi (Org. s.), celokupnegaogljika (C10t), celokupnega dušika (N) ter razmerja med organskim ogljikom in celokupnim dušikom ( CoriN) v talnih vzorcih 
Plast  Globina (cm)  pH (H20)  pH (CaC12)  CaC03 (g/kg)  ! Org. s. (g!kg)  etol (g/kg)  N (g/kg)  Cor/N  
ol.f  90-80  3,70  2,68  o  503,4  292,0  7,6  38  
TI  80 -so  3,85  1  3,18  o  479,6 1 278,2  11,1  25  
T2  50-20  1  3,64  !  2,88  o 1  588,9  341,6  10,0  34 1  
TJ  20-o  l  3,73  2,92  o  '  797,8  462,8  14,5  32  
Gy  o+ 20  3,75  3,00  o  579,4  336,1  14,2  24 1  

Vsebnosti izmenljivih kalcijevih (Ca2+), magnezijevih (Mg2+), kalijevih (K+), aluminijevih (AP+), železovih (Fe2+), manganovih (Mn2+) in vodikovih (H+) kationov, vsote izmenljivih bazicnih (SumB) in kislih (SumA) kationov, kationske izmenjalne kapacitete (KIK), izražene v cmol+/ kg tal in stopnje nasicenosti tal z izmenljivimi bazami (V), izražene v odstotkih, za talni vzorec gyttje: 
j Plast  Ca2+  Mg2+  K + 1 AP+  Fe3+  Mn2+ 1 H+ l SumB J SumA  KIK  v  
1 GY  10,96  1) 11  0,09 1 5,06  0,00  0,06 121,35 1 l2,16 1 5,12  38,63  31 ,48  

"polžarica". Karbonati v podtalnici vplivajo tudi na šotne horizonte, tako da so kisli le tam, kjer je šota še dovolj debela. 
Številna, toda površinsko razmeroma majhna visoka barja (in vecina prehodnih šotnih barij) so se razvila v gorskem svetu Pokljuke, Jelovice, Karavank, Pohorja. Porašca jih ombrotrofna in 
ANTROPOGENA TLA 
Opredelitev in razvrstitev: 
Tla, tudi gozdna, so marsikje na razlicne nacine spremenjena zaradi clovekovih vplivov. Razlikujemo antropogenizirana in antropogena tla. Antropogenizirana so tista tla, ki so zaradi clovekovih posegov spremenjena le v gornjem delu do globine 35 (ali 50) cm, tako da imajo antropogene spremenjen predvsem humusno akumulativni horizont, ki ga oznacujemo z ~ in prvotno vrsto tal lahko še prepoznamo. Taka so travniška, pašniška, plitveje obdelana njivska tla, tla z gozdnim rastlinstvom že zarašcenih ali mrazišcna združba mahovnice in šotnih mahov (Oxycocco-Sphagnetea), predvsem na njihovih robovih, kjer so rastišcne razmere bolj ugodne, najdemo tudi barjanska smrekovja (Sphagno gir­gensohnii-Piceetum s. lat.) in/ali barjanska ruševja (Sphagno-Pinetum mugos. lat.). 
zarašcajocih se kmetijskih zemljišc, tla gozdnih drevesnic, pa tudi zaradi (škodljivih) odložin iz zraka ali voda degradirana, od cloveka pov­zrocenih požarov poškodovana, zaradi paše ali transporta stlacena gozdna tla idr. Antropogena tla pa imajo zaradi clovekove dejavnosti mocno ali popolnoma spremenjen ali na novo nastali antropogeni P horizont, debelejši od 35 (ali 50) cm. Razlikujemo naslednje tipe avtomorfnih antropogenih tal: rigolana tla (rigosol), ki so globoko obdelana (nad 50 cm) in sta (so) v P horizontu premešana dva ali vec horizontov. To so tla globoko oranih njiv, vinogradov (vitisol) ter intenzivnih plantaž sadnega in drugega 

Atlas gazdnih tal Slevenije 

drevja; vrtna tla (hortisol), ki imajo praviloma s humusom in hranili bogato oskrbljen P hori­zont, debelejši od 35 cm; tla deponij (deposol), ki so nastala na odlagališcih razlicnih odpadnih snovi, kot soj alovine, komunalni odpadki smeti, pepeli, gradbeni odpadki ipd. Deposole, ki so nastali iz odpadnih snovi, nanešenih z odpad­nimi ali poplavnimi ali namakalnimi vodami, lahko uvrstimo v flo tiso l. Ce so nastali iz zracnih tehnogenih nanosov, pa v aerosole (ali v aero­percipitat). Ce pa so deponije rekultivirane npr. s tehnogenirn nanosom plasti tal ali zaradi (bio­loške) sarnorekutivacije v naravnim podobna tla zaradi (samoniklega ali vnešenega) rastja, ta tla uvršcamo v rekultisole. Tla naseljenih obmocij lahko uvrstimo (po ANTONOVIC 1982) v urbasole. V hidromorfna antropogena tla raz­vršcamo: globoko obdelana, rigolana šotna tla (npr. na Ljubljanskem barju); hidromeliorirana tla, pri katerih se je zaradi clovekovega osuševanja ali namakanja mocno spremenil vodni režim in druge lastnosti tal; tla riževih polj, ki so v svetu zelo razširjena, idr. 
Soznacnice in sorodne sistematske enote: 
Razred antropogenih tal je vecinoma zajet v mednarodni (WRB 1998) višji talni grupi "antrosoli" (Anthrosols) . Antrosoli morajo imeti vsaj 50 cm debel antropogen horizont. Razliku­jemo: s hranili bogat, tericni (tenic), ki je nastal zaradi vnašanja gnoja, komposta, organskega blata; iragricni (irragric), ki je nastal pod vplivom namakanja; s humusom bogat, rušnat, plagicni (plaggic); vrtni, horticni (hortic); preoran oglejeni, antrakvicni (anthraquic) in obdelan mocvirski, hidragicni (hydragic) horizont. WRB klasifikacija tal omogoca tudi razvršcanje drugih vrst antropo­genih in antropogeniziranih tal. Tako lahko npr. zaradi clovekovih vplivov spremenjena surova tla uvrstimo, ce vsebuj ej o zaradi cloveka spremenjene (antropogeomorfne) talne snovi, v antropicno, ce vsebujejo vec kot 35 prostorninskih% organskih odpadkov, v garbicno in ce vsebujejo vec kot 35 prostorninskih % gradbenega krša in podobne odpadke, v urbicno talne enoto (lower level soil unit) regosola (Anthropic, Garbic, Urbic Regosols). Antropogenizirana evtricna rjava tla, ki vsebujejo gradbene odpadke, lahko uvrstimo v talni podtip (soil subunit) Urbi-Eutric Cambisols, ipd. 
Zgradba profila: antropogenizirana tla: (O) -Ap-(E)-B-CR; antropogena tla: P-C; ipd. 
Znacilnosti: 
Antropogenizirana so npr. travniška, pašniška, plitveje obdelana njivska tla, tla z gozdnim rastlin­stvom že zarašcenih ali zarašcajo cih se kmetijskih zemljišc, tla gozdnih drevesnic, pa tudi zaradi (škodljivih) o dl ožin iz zraka ali voda spremenjena, od cloveka povzrocenih požarov poškodovana, zaradi paše ali transporta stlacena gozdna tla idr. V gozdu so problem predvsem od cloveka nepo­sredno ali posredno povzrocene degradacije in podobne spremembe tal zaradi erozije, zakisovanja, vnosov težkih kovin in drugih onesnažil v vodi in zraku, spiranja hranil, procesov eutrofikacije, zbijanja tal, itn. Antropogena tla vecinoma leže izven gozda. Ri go soli in hortisoli so zaradi obdela­vanja, gnojenja in drugih agrotehnicnih ukrepov vecinoma rodovitnejša od prvotnih tal. Deponije praviloma razvrednotijo okolje, v katerem leže, lahko pa nanj tudi drugace škodljivo vplivajo (onesnažujejo vodo, zrak ipd.). 
Razširjenost: 
Eno od najbolj škodljivih in obsežnih cloveko­vih vplivov je onesnaževanje gozdov in njihovih tal. Viri onesnaževanja naših gozdov so urbana okolja, industrijski centri, energetski objekti, promet, intenzivno kmetijstvo, gospodinjstva in mala kurišca, t.i. daljinski prenos onesnaženega zraka prek meja države, idr. Vecja t. i. "klasicna lokalna onesnaževanja" so predvsem v okolici termoenergetskih objektov (npr. TE Šoštanj, TE Trbovlje) in industrijskih centrov kot so Celje, Maribor, Ljubljana, Mežica, Trst idr. V gozdovih leže številna divja odlagališca najrazlicnejših odpadkov, na osnovi katerih. je fitocenolog Igor Dakskobler (1986) opisal vrstno zelo bogato gozdno združbo (Konzervo-Cunjetum polivinili­etosum), kije v progresiji. 
Primera: 
Opis talnega profila antropogeniziranih, sred­nje globokih, mocno humificiranih, eutrofnih šotnih tal nizkega barja (prirejeno po URBAN­CIC 1990) 
Nahajališce: Rakova jelša na Ljubljanskem barju; N. v.: 285 m; Nagib: 0-5° Lega: južna; Relief: valovit nanorelief s plitvimi kotanjami. Teren je nekoliko nagnjen proti Ljubljanici; Maticna podlaga: polžarica; Opis objekta: topolov nasad. Prvotno so rasla na teh hidro­melioriranih zemljišcih jelševja in barjanski travniki, ki so dajali krmo slabe kvalitete. 



Atlas gozdnih tal Slovenije 
-
-

Simbol Globina 
Morfološke in kemicne lastnosti plasti 
plasti (cm) 
_, 

Obdelan in pognojen humusno akumulativni horizont je bil drobljiv, drobno :o-20 
1\ 
zrnast, suh do svež, sprsteninast, šotnega porekla, mocno prekoreninjen, zelo temne sivkasto rjave barve (10YR3/2), zelo slabo kisel, dobro oskrbljen 
1 
s hranili, visoko nasicen z izmenljivimi bazami. 
r--
Je bila vlažna, iz mocno razkrojene šote s primesjo glinaste ilovice, plasticna, lepljiva, srednje mocno prekoreninjena, zelo temno rjava (lOYR2/2), 
ATS 
20-60 

Iz mocno razkroj ene šote in šo tne gttje, mokra, mehka, brezstrukturna, temno TsGy 160 -90 
1 

siva (10YR4/1 ). Vanjo še segajo posamezne korenine preslic; 
1 

Zdrizasta, temno siva ( 1 OYR4/ l), karbonatna šotna gyttja 90 + 110 
Gy 
1 

Analitski podatki za profil antropogeniziranih šotnih tal 
Reakcije talnih plasti, dolocene v vodi (pH(H20)) in v 1M kalij evem kloridu (pH(KCl)), vsebnosti karbonatov (CaC03), organske snovi (Org. s.), celokupnega ogljika (Ct01) , celokupnega dušika (N), razmerja med organskim ogljikom in celokupnim duši kom ( C/N) ter po AL metodi dolocene kolicine rastlinam dostopnih kalijevih (K20) in fosforjevih (P20 5) snovi v talnih vzorcih 
Plast  Globina (cm)  1 pH pH (H20) (K Cl)  Ca­co3 (%)  Org. s. (%)  N (%)  CIN  K 20 (mg/lOOg)  P20s (mg/lOOg)  
~  o-20  7,6  6,8  - 25,68  1,18 13 1  10  10  
ATS  20-60  7,2  6,5  - 29,68  1,16  15 !  12  3  
1 TsGr  60-90  7,4  6,6  - 33,10  1,32  15  13  3  
Gr  90 + 110  7,5  6,8 1  5,81  29,90  1,39  12  10  2  

Vsebnosti izmenljivih kalcijevih (Ca2+), magnezijevih (Mg2+), kalijevih (K+), natrijevih (Na+) in vodikovih (H+) kationov, vsote izmenljivih bazicnih kationov (SumB) in kationske izmenjalne kapa­citete (KIK) , izražene v cmol+/ kg tal, stopnje nasicenosti tal z izmenljivimi bazami (V), izražene v odstotkih ter odstotni deleži izmenljivih kationov v izmenjavah za talne vzorce profila: 
Plast ~  Ca 35,22  Mg 0,87  K 0,18  Na 0,3  H 9,5  Su mB 36,57  KIK 46,07  v 79,4  %Ca 76,4  %Mg 1,8  %K %Na l %H ' 1 0,4 0,6 20,6  
ATS  43,07  7,71  0,20  0,3  7,0  51,28  58,28  88,0  73,9  13,2  0,3  0,5  12,0  
TsGy  50,04  8,54  0,12  0,3  7,0  59,06 1  66,06  89,4  75,7  12,9  0,2  0,5  10,6  


Povprecne, n ajm anjše in najve cje vsebnosti kovin v gozdnih tleh ter iglicah in listju gozdnega drevja na tri..inštiridesetih gozdarskih raziskovalnih ploskvah slovenske bioindikacijske 16 x 16 krn mreže, vzorcenih leta 1994-95 ter obmocja, v katerih je zajetih 50% vseh vrednosti na opazovalnih ploskvah. Prekoracene opozorilne in kriticne(!) imisijske mejne vrednosti za ocenjevanje onesnaženosti tal so oznacene z odebeljenimi številkami (prirejeno po KALAN 1997). 

VIRI: 
ACCETTO, M., 1974. Združbi gabra in evropske gomo1jcnice (Pseudostellario-Carpinetum) ter doba in evropske gomoljcnice (Pseudostellario­Quercetum) v Krakovskem gozdu. Gozd. vestn., 1974, let. 32, št. 10, Ljubljana, s. 357-369. 
ACCETTO, M., 1995. Pseudostellario-Quercetum roboris leucojetosum aestivi subass. nova v Krakovskem gozdu = Pseudostellario-Quercetum roboris leucojetosum aesti subass. nova in Krakovski gozd. Biol. vestn., 1995, letn. 40, št. 3/4, Ljubljana, s. 59-69. 
ANTONOVIC, M., G., 1982. Klasifikacija oštecenih zemljišta. Zemljište i bilj ka, VoL 31, No. 3, Beograd, s. 365-375 
BOŽIC, G., URBANCIC, M., 2001. Influences of the soils on the morphological characteristics of an autochthonous Norway spruce on the Pokljuka plateau = Utjecaj tla na morfološka svojstva au­tohtone smreke pokljuške visoravni. Glas. šumske pokuse, 2001 , vol. 38, Zagreb, s. 137-147 
CIRIC, M., 1984. Pedologija. SOUR "Svjedost': Sara­jevo, 312 s. 
DAKSKOBLER, I., 1986. Nova združba v sloven­skem gozdnem prostoru (Konzervo-Cunjetum poliviniletosum). Gozd. vestn., 1986, 44, št. 10, Ljubljana, s. 373-374. 
FAO, 1989. FAO/Unesco So il Map of the world, Revised Legend. Reprinted as Technical Paper 20, ISRlC, Wageningen, 138 s. 
KALAN, J., 1983. Pedološke razmere na obmocju Zgornje mežiške doline. Elaborat. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 57 s. 
KALAN, P., 1997. Vsebnost kovin v gozdnih tleh ter iglicah in listju gozdnega drevja na ploskvah 16 X 




Atlas gozdnih tal Slovenije 
--'--­

16 Kt\1 mreže v Sloveniji= The metal content in forest soil, forest tree needles and leaves on plats inthe 16 X 16 KM Slovenian forest network. V: ROBEK, Robert (ur.) . Proucevanje propadanja gozdov v Sloveniji v obdobju 1985-1995, (Zbornik gozdru:stva in lesarstva, Tematska številka, 52). Gozdarski inštitut: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1997, Ljubljana, s. 351-364 
KILIAN, W, 2002. Schliissel zur Bestimung der Boden Osterreichs. Mitteilungen der Osterreichischen BodenkundJichen Gesellschaft, 67, Dunaj, 96 s. 
KLOSS, M., SIENKIEWJCZ, J., 1995. Hydrological mire types in the Polish lowlands and their vegetation. Gunneria, 70, Trondheim, s. 139-148 
KUTNAR, L., 2000. Vpliv okoljskih dejavnikov na biotsko raznovrstnost pokljuških barjanskih smrekovij : doktorska disertacija = The influence of environmental conditions on the biodiversity of the Pokljuka mire spruce community: dissertation thesis. Ljubljana, 245 s. 
MARTINCIC, A., 1987. Fragmenti visokega barja na Ljubljanskem barju. Scopolia, 1987, no. 14, Ljubljana, s. 1-53 
MUNSELL, 1990. Munsell soil colorcharts. Newburgh, New York, 20 s. 
PAVŠER, M.,I968. Tla gozdov Pokljuke in Mežakle. Elaborat. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 111 s. 
PRAVILNIK, 1984. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorcnih parcel. Pravilnik je bil objavljen v uradnem listu SRS, št. 36/84. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proiz­vodne sposobnosti vzorcnih parcel. -Republiška geodetska uprava, Ljubljana, 62 s. 
PRUS, T., 1992. Razvršcanje tal/ klasifikacija. V: Jazbec 
R. in sod.: Raziskujmo življenje v tleh. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, s. 38 -44. 
PRUS, T., 2003. Klasifikacija tal. Studijsko gradivo, Center za pedologijo, Odd. za agronomijo, BF, Ljubljana, http/ /www/bf.uni-lj.si/cpvo/ Novo/ PDFs/ KLASIFIKACIJA TAal.pdf 
ROBIC, D., ACCETTO, M ., 2002. Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije.-Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Ljubljana, tipkopis, 18 s. 
STRITAR, A.,l990. Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji. Partizanska knjiga. Znanstveni tisk, Ljubljana, 173 s. 
SKORIC, A .. 1986. Postanak, razvoji sistematika tla. Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveucilišta, Zagreb, 172 s. 
URBANCIC. , M., 1990. Lastnosti tal na raziskovalni ploskvi za proucevanje plevelov in herbicidov v topolovem nasadu "Rakava jelša". Pedološka ekspertiza. Inštitut za go2dno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 11 s. 
WRB, 1998. Key to the reference soil groups of the World Reference Base (WRB) for soil resources. -ISSS-ISRIC-FAO, Roma, 106 s. Lastnosti tal na raziskovalni ploskvi za proucevanje plevelov in herbicidov v topolovem nasadu "Rakava jelša"' 

Strokovna razprava 
----------------------------~ 
GDK: 945.11:{497.12)+628(045) 
Gozdnogospodarsko nacrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije -prehojena pot in prihodnje naloge 
Forest 1nanagement planning at the Slovenian Forest Service -achievements up to now and future undertakings 
Dragan MATIJAŠIC* 
Izvlecek: Matijašic, D.: Gozdnogospodarsko nacrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije -prehojena pot in prihodnje naloge. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 7-8. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini . Ci t. lit. 11 Prevod v anglešcino: Jana Oštir. 
Gozdnogospodarsko nacrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije je leta 1994 prevzelo sledece naloge: izdelava gozdnogospodarskih nacrtov gozdnogospodarskih enot in obmocij (tudi gozdnih inventur, VLdrževanje oddelcnih in odsecnih mej ter kartiranja funkcij gozdov), presoja posegov v gozd in gozdni prostor ter koordinacija razvojnih in raziskovalnih nalog. V desetletnem obdobju je oddelku in odsekam za gozdnogospodarsko nacrtovanje uspelo ustvariti pogoje za redno izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov gospodarskih enot, izdelana je bila v primerjavi s prvo zelo izpopolnjena karta funkcij gozdov ter sprejeti desetletni gozdnogospodarski nacrti gozdnogospodarskih obmocij za obdobje 2001 do 2010. Ob tem so nacrtovalci sodelovali pri številnih projektih, kot so izdelava strokovnih podlag za Prostorski plan Slovenije, sodelovanje pri doloceva.nju gozdnega roba pri projektu MKGP Raba zemljišc, sodelovanje pri izlocanju gozdnih habitatnlh tipov za NATU RO 2000 ter pri nekaterih mednarodnih projektih. Danes aktivno sodelujemo pri izdelavi dopolnitev Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih . Poudarek nacrtovanih dejavnosti v prihodnje je na izboljšavi uporabnosti gozdarskih informacijskih baz, v intenziviranju sodelovanja v procesih prostorskega nacrtovanja ter v poglobljenem mednarodnem sodelovanju na podrocju gozdnogospodarskega nacrtovanja . 
Kljucne besede: gozdnogospodarsko nacrtovanje, Zavod za gozdove Slovenije, Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih, informacijske baze 
Abstract: MatijašiC, D.: Forest management planning at the Slovenian Forest Service-achievements up to now and future undertak.ings. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 7-8. In Slovene, with abstract in English, lit. quo t. 11. Translated into English by Jana Oštir. 
In 1994, the Slovenian Forest Service took on the following priorities in forest management planning: to draw up forest management plan s for forest management units and regions (including forest inventories, maintenance of compartment and sub-compartment borders, and mapping of forest functions), to assess activities affecting the forest and forest area and to co-ordinate development and research tasks. In the ten-year period, the department and sub-departments for forest management planning have succeeded in creating conditions for a regular elaboration of forest management plans of forest management units; also a second, thoroughly improved map of forest functions was compiled and ten-year forest management plans for forest management regions were adopted for the period 2001 to 2010. In addition, planners cooperated in severa! projects, su eh as the elaboration of expert materials for the Spatial plan of Slovenia, cooperation in defming the forest border in the project "Land use" of the Ministry of agriculture, forestry and food, and cooperation in selecting forest habitats for NATURA 2000, as well a.s in some international projects. Today, the Slovenian Forest Service takes an active part in compiling amendments to the Regulation on forest management and silvicultural plans. The emphasis of future planned activities is on improving the usefulness of forestry databases, in strengthening cooperation in spatial planning, and in extending international cooperation in the field of forest management planning. 
Key words: forest management planning, Slovenian Forest Service, Regulation on forest management and silvicultural plans, databases 
l. UVOD dela v spremenjenih pravnih in tudi ekonomskih raz­merah je bil v »prehodnih letih« med letoma 1994 in 
Gozdnogospodarsko nacrtovanje je na Zavodu za 1997 zelo zahteven, hkrati pa tudi spodbuden. 
gozdove Sloveniji leta 1994, ob zacetku nove organizi­ran osti gozdarstva, nadaljevalo vec stoletno tradicijo " D, M., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, urejanja gozdov na Slovenskem. Prehod na nov nacin Vecna pot 2, 1000 Ljubljana 
Matijašic , 0 .: Gozdnogospodarsko nacrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije -prehojena pot in prihodnje naloge 
Gozdnogospodarsko nacrtovanje je, skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi, prevzelo in nada­l_jevalo naslednje poglavitne naloge: 
• 
Izvedba gozdnih inventur (meritve na stalnih vzorcnih ploskvah, zbiranje podatkov o sestoj ih) in vzdrževanje oddelcnih mej na terenu, 

• 
izdelava gozdnogospodarskih nacrtov gozd­nogospodarskih enot in gozdnogospodarskih 


obmocij, 
• 
presoje posegov v gozd in gozdni prostor ter izdelava mnenj, smernic, pogoJev in soglasij pri teh posegih ter 

• 
vodenje in koordinacija razvojnih in raziskovalnih nalog, tudi mednarodno sodelovanje. 


2 OBDOBJE MED LETOMA 1994 IN 1997 
Osnovna naloga gozdnogospodarskega nacrtovanja na Zavodu za gozdove Slovenije v tem obdobju je bila obdržati kontinuiteto izdelave gozdnogo­spodarskih nacrtov gozdnogospodarskih enot skladno s še vedno veljavnim Pravilnikom o gozd­nogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih ter hkrati vzpodbuditi nujno potrebno vsebinsko in zlasti tehnološko prenovo gozdnogospodarskega nacrtovanja, kar je v formalnem pogledu bilo mogoce s spremembo Pravilnika o gozdnogospo­darskih in gozdnogojitvenih nacrtih, to pa je bilo v pristojnosti MKGP. Dedišcina, ki jo je Zavod za gozdove Slovenije prevzel od takratnih nosilcev nacrtovanja -štirinajstih gozdnih gospodarstev-je bila hkrati spodbudna in zavirajoca. Spodbudna je bila predvsem zaradi bogate kadrovske baze na terenu, ki je z svojimi izkušnjami in s pristopom k nacrtovalskim procesom zagotavljala uspešno nadaljevanje tradicije nacrtovanja. Obenem pa je bilo stanje glede materialne opremljenosti nacrtovalskih enot po obmocnih enotah vec kot nezadovoljivo. K temu je potrebno dodati tudi izjemno slabo stanje pri ažurnosti sprejemanja nacrtov na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ocenjujemo, da je veljavno odlocbo o potrditvi nacrtov gozdno­gospodarskih enot v letu 1994 imelo manj od 45 odstotkov vseh nacrtov. Kljub omenjenim težavam je odsekom za gozdnogospodarsko nacrtovanje -ki so bili skladno z organizacijsko strukturo ZGS zadolženi za izvedbo zgoraj navedenih nalog po obmocnih enotah ZGS (gozdnogospodarskih obmocjih) -vecinoma uspelo ohraniti dinamiko izdelave nacrtov na podlagi gozdnih inventur in ostalih ur ej evalskih del. 
Spoznanje, da je razvoj informatike kljucnega pomena za delo in razvoj gozdnogospodarskega nacrtovanja, je bilo odlocilno pri neka,iletni pripravi dopolnitve sistemizacije delovnih mest ZGS. Nov Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ZGS je bil zakljucen ob koncu leta 1997 (in s soglasjem Vlade RS potrjen meseca maja 1998) je, med drugim, omogocil tudi bistveno kadrovsko okrepitev obmocnih enot ZGS na podrocju infor­matike. Na ta nacin so bili ustvarjeni formalni pogoji za nemoteno delo na kljucnem podrocju obdelave podatkov in prostorske informatike kot tehnološke hrbtenice gozdnogospodar~kega nacrtovanja. 
Istocasno je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravljalo nov Pravilnik o gozd­nogospodarskih in gozdnogojitvnih nacrtih, pri cemer so zelo aktivno sodelovali tudi strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije. Predlog Pravilnika je bil pripravljen v jeseni leta 1997. Glede na to, da je bila vecina strokovnih dilem besedila rešenih že ob koncu leta 1996, smo se na Zavodu za gozdove Slovenije odlocili terenska dela v letu 1997 izvesti že na podlagi osnutka novega Pravilnika. Ta, takrat (nekoliko) tvegana odlocitev, se je pozneje izkazala za pravilno. 
3. OBDOBJE OD LETA 1998 DO DANES 
3. 1 Izdelava gozdnogospodarskih nacrtov na podlagi novega Pravilnika 
Zacetek obdobja od leta 1998 do danes je zaznamoval novi nacin izdelave gozdnogospodarskih nacrtov skladno s Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih , ki je bil sprejet v zacetku leta 1998. Nov Pravilnik je ohranil nekatera tradici­onalna in uveljavljena nacrtovalska orodja (gospo­darske razrede, sistem ciljev, smernic in ukrepov, zbiranje podatkov na stalnih vzorcnih plosk-vah ter na ravni odsekov, ipd), hkrati pa je uvedel nekatere novosti, ki so bile posledica spremenjenih tehnolo­ških razmer (uporaba digitalnih ortofoto posnetkov in digitalnih katastrskih nacrtov, zbiranje podatkov na ravni sestojev). 
Nov nacin izdelave nacrtov je v zacetku posredno povzrocil tudi vecje zamude pri njihovi pripravi, saj je nov Pravilnik potreboval na novo pripravljeno zahtevno racunalniško podporo. Po dvoletnem napornem in ustvarjalnem delu so dela pri obdelavi podatkov ter izpisih in prikazu podatkov nemoteno stekla, tako da je današnje stanje pri ažurnosti 
Preglednica 1: Stanje na podrocju izdelave in sprejemanja gozdnogospodarskih nacrtov GGE ob koncu leta 2004 ter primerjava s stanjem ob koncu prejšnjih let 
Matijašic, D.: Gozdnogospodarsko nacrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije-prehojena pot in prihodnje naloge 

Stanje gozdnogospodarskega nacrta GGE  1997  1998  1999  2000  2001  2002  2003  2004  
l. Nacrt je izdelan ter sprejet oz. potrjen  126  116  13l  147  180  186  209  2 16  
2. Nacrt je izdelan, osnutek dolocen na Svetu OE ali že na MKGP v postopku sprejemanja (tudi dopolnjevanja)  74  81  62  92  56  52  33  25  
3. Nacrt je v izdelavi ­z acetek veljavnosti v tekocem letu  25  23  22  8  14  7  2  2  
4. Nacrt je v izdelavi ­v zamudi vec kot leto dni  25  31  35  3  - - - 
Skupaj  250  251  250  250  250  245  244  243  

izdelave nacrtov gozdnogospodarskih enot vec kot zadovoljivo (preglednica 1) . 
3.2 Dolocitev funkcij gozdov 
Spomladi leta 1998 je posebna delovna skupina v okviru kriterijev, ki jih je za ovrednotenje funkcij gozdov dolocil Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih, podrobneje opredelila merila za ovrednotenje funkcij -s ciljem, da se na ravni ZGS zagotovi usklajeno delo na dolocitvi oziroma ovrednotenju funkcij gozdov. Sledilo je dolocevanje vseh funkcij po Zakonu o gozdovih ter stopenj njihovih poudarjenosti za ves gozdni prostor. Obsežno delo je bilo zakljuceno leta 2000, karta funkcij pa je bila potem ena od kljucnih podlag za nekatere pomembne projekte v naslednjih letih (izdelava strokovnih podlag za zavarovanje varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov, izdelava gozdnogospodarskih nacrtov gozdnogospodarskih obmocij ter izdelava strokovnih podlag gozdarstva za Prostorski plan Slovenije). 

3.3 Zavarovanje varovalnih gozdov in (nekaterih) gozdov s posebnim namenom 
Zavod za gozdove Slovenije je že leta 1997 zacel z postopkom izdelave strokovnih podlag za zava­rovanje varovalnih gozdov in nekaterih gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatov), skladno s (takrat veljavnimi) 43., 44. in 45. cleni Zakona o gozdovih. Postopek za zavarovanje je bil pozneje-predvsem zaradi pricakovanja spremembe Zakona o gozdovih-upocasnjen, medtem ko so se aktivnosti na tem podrocju spet intenzivirale v letih 2004 in 2005. Zaradi vecjih površin zasebnih gozdov znotraj gozdov, ki so (bili) predvideni za zavarovanje, smo se skupaj z MKGP odlocili strokovne podlage predstaviti širši javnosti na vseh obmocnih enotah ZGS. Namen predstavitev je bil dvojen: seznaniti širšo javnost s pripravo novega predpisa, hkrati pa pridobiti cim vec povratnih informacij in mnenj o vsebini predpisa. 

3.4 Presoja posegov v gozd in gozdni prostor ter izdajanje soglasij zanje 
Skladno z 21. clenom Zakona o gozdovih izdaja ZGS soglasja k dovoljenjem za posege v gozd in gozdni prostor ter tudi za objekte zunaj gozda, ce je iz porocila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledica objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. Od leta 2002 ZGS skladno z (novim) Zakonom o urejanju prostora ter Zakonom o graditvi objektov sodeluje z dolocitvijo smernic in pogojev pri izdelavi številnih obcinskih prostorskih planov oziroma njihovih sprememb ter pri izdelavi lokacijskih nacrtov. Obseg in struktura soglasij k posegom v gozd in gozdni prostor v letih od 1998 do 2004 je prikazana v preglednici 2. 
3.5 Izdelava in sprejem gozdnogospodarskih nacrtov obmocij za obdobje 2001 -2010 
V letih 2000, 2001 in v prvi polovici leta 2002 je bil velik del dejavnosti Oddelka in Odsekov za gozd­nogospodarsko nacrtovanje na obmocnih enotah posredno ali neposredno povezan z izdelavo in postopkom sprejemanja gozdnogospodarskih nacrtov gozdnogospodarskih obmocij za obdobje veljavnosti 2001-2010 za vseh 14 gozdnogospo­darskih obmocij. V tem obdobju so bila opravljena 

Preglednica 2. Število in obseg izdanih soglasij za posege v gozd in gozdni prostor v obdobju 1998 do 2004 

"za podrocja rudarstva in energetike je povprecje racunano na šest let (od leta 1999 do 2004) 
številna pripravljalna dela, med katerimi moramo omeniti sledeca : izdelana je bila karta funkcij gozdov (le te so bile tudi ustrezno ovrednotene), izdelan je bil pregled obstojecih rastišc z že ugotov~eno pro­izvodno sposobnostjo ter modeli razvoja gozdov, pridobljeni so bili najnovejši podatki o lastništvu gozdov (podatek, ki je bil še posebej pomemben zaradi aktualne spremembe lastništva v fazi izvedbe denacionalizacijskih postopkov), izdelana je bila digitalna podlaga oddelkov in odsekov (osnovni podatkovni nosilci informacij o gozdovih), priprav­ljena sta bila racunalniška programa za simulacijo izracuna možnega poseka in izracun ekonomske presoje ter opravljena digitalizacija gozdnih cest na podlagah v merilu 1:25.000. 
Po izdelavi osnutka nacrta so se koncem leta 2001 skladno z zakonskimi dolocili zacele javne razgrnitve in javne obravnave vseh štirinajstih osnutkov, ki so se koncale spomladi leta 2002. V se pripombe, ki so bile podane na javnih razgrnitvah in javnih obravnavah, so bile predstavljene svetom obmocnih enot, ki so do njih zavzeli stališca. Hkrati je tudi MKGP, na podlagi mnenja strokovne komisije, imenovane s strani ministra, podalo pisne pripombe in zahteve za dopolnitev osnutkov. 
Tako dopolnjene osnutke nacrtov je, skladno z postopkom, predpisanim v Zakonu o gozdovih, obravnaval in enoglasno sprejel Svet ZGS na seji 
27. septembra 2002. Meseca januarja 2003 je bilo k nacrtom pridobljeno tudi soglasje Ministrstva za okolje in prostor, s cemer so bili izpolnjeni vsi pred­pisani formalni pogoji za sprejem nacrtov. Vlada RS je nacrte sprejela na svoji seji dne 17.7.2003. 
3. 6 Izdelava strokovnih podlag za Prostorski plan Slovenije 
Vlada Republike Slovenije je dne 29. aprila 1999 sprejela Program priprave prostorskega plana RS, ki je dolocil postopek priprave prostorskega plana RS. Gozdarske strokovne podlage je v celoti izdelal ZGS -skladno s predvideno vsebino gozdarskih strokovnih podlag, doloceno na osnovi strokovnih presoj MKGP, Ministrstva za okolje in prostor in ZGS. V letu 2000 smo tako združili na ravni Slovenije vse prostorske vsebine (tematske karte), pripravljene v okviru posameznih obmocnih enot ZGS, med njimi tudi že omenjene karte funkcij gozdov, ter izdelali tekstni del gozdarskih strokovnih podlag. Ob upoštevanju pripomb ostalih gozdarskih institucij (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF, Gozdarski inštitut Slovenije) ter MKGP in MOP je bilo delo zakljuceno leta 2003. Po mnenju odgovornih ljudi na MOP so bila med vsemi sektorji gozdarska gradiva pripravljena rned prvimi in vzorno. 
3. 7 Sodelovanje pri projektu MKGP 
o dolocitvi rabe zemljišc oziroma gozdnega roba 

V letu 1999 sta MKGP in MOP zastavila vecletni celovit projekt ureditve katastra, zemljiške knjige in dolocitve rabe zemljišc v Sloveniji. Pri dolocitvi rabe zemljišc, se je pri razmejitvi gozdnih in kmetijskih površin ter zarašcajocih površin, v vecletni projekt vkljucil tudi Zavod za gozdove Slovenije, kot javna služba, pristojna za opredelitev gozdnih površin. Delo je zajemalo uskladitev gozdnega roba, izde­lanega v okviru omenjenega projekta in tistega, ki 
Matijašic, D.: Gozdnogospodarsko nacrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije -prehojena pot in prihodnje naloge 
smo ga izdelali v ZGS na podlagi ortofoto nacrtov in terenskih popisov. Osnovni zajem podatkov je bil zakljucen leta 2002, sodelovanje Zavoda za gozdove se, skladno z dogovorom z MKGP, nadaljuje z rednim letnim posredovanjem najnovejših podatkov o gozdnem robu, ki so prevzeti iz obnovljenih nacrtov gozdnogospodarskih enot. 
3.8 Sodelovanje pri izlocanju gozdnih habitatnih tipov za potrebe projekta NATURA2000 
Skladno s Pridružitvenim sporazumom z EU je bila Slovenija dolžna dolociti obmocja, ki so še posebej pomembna za varovanje evropsko pomembnih in redkih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Delo na projektu NATURA 2000 je ZGS v letih 2003 in 2004 izvedel po pogodbi z MOPE, skladno s potrebami in navodili MOPE oziroma Agencije RS za okolje. V to dejavnost se je ZGS vkljucil predvsem na dveh podrocjih: na podrocju priprave in izvedbe komunikacijskih nacrtov za objekte NATURE 2000 ter na podrocju priprave strokovnih podlag za pred­log habitatnih tipov. 
ZGS je na podlagi pregleda gozdnih združb, ki so z vidika ohranjanja narave pomembne na ravni EU izdelal karto habitatnih tipov za gozdove ter jih posredoval v nadaljnje usklajevanje. Le to je bilo zakljuceno meseca aprila 2004. 

3.9 Delo na domacih in mednarodnih projektih 
Gozdnogospodarsko nacrtovanje se je zacelo v pre­teklih letih aktivno vkljucevati v številne mednarodne povezave in projekte. Tako so se ob koncu l. polletja 2004 se zacele aktivnosti pri projektu INTERREG JIIC Gorski gozd. Cilj projekta, ki je bil formalno sprejet 22. marca 2004, je prikazati in analizirati stanje in nacin gospodarjenja z gozdovi na vecjem delu obmocja, za katerega velja Protokol Gorski gozd Alpske konvencije. Po otvoritvenem srecanju meseca junija 2004 je posebna delovna skupina, sestavljena iz vodij odsekov za gozdnogospodarsko nacrtovanje vseh obmocnih enot, zacela z izvedbo prvih strokovnih nalog projekta: primerjava stanja in inventur gozdov med posameznimi državami, pred­log ukrepov za izboljšavo stanja, primerjava stanja ter definicij splošnokoristnih funkcij, primerjava pravnega reda med državami partnericami ipd. 
Zavod za gozdove Slovenije je tudi pomemben partner pri projektu LIFE III Natura 2000 v Sloveniji -modeli upravljanja in informacijski sistem, ki se je zacel januarja letošnjega leta. Projekt, ki ga vodi Zavod za varstvo narave se ukvarja s sistemskim reševanjem vprašanja upravljanja z NATURA 2000 obmocij. V o1.··viru projekta je bilo izbrano pet pilotskih obmocij, med katerimi sta dva še posebej zanimiva s stališca gozdarske tematike (Snežnik in Jelovica). 
Spomladi leta 2005 je bil zakljucen dveletni pro­jekt Preskrba in raba bioenergije v smislu spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z gozdom, ki gaje financno in kadrovsko podprla organizacija FAO. Množica podatkov o gozdovih je bila podlaga za izdelavo študije o oceni dejanske potencialne lesne biomase v Sloveniji, cilj projekta pa je bil spodbuditi njeno ucinkovito rabo v energetske namene. 

4 IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI 
Zavod za gozdove Slovenije je v preteklih letih organi­ziral (sam ali v sodelovanju s sorodnimi strokovnimi inštitucijami -Biotehniške fakulteto in Gozdar­skim inštitutom Slovenije) številne izobraževalne dejavnosti tako na podrocju gozdnogospodarskega nacrtovanja kot tudi sorodnih dejavnosti. Tako sta v bili sodelovanju z BF organizirani odmevni delav­nici »Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje v Sloveniji« leta 2002 in »Participacija v gozdnogospo­darskem nacrtovanju« leta 2004, leta 2003 pa smo v sodelovanju za Gozdarskim inštitutom Slovenije organizirali posvet o kontrolni vzorcni metodi. Zavod za gozdove Slovenije tudi samostojno sledi hitrim tehnološkim spremembam z organizacijo samostojnih delavnic, kot so delavnice o kartograflji v gozdarstvu (2002 in 2003) ter o uporabi sistemov za prostorsko pozicioniranje-GPS (2005). 
Posebej je potrebno poudariti sodelovanje na nekaterih študijskih dnevih Biotehniške fakultete -Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, na katerih smo sodelovali s številnimi strokovnimi prispevki. Za gozdnogospodarsko nacrtovanje so bili še posebej zanimivi študijski dnevi >>Gorski gozd« (1998) ter »Staro in debelo drevje v gozdu« (2004). 
Omeniti je potrebno tudi sodelovanje na razlic­nih mednarodnih delavnicah, ki so bile še posebej pomembne zaradi vpogleda v razvoj gozdarskega nacrtovanja v ostalih evropskih državah. Še pose­bej je potrebno omeniti mednarodno delavnico o inventurah gozdov leta 1997 v Grenoblu/Francija ter vsakoletne delavnice »EUROPAFORUM«, ki so obravnavale razlicne teme gozdnogospodarskega nacrtovanja v letih od 1998 do 2003. 

Matijašic, o.: Gozdnogospodarsko nacrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije-prehojena pot in prihodnje naloge 
Preglednica 3: Kadrovska sestava -gozdnogospodarsko nacrtovanje in informatika (Stanje: 1.5.2005) 
Delovno mesto  Število  
Vodja oddelka za gozdnogospodarsko nac rtovanje  1  
Višji sv:etovalec za gozdno_g_ospodarsko nacrtovanje  1  
Svetovalec za gozdnogospodarsko nacr tova nje  1  
Vodja odseka za gozdnogospodarsko nacrtovanje  14  
Svetovalec I za go zdnqgo~odarsko nacrt0vanje  13  
Svetovalec II za. gozdno_g_ospodarsko nacrtova ilj_e  13  
Strokovni sodelavec  14  
Pomocnik vodje odseka za za gozdnogospodarsko nacrtova nj e  lO  
Skupaj  67  
Vodja oddelka za informatiko  1  
Višji svetovalee za informatiko  3  
Svetovalec 1 za informatiko  2  
Svetovalec II za informatiko  1  
Vodja službe za informatiko  11  
Svetovalec za inform.p.ko  4  
Strokovni sodelave_c I -o_E_erater  8  
Skupaj  30  

5 KADROVSKA SESTAVA 
Delo na gozdnogospodarskem nacrtovanju ZGS je vecinoma decentralizirane. Izvedba kljucnih nalog ( oozdne inventure, izdelava gozdnogospodarskih n:crtov, presoje posegov v gozd in gozdni prostor) je naloga odsekov za gozdnogospodarsko nacrtovanje, To je razvidno tudi iz kadrovske sestave, ki je pri­kazana v preglednici 3. Vecina osebja (95%), ki dela na podrocju gozdnogospodarskega nacrtovanja, to delo opravlja na posameznih obmocnih enotah ZGS. Naloga Oddelka za gozdnogospodarsko nacrtovanje na Centralni enoti ZGS je predvsem usklajevanje in koordinacija posameznih nalog oziroma projektov (izdelava gozdnogospodarskih nacrtov obmocij , izdelava predlogov habitatnih tipov za obmocja Natura 2000, presoja vecjih, državno pomembnih, posegov v gozd in gozdni prostor ipd). Oddelek tudi intenzivno sodeluje z oddelkom za informatiko, pri katerem nastajajo vse potrebne racunalniške rešitve in informacijska podpora odsekam za gozdnogo­spodarsko nacrtovanje. 
6 AKTUALNE NALOGE GOZDNOGOSPODARSKEGA 
NACRTOVANJA 

Izdelava gozdnogospodarskih nacrtov gozdno­gospodarskih enot in obmocij bo tudi v prihodnje ena od najbolj pomembnih nalog Zavoda za gozdove Slovenije. Zaradi pojava novih vsebin in dognanj v zadnjem desetletju, predvsem na podrocju naravovar­stva, bo potrebno nacin izdelave gozdnogospodarskih nacrtov prilagoditi in dopolniti. V pripravi je spre­memba in dopolnitev Pravilnika o gozdnogospodar­skih in gozdnogojitvenih nacrtih, ki jo vodi MKG P v sodelovanju s številnimi gozdarskimi institucijami. Poleg dopolnitev in izboljšav vsebin, ki so tehnicnega znacaja in bistveno ne posegajo v dosedanji sistem gozdnih inventur in nacrtovanja, je ena od možnih strateških sprememb pri dopolnitvi Pravilnika tudi vkljucitev vsebin, ki jih predvidevajo Upravljavski nacrti za obmocja NATURA 2000. Ob upoštevanju dejstva, da je vec kot 2/3 NATURA 2000 obmocij pokrito z gozdom, je takšna prilagoditev gozdnogo­spodarskih nacrtov nedvomno družbeno racionalna in za gozdarsko stroko tudi zaželena rešitev. 
Izboljšava uporabnosti gozdarskih informa­cijskih baz (graficne slike gozdnega roba, gozdnih sestojev, oddelkov, odsekov ter vseh pripadajocih atributov), tako znotraj Zavoda za gozdove Slovenije kot tudi pri sodelovanju z drugimi uporabniki pros­tora je ena od prednostnih nalog. Preteklo desetletje je bilo obdobje uspešne graditve obsežnega infor­macijskega sistema in podatkovnih baz (ki je sicer nadaljevalo pot, zaceto v gozdarskih krogih že sredi osemdesetih let), stopnja njihove izkorišcenosti pa je danes sorazmerno nizka. Zato si moramo prizadevati za optimalno povezavo vseh obstojecih gozdarskih 
Matijašic, 0.: Gozdnogospodarsko nacrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije-prehojena pot in prihodnje naloge 
podatkov s podatki, ki jih ))proizvajajo« me_jne panoge (geodezija, kmetijstvo, vodno gospodarstvo) in so odlocilne za vzpostavitev celovitega informacijskega sistema (digitalni katastrski nacrti, graficni podatki 
o rabi zemljišc, digitalni ortofoto nacrti). 
Sodelovanje v procesih prostorskega nacrto­vanja ostaja prednostna naloga Zavoda za gozdove Slovenije znotraj podrocja gozdnogospodarskega nacrtovanja. Dva kljucna zakona, ki sta bila sprejeta pred nekaj leti (Zakon o urejanju prostora in Zakon ograditvi objektov) sta prinesla številne novosti v prostorskem nacrtovanju. Poleg že utecenih opravil (izdajanje soglasij in mnenj pri posegih v gozd in gozdni prostor), bo tako potrebno še posebno pozor­nost posvetiti nekaterim nalogam, ki so neposredna posledica omenjenih zakonov: priprave smernic za prostorske rede obcin, sodelovanje pri prostorskih strategijah obcin, sodelovanje pri regijskih zasnovah prostorskega razvoja in podobno. Izpopolnjena karta funkcij gozdov, ki bo predvidoma nastala na podlagi spremenjenega Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih bo še izboljšala stro­kovne osnove za ucinkovito sodelovanje z ostalimi dejavniki v prostoru. 
Mednarodno sodelovanje bo v prihodnjih letih pridobilo na pomenu, še posebej v obliki projektov, ki se financirajo iz razlicnih skladov Evropske Unije. Dosedanje nekajletno sodelovanje pri nekaterih projektih doma in v tujini je pokazalo, da brez ucinkovite in dinamicne informacijske podpore ter baz podatkov, ki nastajajo na podrocju gozd­nogospodarskega nacrtovanja, ni možno aktivno in kreativno komunicirati z gozdarsko stroko v evropskem prostoru. S sprejemanjem podobnih novih projektov gozdarska stroka pridobiva nova znanja in dragocene izkušnje ob istocasni prornociji dolgoletne slovenske tradicije v sonaravnem, vecna­menskem in trajnostnem delu z gozdom. 
ZAKLJUCKI 

V preteklem desetletju je gozdnogospodarsko nacr­tovanje na Zavodu za gozdove Slovenije napravilo pomemben korak naprej. Relativno hiter sprejem gozdnogospodarskih nacrtov obmocij za obdobje 2001 do 2010, vzpostavitev tekoce dinamike izdelave nacrtov gozdnogospodarskih enot ter zakljuceni šte­vilni projekti so pozitivna spodbuda tudi za prihodnje delo. Nova zakonodaja nekaterih mejnih panog (nara­vovarstvo, proslorsko planiranje), ki obravnava tudi gozd in gozdni prostor, ni vedno v skladu z tradicijo gozdarskega nacrtovanja . V bližnji prihodnosti bo zato z njimi potrebno veliko strokovnih pogovorov in temeljitih usldajevanj, saj je pogosto medsebojno nepoznavanje lahko vir odvecnih nesporazumov. Ob upoštevanju vseh dosedanjih izkušenj na podrocju nacrtovanja, obstojecega kadrovskega potenciala, solidne pravne urejenosti, utecenega sistema dela in obstojece baze podatkov lahko recemo, da je gozdnogospodarsko nacrtovanje pripravljeno na konstruktiven dialog in nove izzive. 
8 LITERATURA 
MATIJASic, D.: Participativna nacrtovanje -izkušnje pri pripravi predpisa o razglasitvi varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, Participacija v gozdarskem nacrtovanju, Biotehniška fakulteta -Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 67 -74 
VESELIC, Ž.: Gozdnogospodarsko nacrtovan.ie na Zavodu za gozdove Slovenije -v luci novosti Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih -GozdV, 56, s.12-17 
VESELIC, Ž. 1 MATIJAŠIC, D.: Gozdnogospodarski nacrti gozdnogospodarskihobmocij za obdobje 2001-2010,.-GozdV, 60, s. 461 -489 
Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1996, ZGS, Ljubljana, 1997 Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1997, ZGS, Ljubljana, 1998 Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1998, ZGS, Ljubljana, 1999 Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1999, ZGS, Ljubljana, 2000 Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2000, ZGS, Ljubljana, 2001 Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2001, ZGS, Ljubljana, 2002 Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2002, ZGS, Ljubljana, 2003 Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2003, ZGS, Ljubljana, 2004 







Strokovna razprava 
GDK: 624:(497.12):"1946-1953"(045) 

Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni 
Forest management planning in Slovenia after World War II 
Franc PERKO* 
Izvlecek: Perko, F. : Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 7-8. V slovenšcini , z izvleckom v anglešcini , cit.lit. 9. Prevod v anglešcino : Jana Oštir. 
Prispevek prikazuje razvojno pot gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Prvi zacetki so: prva (1946-47) in druga ( 1950-51) splošna inventarizacija vseh gozdov v Sloveniji. Z rednim urejanjem se je pricelo leta 1948, vendar je bilo zaradi neurejenih razmer delo prekinjeno. Leta 1952 so priceli z urejeval nimi deli v novih bistveno ugodnejših razmerah. Secnje v gozdovih so se zmanjševale, organizacija gozdarske službe v okviru gozdnih gospodarstev je napredovala, urejanje gozdov se je približalo terenu. Prevladujoca metoda ugotavljanja lesne zaloge je postala polna premerba, prirastek se je ugotavljal z vrtanj em. Pricelo se je proucevati gozdna rastišca. Po zakonskih dolocilih (leta 1953) so v Sloveniji izdelovali za vse gozdove: dolgorocni republiški gozdnogospodarski nacrt, nacrte za posamezna gozdnogospodarska obmocja in nacrte za posamezne gozdnogospodarske enote. 
Kljucne besede: gozdnogospodarsko nacrtovanje, splošna inventarizadja, polna premerba, planska secnja, gozdarska politika, 1946-1953, Slovenija 
Abstract: Perko, F.: Forest management planning in Slovenia after World War IJ. Gozdarski vestnik. Vol. 63/2005, No. 7-8. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 9. Translated into English by Jana Oštir. 
The article presents the development of forest management planning in Slovenia after World War 11. Its first beginnings and foundation are: the first general forest inventory (1946-47) and the second general forest inventory (1950-51) of all forest in Slovenia. Regular planning activities began in 1948, but were interrupted because of disordered drcwnstances. ln 1952 regular planning proceeded in new, more favourable circumstances. The felling in forests was reduced, the forest service organization developed in the framework of forest management regions and forest management became decentralized. The prevailing method of determining growing stock became measurement of every tree and the increment was determined by drilling with increment borers. The study of forest sites was instituted. According to regulations (from 1953) the following plans began to be drafted in Slovenia for all forests: the long-term state forest management plan, plans for individual forest management regions and plans for individual forest management units. 
Key words: forest management planning, general inventory, measurement of all trees, planned felling, forestry policy 1946-1953, Slovenia 
1 UVOD 
Po koncani drugi svetovni vojni so se zbrali slovenski gozdarski strokovnjaki in pripravili nacrt gospodar­jenja z gozdovi. Prišli so z »vseh vetrov«, z razlicnimi izkušnjami in pogledi, saj je v >>stari Jugoslaviji < 
veliko slovenskih gozdarskih inženirjev delalo zunaj meja Slovenije. Vsem pa je bil najpomembnejši cilj izboljšati stanje gozdov, ki je bilo, milo receno, zaskrbljujoce. Medtem, ko je bilo stanje v tedanjih veleposestniških gozdovih in gozdovih verskega zaklada kar solidno, je bilo stanje v gozdovih okoli 
150.000 malih gozdnih posestnikov katastrofalno. 
Po veljavnih predpisih (Zakon o gozdovih kra­ljevine Jugoslavije iz leta 1929) so v Dravski bano­vini morali imeti odobrene ureditvene elaborate vsi državni gozdovi, vsi gozdovi pod posebnim javnim nadzorom (banovinski, gozdovi agrarnih skupnosti, cerkveni, korporacijski, bancni) in vsi zasebni gozdovi, vecji od 300 hektarjev. Leta 1931 so bila za te namene izdelana Navodila za izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov, ki pa jih kot navaja Gašperšic ( 1995) v Sloveniji niso uporabljali, pac pa so pri urejanju državnih in verskozakladnih gozdov še naprej uporabljali avstrijska navodila iz leta 1901. V Dravski banovini bi moralo biti tako, od skupno 
683.000 ha gozdov, urejenih 167.000 ha ali 24 %. 
*mag. F. P., univ. dipl. inž. gozd. Slivice 34, 1381 Rakek, SLO 
Perko. F. : Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni 
Dejansko pa je bilo z veljavnimi elaborati urejenih 
91.000 ha; zastarele elaborate, potrebne revizije, pa je imelo še 30.000 ha. Kljub predpisom je bilo neurejenih še 46.000 ha gozdov. Tudi v Slovenskem Primorju, ki je bilo tedaj pod Italijo, ni bilo obvezne ureditve nedržavnih gozdov. Državne oblasti so zahtevale le, da se jim vsako leto -zaradi odobritve -predloži predlog za secnjo. Za ureditvene elaborate nedržavnih gozdov, ceprav so obstajali, pa se niso zanimali. Kljub temu je bila prav pri postojnskih gozdnih veleposestnikih (Schonburg-Waldenburg, Windischgraetz) uvedena najbolj napredna metoda urejanja gozdov. Urejali so jih izkljucno iz gospo­darske nujnosti, v njih zakonsko formalni razlogi niso imeli nobene vloge. 
Na ozemlju zdajšnje Slovenije je bilo pred drugo svetovno vojno skupno urejeno okoli 150.000 ha gozdov: 120.000 ha na obmocju Dravske banovine in 30.000 ha na obmocju Primorske, kije bila tedaj pod Italijo. Med omenjenimi gozdovi pa ni bilo niti hektara kmeckih gozdov, s katerimi se predvojna taksacija sploh ni ukvarjala, njihovo stanje pa je bilo zaskrbljujoce . 
SPLOŠNA INVENTARIZACIJA GOZDOV 

Gozdarji so vedeli, da so in bodo še bolj vnaprej potrebe po lesu velike. Da bi lahko zaceli z nacrtnim gospodarjenjem z gozdovi, so morali najprej ugotoviti stanje -narediti inventuro. V porocilu Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo l. 1946 o tem porocajo v poglavju Splošna cenitev vseh gozdov takole 1: 
Zaradi nacrtnega izkorišcanja gozdov je bilo potrebno izvršiti cimprej .splošno cenitev vseh gozdov. To delo vrši po okrajih in okrožjih 12 do 15 strokovnjakov ter bo do zime delo gotovo. Na ta nacin pridemo prvic do enotne in prave slike stanja in zmogljivosti naših gozdov. Te slike do danes nismo mogli imeti zaradi ogromnega števila majhne gozdne posesti, ki ni imela nikakih gospodarstvenih nacrtov. 


2.1 Prva splošna inventarizacija 
Prvi korak v tej smeri je bila torej splošna inventari­zacija vseh gozdov v Sloveniji, ki je bila opravljena v letih 1946-1947. Leta 1946 je bila narejena splošna inventarizacija vseh gozdov v mejah nekdanje Dravske banovine, leta 1947 pa še inventarizacija gozdov v Slovenskem Primorju. V prvih mesecih 
1 ARS fond 675, fascikel98 leta 1948 so taksatorji obdelovali inventarizacijski material po posebnih obrazcih, ki jih je predpisalo Zvezno ministrstvo, inventarizacijski elaborat pa je bil pripravljen do roka, l. aprila 1948. Ob tem je bilo ugotovljeno: 
-gozdna površina po katastru: 832.000 ha, 
-lesna zaloga: 110 milijonov m3, 
-prirastek: 2,7 milijona m 3 na leto. 
Za te ugotovitve so bili uporabljeni podatki starih elaboratov, kolikor je ostalo ohranjenih, drugod so bili taksacijski elementi pridobljeni z okularno metodo, ker zaradi casovne stiske druge metode niso bile primerne. Kljub pomanjkljivostim, ki so bile nujna posledica naglice, s katero so delali, je elaborat o inventarizaciji gozdov l. 1946/47 omogocil tolikšen pregled o našem gozdnem bogastvu in siromaštvu, kot ga Slovenci tako temeljitega še nikdar nismo imeli. Elaborat je zajel vse državne in nedržavne gozdove. Kot pripravo na inventarizacijo je bila Slovenije razdeljena na 17 gozdnogospodarskih obmocij, ki so bila hkrati zamišljena kot teritorialna osnova za prihodnje urejanje gozdov in hkrati kot gospodarska enota višje stopnje. Znotraj obmocij, katerih število se je postopno zmanjšalo na 14 -ki obstajajo še zdaj -so osnovah gospodarske enote, oddelke in odseke. 
Podatki inventarizacij e gozdov leta 1946/1947 niso bili posebno razveseljivi. 
Ugotovljeno je bilo, da je bila takrat povprecna lesna zaloga v slovenskih gozdovih komaj 133 m3/ha (v letu 2003 je bila povprecna zaloga 247 m3fha), prirastek pa je znašal le 3,26 mJ/ha (v letu 2003 je bil prirastek 6,30 m3/ha). Oboje je samo polovico (53 %) tistega, kar bi naši gozdovi lahko imeli glede na podnebne in rastišcne razmere, ce bi z njimi pravilno gospodarili. Nasprotno temu pa so že takrat sekali na leto okrog 5,46 m 3/ha, kar je približno dvakratni prirastek Pri tem je bilo stanje zasebnih kmeckih gozdov znatno slabše od splošnega ljudskega pre­moženja (SLP). Zasebni kmecki gozdovi so imeli na 1 ha v povprecju Slovenije komaj 118 m3/ha, pri cemer je bilo gozdno zemljišce izkorišceno samo 47 %, medtem ko so imeli gozdovi SLP 173 m3/ha, kar je pomenilo 69% izkorišcenost gozdnega zem­ljišca (v takem primeru je izkorišcenost gozdnega zemljišca razmerje med stvarno lesno gmoto na hektar in normalno gmoto, ki naj bo vsaj 250m3/ha. Zdaj dolocamo povprecno optimalno lesno zalogo v slovenskih gozdovih na okoli 330m3/ha. Ce upoš­tevamo nova dognanja, je bila leta 1947 povprecna izkorišcenost gozda le okoli 40 odstotkov). 

Perko, F.: Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni 
Preglednlca 1: Primerjava lesne zaloge in prirastka med prvo inventarizacijo in letom 2003 

Leto  1946/47  2003  
Lesna zaloga, m '/ha  133  247  
Prirastek, nd ha  3,26  6,30  

Kljub omenjenim ugotovil vam .so bile postavljene visoke obveznosti pri poseku v petletki 1947-1951 z obveznostjo, da se od leta 194 7 naprej postopno manjšajo. V 6. tocki 3. clena Zakona o petletnem planu LR Slovenije je bilo doloceno: V sklad iti v goz­dtlr~/1 ' 11 do leta 1951 secnjo z naravnim prirastkom lesa ... To bi pomenilo, da bi bil v letu 1951 posek 2,7 milijona kubicnih metrov, dejansko pa so posekali 4,35 milijona m-~ ali za 61 odstotkov vec , kot je tistega leta pri raslo v gozdovih lesa. 
2.2 Druga splošna inventarizacija ozdov 
V takih razmerah se je gozdarstvo v letih 1950 in 1951 lotilo druge inventarizacije. Metode, ki so jih uporabili takrat, so bile boljše od tistih iz let 1946 in 1947. Zalo so pricakovali, da bodo dobili realne podatke o stanju gozdov. Zdi se, da so številni pri­cakovali izboljšanje stanja kljub obsežnim secnjam. Od kje tak optimizem? Toda pricakovanja se žal niso izpolnila. Po podatkih inventarizacije je bilo stanje naših gozdov še veliko slabše, kot bi pricakovali. Ce za leto 1947 k lesni zalogi prištejemo prirastek in odštejemo posek v letih 1947-1951, bi morala leta 1952 v slovenskih gozdovih znašati zaloga 1 L 1 milijonov kubicnih metrov lesa, letni prirastek pa bi bil2, 75 milijona kubicnih metrov. Inventarizacija leta 1951 pa je ugotovila zalogo 101 in letni prirastek 2,41 milijona kubicnih metrov. Inventarizacija je pokazala vso kriticnost položaja, ki je nastal zaradi prevec intenzivnega izkorišcanja gozdov. 
Ce je bila druga inventarizacija pravilna, bi morali ob enakih predpostavkah zmanjšati secnjo in porabo lesa za uravnovešenje secnje s prirastkom še za 500.000 m3 lesne gmote vec , kot so racunali. Svetlicic (1955) je Ugotovitve iz revizijskega per­spektivnega nacrta secnje gozdov LRS -Zavod za gospodarsko planiranje LRS 1952 navedel takole: Te ugotovitve, zlasti pa zadnja, so bile naravnost porazne. V primeru, ce bi bila ta inventarizacija pravilna, bi morali deloma demontirati obstojeco industrUo predelave lesa, v najboljšem primeru pa ne bi smeli povecavati obsega te predelave. Že itak težke naloge glede zmanjšanja potrošnje drv pa so nastale s tem dodatnim zmanjšanjem skoraj neizvedljive. 
Svetlicic (1955) je še zapisal: Ko danes analiziramo 
to obdobje, lahko trdimo, da je prav ta inventariza­cija, ceprav pomanjkljiva in nezanesljiva, vendar veliko prispevala k napredku gozdarstva v Slove11iji: borba gozdarstva za iskanje resnice se je podvojila in poglobila. Po letu 1951 je bilo stmjenih za utrditev gozdarstva veliko ukrepov, ne samo v gozdarstvu, tem v ec na podrocju narodnega gospodarstva na splošno. Od številnih posegov na tem podrocju želim omeniti samo nekatere najvažnejše, ki so neposredno povezani z gozdarstvom. Brez dvoma moramo med najvažnejše uvrstiti odlocno zmanjšanje secnj e gozdov za družbeni plan po letu 1951; to je takrat za narodno gospodarstvo tudi eden izmed najtežjih ukrepov. 
Ne glede, ali so bili podatki inventarizacije pravilni ali ne, so se zaceli vse bolj uveljavljati ukrepi za var­cevanje in nadomešcanje lesa. V tem je bil dosežen tako rekoc preobrat. Najvec so k temu pripomogle cene lesa. Do leta 1951, t.j. v obdobju administrativ­nega gospodarstva, je veljal sistem stalnih cen lesa, medtem ko so se druge cene spreminjale. Svetlicic navaja: ... vidimo, da se cene kmetijskih proizvodov v letih 1938/51 , ce oznacirno cene iz leta 1938 s 100, povecale na 1255, ce11e blaga, ki ga je kmetovalec kupoval, na 1441, medtem ko so se cene lesa povecale samo z indeksom 300. 
Ker so bile cene gozdnih sortimentov tako nizke, da niso poravnale niti proizvodnih stroškov (zaseb­nikom je bilo treba stroške regresirati, v državnem sektorju pa poravnati izgubo iz proracuna), se je kot skrajna posledica takih cen zacelo uveljavljati mnenje, da je gozdno gospodarstvo nasploh pasivna gospodarska veja. Kakšna ironija nasproti objektivni vlogi, ki sta jo takrat opravila gozdarstvo in gozd. 
Šele ko so vzhodne države prekinile blokado (tako, da je bilo mogoce zmanjšati posek) in ko so druge republike v Jugoslaviji prevzele vecjo obremenitev, je bilo mogoce zaceti postopno zmanjševati secnje v slovenskih gozdovih. Na zacetku petletke (1947) je Slovenija pri nacrtni distribuciji lesa nosila kar 35% delež v Jugoslaviji: v letih 1947-51 je bilo povprecje 26 %, leta 1952 pa je bil le še 18-odstotni delež. 
K možnostim za zmanjševanje secenj po letu 1951 je pripomoglo preusmerjanje lesne industrije, »umi­ranje žag«, ustvarjanje kombinatov z žagarskimi in raznovrstnimi obrati finalne predelovalne industrije. To je postopno privedlo do integralnega izkorišcanja 
Perko, F.: Gozdnogospodarsko nac rtovanj e v Sloveniji po drugi svetovni vojni 
lesne surovine in do vecje uporabne vrednosti lesnih proizvodov. Nacrtno so zmanjševali število presežnih lesnih obratov, preostale so racionalizirali, gradnja novih pa je temeljila na podrobnih gospodarskih racunih in surovinskih možnostih v posameznih gozdnogospodarskih obmocjih. 
V raznih vejah porabe so bili doseženi tudi pomembni ukrepi za nadomestitev lesa: v energet­skem gospodarstvu s premogom, plinom in elektriko, v gradbeništvu z opeko, betonom in železnimi konstrukcijami, v rudarstvu predvsem z jeklenimi prenosnimi podporami. 
Ne smemo pa zanemariti tudi javnega mnenja, ki je zacelo ostro kritizirati razsipno, nesmotrna gospodarstvo z lesom, bolj ali manj znacilno za vso dobo administrativno vodenega gospodarstva. 
Mogoce je bil eden od razlogov za spremenjen odnos do gozda tudi moralna odgovornost takratnih politikov, ki so spoznali, kako huto in brezobzirno se ravna z gozdovi, s tistimi gozdovi, ki so bili štiri medvojna leta njihov najvecji zaveznik. 
Marsikaj od naštetega je pripomoglo tudi k zmanj­ševanju lokalne porabe, vse skupaj pa je omogocilo z gozdom prijaznejše ravnanje v petdesetih letih dvajsetega stoletja. 
3 NOVI POGLEDI NA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI 


3.1 Odredba o prepovedi gole secnje gozdov 
24. novembra 1949 je Vlada FLRJ na predlog ministra za gozdarstvo FLRJ izdala Odredbo o prepovedi gole secnje v gozdovih. Poleg sklicevanja na Ustavo je pri tem uporabila tudi 1 O. clen Splošnega zakona o gozdovih iz leta 1947: Pustošenje gozda je kaznivo. Za pustošenje gozda se šteje vsako dejanje, s katerim se oslabi rodovitnost gozdnega zemljišca ali zmanjša gozdni prirastek ali ogrozi trajnost gozdne proizvodnje, obstoj ali gojitev gozda; in 19 clen: Secnja gozdov je dopustna samo na tak nacin, da ni v škodo um nemu podmlajanju in gojitvi gozda. 
V nacelu je bilo vse, kar se je v casu petletke godilo z gozdovi, v nasprotju z veljavnim zakonom 
o gozdovih. 
Pa pustimo to, vrnimo se k odredbi o prepovedi gole secnje gozdov, ki je bila po sodbi gozdarske stroke ena od zelo pomembnih in najbolj naprednih odlocitev takratnega casa: Da se prepreci degradacija gozdnega zemljišca, odnašanje zemlje in slabitev rodovitnosti njegovih tal, se prepoveduje gola secnja gozdov. Dovoljene so bile sicer izjeme, vendar je zanje 
GozdV 63 {2005) 7-8 
moral dati soglasje minister za gozdarstvo repu bli ke (do 250 ha) ali minister za gozdarstvo FLRJ (vec kot 250 ha). In kaj vse je bila secnja na golo: Secnja v progah ali na luknje, katerih širina oziroma premer presega enkratno višino dreves v gozdu ali zajema vec kot 20% površine strnjenega gozdnega kompleksa. Pod odredbo sta bila podpisana minister za gozdarstvo dr. Vasa Cubrilovic ter predsednik vlade FLRJ in minister za obrambo, 111.aršal Jugoslavije Josip Broz -Tito. Sevnik (1955) je porocal, da je Tito v casu velikih prizadevanj za izvedbo petletnega nacrta (leta 1948) opominjal: Gozdarstvo, kot ena najvažnejših panog 11ašega gospodarstva, zlasti sedaj v petletnem planu, zahteva, da se mu posveca veliko skrb, da se vodi dolocena gozdarska politika. Gozdarstvo, ki je najvec pripomoglo k hitrejšemu razvoju povojnega narodnega gospodarstva, v prvem povojnem obdo­bju ni bilo deležno vse potrebne skrbi za uspešen in skladen razvoj, ki bi povsem ustrezal njegovemu pomenu. 

Predsednik republike FLRJ Tito je v pozdravnem pismu, ki ga je poslal Tretjemu kongresu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugosla­vije, ki je bil na Bledu od 26. do 29. maja 1958, med drugim zapisal: Naše gozdarstvo in les11a industrija sta v povojnem obdobju nedvomno mnogo prispevali socialisticni izgradnji in našemu splošnemu gospo­darskemu napredku. Upoštevati moramo zlasti to, da so bili v casu obnove in industrializacije v prvih povojnih letih gozdovi vir, ki nam je omogocil, da smo laže premagali pomanjkanje materialnih sredstev za uvoz potrebnih strojev in drugih naprav. Zato moramo cimprej vrniti gozdovom tisto, kar smo jim tiste case prevec vzeli, ker bo to v veliko korist naši skupnosti. 
V miselnosti ljudi in politike je nastala preusmeri­tev: iz ozkega eksploatatorskega gledanja na gozdove do pogleda, da je treba v prihodnje pravilneje gledati na gozdove kot trajen vir najpomembnejše domace surovine in mnogih drugih dobrin ter koristi. Zato bi bilo treba z vsemi silami obnoviti in povecati proizvajalno sposobnost gozdov v blagor tedanjih in poznejših rodov. 


3.2 Zakon o gozdovih in uredba o usta­novitvi skladov za obnovo gozdov 
Najvidnejši odraz uspešnega uveljavljanja novih smernic sta bila republiški zakon o gozdovih2 in Uredba o ustanovitvi skladov za obnovo gozdov3. 
2 Ur. list LRS, št. 20-103/50 z dne 21. junija 1950 3 Ur. listu LRS, št. 28-143/51 dne 21 avgusta 1951. 
339 

Perko, F.: Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni 
Že tretji clen Zakona o gozdovih se je glasil: 

Zboljšanje in nJZvoj gozdnrstvo ter gozdncgn in lesnega gospodarsfVLl ureja državni gospodarski plan Ljudske republike Slovenzje v okviru splošnega državnega gospodnrskega pinna v skladu z nalogami in proizvodno zmogljivostjo gozdov. V ta name11 se izdelajo gozdni gospodorski nacrti . 
V 18. clenu je zapisano: Secnja gozdov je dopustna samo na tak nacin, da ni v škodo umnemu pomla­jevanju in gojitvi gozda . NaL~eloma sta dovoljeni prebira/na secnja in op/odna secnja. Secnja 1111 golo je dovoljena le na majhnih površinah, ki omogocajo naravno pomlajevanje. 
23. clen se glasi: Zaradi cim umnejšega izkoriš­canja proizvaja/ne sile zemljišca se morajo predvsem pogozditi goljave, kraške in druge golicave ter zemljišca, ki po svoji legi, oblikovitosti, fizikalnih in kemijskih last nostih ter po klimaticnih razmerah najbolj ustre­zajo narodnemu gospodarstvu in drugim splošnim koristim, ce imajo gozdno kulturo. 
V drugi tocki 24 clena pa: Poseke, ki so nastale po l . januarju 1947, je treba pogozditi, kolikor niso naravno pomlajene, in sicer najdalje v treh letih po opravljeni secnji, ce je ta rok že potekel, pa najdalje do konca leta 1952. S tem clenom je politika posredno priznala, da v petletki ravnanje z gozdovi ni bilo najboljše. Rezultat tega so bile številne poseke. 
Za nove naloge je bilo treba poleg strokovnih kadrov (leta 1952 je iz srednje gozdarske šole že prišla prva generacija 104 gozdarskih tehnikov; namesto nekajmesecnega tecaja in pomanjkljive izobrazbe, kot so jo imelilogarji, so gozdarski tehniki koncali štiriletno šolanje z veliko prakticnega pouka) zagotoviti tudi sredstva. Vlada LR Slovenije je izdala Uredbo o ustanovitvi skladov za obnovo gozdov, ki je bila objavljena v Ur. listu LRS, št. 28-143/51 dne 21 avgusta 1951. Z njo so se: Pri Glav ni upravi za gozdarstvo LRS, pri okrajnih ljudskih odborih in ljudskih odborih mest, ki so izlocena iz okraja, pri splošnih kmetijskih zadrugah in kmetijskih delovnih zadrugah, pri državnih gozdnih gospodarstvih in pri državnih uradih, zavodih in podjetjih, ki upravljajo državne gozdove, se ustanovijo skladi za obnovo gozdov. 
V sklad za obnovo gozdov morajo vplacevati lastniki, posestniki in upravitelji vseh gozdov ne glede na sektor lastništva 80% dolocene gozdne takse (cene lesa na panju) od vsega prodanega lesa in stranskih gozdnih proizvodov. Gozdne takse predpiše minister za finance LRS. 
Lastniki, posestniki in upravitelji zasebnih gozdov vplacujejo navedeni del gozdne takse v sklad za obnovo go:::dot• pri kmetijski :::tuirugi. 1' kt1tcrc oko/1~' 11 je [Ji[ les posckon. 
K111etijske ;::tJdrugc, dr:nl'lltl go:::dnn gospodarsfl'tl ter držtll'lli urtJdi, zavodi in podjetja. ki ltpmvUaJo gozdtwe, vplot'ajo 11t11'cde11i dcl go:::dnc ttlksc \'sak v svoj sk!t1d w obnMo. 
Iz vseh skladov so del sredstev združevali v sklad 

z:a obnovo gozdov pri okraju, dd pa v skbd za obnovo gozdov pri Glavni upravi za gozdarstvo LRS. Oba sklada sta bila namenjena za podpiranje tistih skla­dov, ki sami niso zbrali dovolj sredstev za izvedbo nacrtov. Glavna uprava za gozdarstvo pa je poleg tega uporabljala sredstva sklada še za pogozdovanje Krasa in golicav ter za urejanje hudournikov. 
Sredstva skladov za obnovo gozdov so bila name­njena za obnovo, nego, varstvo in urejanje gozdov. S to uredbo je bilo omogoceno dolgorocno in stabilno financiranje prepotrebnih bioloških vlaganj v gozdove ter omogoceno dolgorocno urejanje vseh gozdov v Sloveniji. Koncno je bil postavljen trden materialni temelj za obnovo in uspešen razvoj slovenskega gozdnega fonda. 
V nasprotju z zmanjšanjem secenj pa se je zelo povecal obseg gojitve gozdov in gradnje gozdnih cest, ki so temelj napredne gojitve in izkorišcanja gozdov. 
Poznejše natancnejše urejanje gozdov je pokazalo, da so bili pri drugi inventarizacij i leta 1951 zaloge in prirastki verjetno podcenjeni za okoli 20 %. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, pod kakšnim pritiskom je bilo gozdarstvo (v letih 1948-1950 so sekali od 2-do 2,5-kratni prirastek). Ce so ugotovili premajhno zalogo in prirastek, je bilo v mnogih primerih temu krivo le takratno psihološko stanje-strah pred pre­velikim izcrpavanjem naših gozdov (SVETLICIC 1955). To pa je bil pomemben prispevek slovenske gozdarske stroke za zmanjšanje secenj in povecanje vlaganj v gozdove. 
3.3 Zacetki urejanja gozdov 
Inventarizacije so še bolj poudarile potrebo za zacetek nacrtnega urejanja vseh gozdov v Sloveniji. Tako je bilo s petletnim nacrtom (1947-1951) predvideno, da se izdelajo ureditveni elaborati za 360.000 ha gozdne površine. Ker pa je leta 1947 potekala splošna inventarizacija, ni bilo možnosti za nacrtno urejanje gozdov. Takoj ena zadnja štiri leta petletke odpadlo za ureditev 90.000 ha gozdov na leto. 
V prvih mesecih leta 1948 so taksatorji, poleg priprav za terenska dela, obdelovali inventarizacij ski material po posebnih obrazcih, ki jih je predpisalo 
Perko, F.: Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni 
Zvezno ministrstvo. Ker je bilo \·edno kakšno nujno in neodložljivo Jdo, ki _je imelo prednost pred urejanjem gozdov, so februarja in marca taksatorji odšli na gozdna gospodarstva kot instruktorji za gozdnotehnicna dela, zlasti za vzgojo, secnjo in transport lesa. lnventarizacijski elaborat je bil pri­pravljen do roka, l. aprila 1948. 
Na temelju Zacasnih navodil za urejanje gozdov Zveznega ministrstva za gozdarstvo (št. 3200 od 28. maja 1946) in Splošnih navodil za urejanje gozdov Zveznega ministrstva ( 18. marca 1948) ter Splošnega zakona o gozdovih je oddelek za taksacijo v prvih mesecih leta 1948 nadaljeval s pripravami za teren­ska dela. V ta namen je organiziral redne mesecne sestanke vseh taksatorjev, na katerih so obravnavali vsa gospodarska vprašanja, povezana s terenskimi deli, vprašanja glede nabave raznega materiala in instrumentov, organizacije preskrbe in delovnega kadra. Poleg tega so taksatorjem pripravili zacasna navodila za terensko delo in metode dela. Doloceno je bilo, naj se premeri 4 do 5% površine sestoj ev v obliki primerjalnih krogov s površino enega ara. Sestoje, ki bi imeli 0,4 ali manj zarasti, naj bi s pomocjo tablic okularno ocenili, prav tako tudi vse mlade sestoje s prsnim premerom drevja do 20 centimetrov. Za delo na terenu, za opis gozdov in izmeri sestoj ev so bili pripravljeni posebni enotni obrazci. 
S l. majem so odšle na teren tri terenske ekipe: ena v Triglavsko gozdno gospodarsko obmocje, druga v Ribniško, tretja v Kocevsko. Po podatkih iz katastra je bilo v Triglavskem obmocju okroglo 49.000 ha gozdov, v Ribniškem 28.000 in v Kocevskem 20.000, skupaj 97.000 ha, kar je bilo za 7.000 ha vec, kot je bilo predvideval na štiri leta preracunan petletni nacrt. Za to delo je bilo prvotno predvidenih 15 taksatorjev, 15 pomožnih taksatorjev in 4 geometri. Dejansko pa je bilo mogoce dobiti le 12 taksatorjev, 2 pomožna taksatorja in 4 geometre. 
Kljub zmanjšanju števila kadra so se zagnano lotili dela. V celoti je bilo premerjenih (izldupiranih) 
1.376 ha gozdov, od tega 53 ha v zasebnem sektorju. Položenih je bilo 146.800 krogov (s površino 100m2) s skupno površino 1.468 ha. Ce skupno izmerjeno površino (2.844 ha) primerjamo z 52.000 ha za te metode primernih površin, ugotovimo, da je bilo v vzorec vkljuceno 4,7% površine. V drugih gozdovih so bile opravljene cenitve; skupno je bilo obdelano 
117.000 ha gozdov, od tega 47.000 ha državnih. Terenske ekipe so do L novembra oziroma do 15. decembra koncale svoje naloge na terenu. Leta 1948 je taksacija skupno opravila svojo terensko nalogo 120% (obdelala je 117.000 ha gozdne površine), in to s 60% predvidenega kadra in s 83 %porabljenega proracuna. V tem casu so inženirji opravili 15.368 delovnih ur, tehniki 7.847, pomožno tehnicno osebje 38.156, administrativno osebje 97 4 in delavci 
57.979 ur. Skupaj so opravili 120.324 delovnih ur. Kako in koliko so takrat delali, pove podatek, da je strokovno osebje (povprecno 16) v 140 delovnih dneh naredilo 24.189 ur, kar je povprecno 10,8 ure na delovni dan. To so bili casi, ko je terensko strokovno gozdarsko osebje v slabih delovnih raz­merah delalo cele dneve. O pogojih dela v porocilu piše4: Po izkustvih terenskih ekip so bile pri terenskih delih najvecje težkoce glede delovnega kadra zlasti na Kocevskem podrocju, vprašanje bivanja v gozdu ter obleke, prav posebno pa obutve. 
Spet so se pokazale nujne potrebe za delo na terenu in vecina taksatorjev je l. novembra odšla na teren kot inštruktorji oziroma organizatorji odkazovanja lesa v državnih in zasebnih gozdovih za leto 1949. Pomoc pri odkazilu je bila nujna, razloga pa sta bila dva: pomanjkanje strokovnega terenskega osebja, ki mu je zelo primanjkovalo potrebnega znanja za tako zahtevno delo, in za leto 1949 nove, še vecje kolicine lesa za posek. 

3.4 Terensko delo taksatorjev so motile velike secnje 
Ko so v zacetku leta 1948 nacrtovali terenska dela pri taksaciji (urejanju gozdov), so pricakovali, da bodo letne secnje lesa le nekaj nad normalnimi. V takih razmerah bi obstojeci terenski strokovni kader obvla­doval secnje in natancno evidentiral opravljene secnje tako v državnih kot zasebnih gozdovih. Porocilo nato nadaljuje: Za izgradnjo socialisticnega gospodarstva so se pa pokazale neprimerno vecje potrebe po lesu. Zato so se secnje lesa po planu vršile v neprimerno vecjem obsegu, tako da zlasti strokovni delovni kader v privatnem sektorju vsem nalogam ni bil docela dora­sel. Posebno še v zasebnem sektorju ni bilo mogoce pravilno evidentiranje poseka, ker za zasebni sektor, ki v Sloveniji zavzema 70 % gozdnih površin, še ni bilo gospodarskih kart in ne potrebne gospodarske razdelitve v gospodarske enote ter oddelke. Obstajali so samo katastrski podatki po katastrskih parcelah, ki pa so bili po vecini za ta namen-kot gospodarska razdelitev-neuporabni. Ker so bile po opravljenih meritvah pogosto zelo obsežne secnje, podatki o poseku pa pogosto niso bili ustrezno doloceni ali pa 
4 Uprava za povzdigo gozdov. Letno porocilo zaL 1948. ARS fond 675, fascikel 98 
Perko, F. : Gozdnogospodarsko nac rtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni 
sploh niso bili evidentirani, bi bili gozdnogospodar­ski nacrti v neskladju z resnicnostjo in podatki ter s tem tudi nacrti neuporabni. Taki primeri so bili pogosti tudi v državnem sektorju. Zato so taksatorji na podlagi svojih izkušenj na sestanku 27. decembra (1948) sklenili: da je treba do leta 1951 za celot11o rep!~bliko najprej ob sodelovanju drugih res01jev odmejiti, komasirati in arondirati gozdne površine ter pripraviti ustrezne gospodarske karte kot temeU za prihodnje urejanje gozdov. 
V drugi petletki( po letu 1951) pa naj bi oddelek za urejanje gozdov na podlagi kart in gospodarske razdelitve gozdov zacel s terenskimi taksacijskimi deli in sestavil gozdnogospodarske nacrte . V tem casu bi se gospodarstvo toliko stabiliziralo, da bi se v slovenskih gozdovih letni posek povrnil v normalne meje. Na tak nacin ne bi bile potrebne velike spre­membe v zalogah in strukturi naših gozdov. Stro­kovni kader, ki bi se medtem izpopolnil, bi docela obvladal svoje naloge in zlasti tocno evidentiranje letnih posekov, brez cesar so gospodarski nacrti za gozdove nestvarni. Nacrtovali so, da bi za vse gozdove izdelali gozdnogospodarske nacrte v dobi petih let. Nacrti bi s svojimi dognanji in ugotovitvami dajali gozdnemu gospodarstvu pravilne smernice za ravnanje z gozdovi, kar je temeljni namen taksacije (urejanja gozdov). 
Taksatorji so menili, da s tako modifikacijo zaporedja ureditvenih del nacrt ne bi bil porušen, temvec samo smotrno prilagojen danim razmeram. Tako bi prihranili tudi veliko strokovnega dela, ki bi bilo potrebno za revizije (spremembe) gospodar­skih nacrtov, ki takoj ob izdelavi ne bi vec odražali dejanskega stanja gozdov. 
Dotlej pa naj bi taksatorji vso skrb namenili usposabljanju in nadzorovanju odkazovanja drevja za posek v vseh sektorjih, da bi se tako ohranila pravilna biološka struktura gozdov in taka oblika, ki bi bila proti ujmam najbolj odporna. 
Porocilo se koncuje z naslednjim predlogom: V ta namen naj se v oddelku za urejanje gozdov osnuje posebna skupina instruktmjev za izkazovanje lesa s socasnim nadzorstvom za pravilno izvedbo secenj in izrabo lesa. 
Pipan (1955), duhovni oce povojnega urejanja gozdov v Sloveniji, je takole opisal tegobe urejevalne službe v prvih povojnih letih: Do konca oktobra ( 1948) so taksacijske terenske sekcije v glavnem dovršile svoj program, toda, ko bi morale zaceti z obdelavo na terenu zbranega materiala, so bili taksatorji odpo­klicani na drugo dolžnost, postali so inštruktorji pri odkazovanju drevja, ker je slabo izobraženi nižji strokovni kader delal velike napake. V letu 1949 je bila vecina taksatmjev dodeljena oblastnim ljud­skim odborom ter so se nekateri definitivno locili od taksacije. Na novo se je zacelo z delom v Koroškem gozdnogospodarskem obmo~ju in na Krasu, toda na terenu je delalo le nekaj strokovnjakov. Leta 1950 je postalo že vsakomur jasno, da je vsa služba urejanja gozdov zapadla v težko krizo. Sploh so bila leta od 1948 do 1951 obdobje težkega, toda neuspešnega dela. 
Vse sile so bile tedaj skoncentrirane na eksploatacijo gozdov, strokovni kader Je bil maloštevilen in šibak. Strokovnjake so premešcali z enega posla na drugega, kot je zahteval trenutek. Potem ko so sekcije ugotovile stanje gozdov za doloceni datum, so frontne. brigade sekale gozdove, toda pri tem evidenca izkorišcenih lesnih mas ni bila zadostno organizirana. Razen tega tudi ni bilo ljudi, ki bi obdelali terenske podatke. Posamezniki so se mucili, da bi iz zbranega, toda deloma že zastarelega materiala sestavili uporabne elaborate, toda to jim je le deloma uspelo. 

3.5 Drugi poskus urejanja gozdov je bil uspešnejši 
Leta 1951 je bila koncana druga splošna inventariza­cija vseh gozdov, ki je pokazala, da je že skrajni cas, da bi se odlocili za solidno urejanje gozdov. Da bi nastale cim ugodnejše razmere za urejanje gozdov, je bila opravljena decentralizacija urejevalne službe. Dotlej je bila ta služba organizirana v republiški upravi za urejanje gozdov, leta 1951 pa so to upravo likvidirali in ustanovili 8 sekcij za urejanje gozdov pri gozdnih gospodarstvih. 
Leta 1952 so zaceli z urejevalnimi deli v novih, bistveno ugodnejših razmerah. V gozdovih so se zacele zmanjševati secnje, organizacija gozdarske službe v okviru gozdnih gospodarstev je naglo napredovala, taksacija se je približala terenu, hitro si je pridobila znaten ugled in tako tudi obcutno pod­poro vseh strokovnih in oblastnih organov. Metode ugotavljanja lesne zaloge in drugih elementov so se hitro izboljševale. Okularne cenitve so reducirali na skrajni minimum. V glavnem so opustili tudi metodo primerjalnih krogov in v najvecji meri so uporabljali polno premerbo. Prirastek so zaceli ugotavljati s pomocjo vrtanj. Terenski podatki niso vec ostajali neizkorišceni, temvec so jih vkljucevali v ureditvene elaborate, ki so jih sestavljali na osnovi navodil, pri katerih so uporabili izkušnje iz pred­vojnih in povojnih let. 
Z dopolnitvami in spremembami zakona o goz­dovih (Ur. list LRS, št. 22-78/53 z dne 8. julija 1953) 

Perko. F.: Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni 
je bila uzakonjena izdelava gozdnogospodarskih nacrtov za vse gozdove ne glede na lastništvo in velikost posesti. Po zakonskih dolocilih je bilo treba v Sloveniji sestaviti oziroma sprejeti: 
-dolgorocni republiški gozdnogospodarski nacrt, -nacrte za posamezna gozdnogospodarska obmocja in -nacrte za posamezne gozdnogospodarske enote. 

Do konca leta 1954 so bili izdelani aH so bili v izdelavi ureditveni elaborati za ok. 175.000 ha gozdov, od tega 150.000 ha državnih in 25.000 ba kmeckih. Pipan ( 1955 ), vodja te službe, je z velikim zado­voljstvom ugotavljal: Mislim, da sodi med najva]e uspehe povojne taksacije to, da smo rešili tehnicno in organizacijsko problematiko urejanja kmeckih gozdov, katerih je v LRS nekaj manj kot 2/3. 
Do l. julija 1955 je bilo predloženo Upravi za 

gozdarstvo LRS na odobritev:  
-9 elaboratov za državne gozdove  
v površini  35.773 ha  
-2 elaborata za kmecke gozdove  
v površini  4.940 ha.  

Elaborati za okrog 130.000 ha gozdov so še v izde­lavi, znaten del je skoraj že popolnoma dovršen. 
Potemtakem smo v treh letih presegli obseg ureje­nih gozdov pred vojno. Zajeli smo skoraj vse glavne gozdne komplekse SLP, glede nedržavnih smo pa šele na zacetku. 
Ob prakticnem delu so pri urejanju gozdov dobivali nova spoznanja in zakljucke za delo v pri­hodnosti. Da bi zajeli kmecke gozdove, so prvotno skušali uporabljati enake metode urejanja, kot so bile že davno uvedene za urejanje velikih gozdnih površin. Široke predele kmeckih gozdov so najprej razdelili na oddelke, v katerih je bila zajeta gozdna posest številnih gozdnih posestnikov. Tako so dobili taksacijske elemente za vso skupnost (oddelek), niso pa vedeli, koliko pripada posameznim posestnikom. Take podatke so lahko uporabili za nacrtovanje. Operativna gozdarska služba, ki je izdajala secna dovoljenja in kontrolirala njihovo izvedbo, pa od take ureditve ni imela prakticne koristi. Še manj koristi so imeli gozdni posestniki. Glede na taka spoznanja so zaceli delati drugace: najprej so ugo­tovili taksacijske elemente po parcelah in gozdnih posestnikih, potem so parcele združevali v oddelke in višje enote. Na tak nacin je imel podatke o stanju gozdov vsak posameznik pa tudi nadzorna oblast. Hkrati so s seštevanjem (kumuliranjem) takih 
GozdV 63 (2005) 7-8 
podatkov ustvarili zadostno preglednost, ki je bila potrebna pri nacrtovanju. 
Pipan je bil vizionar. O tedanjem urejanju, pri­merjavi s preteklostjo in njegovi perspektivi je leta 1955 zapisal (PIPAN 1955): 
Po dosedanjih predpisih in nacelih obveznost ure­janja gozdov ni omejena le na posamezne posestne kategorije, kot je bilo pred vojno, temvec je splošna. Z enako pozornostjo in natancnostjo se urejajo gozdovi SLP kakor tudi zadružni in kmecki gozdovi. 
Os1wvna in hkrati tudi edina enota za urejanje gozdov je bila pred vojno individualna gozdna posest, juridicne ali fjzicne osebe. Tudi dandanes je taka posest izhodišce za vsa ureditvena dela. Pri kmeckih gozdovih gremo še bolj v podrobnosti in obravnavamo posamezno parcelo kot enoto. Vendar z izdelavo ureditvenega elaborata za posameztw posestvo po današnjih nacelih ureditveno delo še ni koncano. Ko bodo sestavljeni vsi podrobni elaborati za gozdove dolocenega gozdnogospodarskega obmocja, se bo zacelo s sestavo elaborata vi.<.)e stopnje. Ta bo povzel osnovne podatke iz podrobnih elaboratov, jih prime1jal na isti ravni in jih podrobno analiziral s taksacijskih, gozdnogojitvenih in gospodarskih vidikov, s stališca široke in industrijske potrošnje itd., ter bo iz teh ugotovitev izvajal koncne zakljucke. Dolocen bo skupni etat vseh gozdov za obmocje, skupne kvote za gojitvena dela ter za izgradnjo uravnovešenega sistema gozdnoprometne mreže. V zvezi s tem bodo izvedene potrebne rektifikacije in korekture v posameznih osnovnih ureditvenih elaboratih. 
Najvišja stopnja ureditvenega elaborata bo nacrt razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva republike za doloceno razdobje. Tak elaborat potemtakem ne bo le splošna direktiva za usmerjanje gozdarstva, temvec bo to hkrati tudi povzetek iz številnih, do vseh podrobnosti izdelanih elaboratov. 
Iz tega se vidi, da ima urejanje gozdov nalogo usmerjati gospodarstvo v vsakem posameznem gozd­nem predelu, hkrati pa je najvažnejši inštrument družbene gozdnogospodarske politike. 



3.6 Urejanje gozdov je postavljeno na rastišcno osnovo 
Gozdarsko nacrtovanje in gojenje gozdov dobiva osnovo za svoje delo v poznavanju rastišc, ki jih v pet­desetih letih v slovenskih gozdovih proucujejo številni fitocenologi (Tregubov, Tomažic, Wraber, ... ). 
Izreden poudarek je bil dan fitocenološkim raziskavam, kartiranju gozdnih združb ter uporabi 

Perko, F. : Gozdnogospodarsko_ nacrtovanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni 
izsledkov teh raziskav pri gospodarjenju z gozdovi. 5 LITERATURA IN VIRI 
Kar je izredno prispevalo k razvoju ekološke miselno­sti (GAŠPERŠIC 1995). Glavna nosilca te usmeritve sta bila dr. Pipan in dr. Tregubov. Ce gledamo na ta izhodišca s casovne distance vec kot petdeset let in z današnjim znanjem in spoznanji, je treba potrditi, da je bil to izredno premišljen start za kasnejšo zasnovo mnogonamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Slovenij i. 
4 ZAKLJUCKI 
Slovensko gozdarstvo je v kratkih sedmih letih (1945-1952), venemnajtežjihobdobij za slovenske gozdove, prehodilo na podrocju gozdnogospodar­skega nacrtovanja težavno pot. Vendar uspešno. Od prve splošne inventarizacije v letih 1946-1947, neuspešnega poskusa urejanja gozdov v letih 1948­1949, preko druge splošne inventarizacije leta 1951, je leta 1952 prešlo na urejanje vseh gozdov ne glede na lastništvo. Hkrati pa je bil dan velik polet pro­ucevanju gozdnih rastišc, kot osnova za sonaravne gospodarjenje z gozdovi. 
GAŠPERŠIC, F., 1995. Gozdnogospodarsko nacrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 403 s. 
PERKO, F., 2005. Trpeli so naši gozdovi. Slovenski gozd in gozdarstvo v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Založništvo Jutro d.o.o. Ljubljana. 328 s. 
PIPAN, R., 1955. Urejanje gozdov v obdobju 1945-1954. Gozdarski vestnik, s. 87-89. Letno porocilo za l. 1948. Uprava za povzdigo gozdov. ARS fond 675, fascikel 98. REMIC, C., 1975. Gozdovi na slovenskem. Založba Borec Ljubljana. 
SEVNIK, F., 1950. Urejanje naših gozdov ob prehodu v socialisticno gospodarstvo. Izvestja Gozdarskega inštituta Slovenije, s. 91-112. 
SEVNIK, F., 1955. Deset let gozdarstva v novih casih. Gozdarski vestnik, s. 259-271. SVETLICIC, A., 1955. Gozdni fondiSlovenije. Gozdarski vestnik, s. 271-281. Porocilo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo za l. 1946. ARS fond 675, fasc. 98 







Kadri in izobraževanje 
Dr. Lojze Marincek -ambasador znanosti 
30. junija je dr. Lojze Marincek prejel priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti za raz­iskovalne dosežke, s katerimi je pripomogel k utrje­vanju in razvoju identitete Slovenije. Dr. Marincek je priznan raziskovalec gozdne vegetacije doma in v tujini, posebno v srednji in jugovzhodni Evropi. Njegov znanstveni opus je zelo obširen. Opisal je množico novih sintaksonov (rastlinskih združb), asociacij in podzvez, poimenoval pa je tudi zvezo. Cenjene so njegove raziskave na podrocju gozdov navadnega gabra, s katerimi je utrdil zvezo gozdov navadnega gabra na ilirskem flornem obmocju. Zelo odmevni so tudi rezultati njegovih fitocenoloških raziskav bukovih gozdov, s katerimi je bistveno dopolnil ugotovitve raziskav pionirjev raziskovalcev vegetacije pri nas in v jugovzhodni Evropi. Pomem­ben je njegov delež pri postavitvi temeljev sodobnega preucevanja gozdov plemenitih listavcev na obmocju ilirske florne province. Njegovo delo sedaj uspešno in ustvarjalno dopolnjujejo mlajši sodelavci. 
Posvetil se je tudi preucevanju razvoja gozdne vegetacije. Rezultate raziskovanj na tem podrocju je objavil sam ali skupaj s svojimi kolegi v številnih razpravah. Njegov bibliografski opus obsega preko 230 objavljenih del. 
Med drugim je omejil ilirsko florno provinco na osnovi flore in vegetacije ter jo razdelil na rastlin­sko-zemljepisna obmocja. V okviru te province je utemeljil predalpsko obmocje. 
Precej casa je posvetil ozelenitvi cestnih brežin na ekološki osnovi, pri cemer je uporabljal rezultate raziskav razvoja gozdnih združb. 
Velik pomen ima tudi njegovo kartiranje gozdne vegetacije v razlicnih merilih. Pred kratkim je s svojimi kolegi izdal karto gozdnih združb Slove­nije v merilu 1:400.000, skupaj s komentarjem. 
Poleg izrazito znanstvenih raziskav, ki so bile vedno naravnane na cimvecjo uporabno vrednost, je bil zelo dejaven tudi na strokovnem podrocju. Napisal je veliko število gozdnogojitvenih elaboratov s priloženimi kartami gozdnih združb v merilu 1:10.000. Sodelo­val je tudi pri strokovnih nasvetih pri optimalni rabi prostora, oziroma pri prostorskem nacrtovanju. 
Dr. Marincek je našel cas za prispevke za Kra­jevni leksikon, Enciklopedija Slovenije ter druge publikacije. Sodeloval je tudi pri pisanju poljud­noznanstvenih knjižic v zbirki Vodniki po Loškem ozemlju. In še bi lahko naštevali. 
Pomembna so njegova prizadevanja za ohranitev naravne in kulturne dedišcine, saj se z vstopom v Evropsko unijo ogroženost naše narodnostne samo­bitnosti veca. Na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno raziskovalno podrocje Naravna in kulturna dedišcina, v okviru katerega bi se med drugim ocenjevali pred­lagani projekti po slovenskih merilih. 
Posebej velja omeniti tudi njegovo nesebicno pomoc sodelavcem. V zadnjem obdobju veliko raziskuje skupaj z mlajšimi kolegi; tako obdeluje že pridobljene podatke z novimi metodami ter kot mentor daje dragocene nasvete pri raziskovanju gozdnih združb. 
V tem skopem opisu njegovega znanstvenega delaj e omenjenih le nekaj najpomembnejših dejav­nosti. Raziskovalno delo dr. Marincka pa še zdalec ni zakljuceno. Življenjska navezanost na stroko in vedno nove zamisli ga ženejo v nadaljnja razisko­vanja in odkritja. 
Aleksander MARINŠEK, univ. dipl. inž. gozd. 
Biološki inštitut ZRC SAZU Novi trg 2, 
1000 Ljubljana 


Dr. Rudolf Pipan -ob Il O letnici rojstva 
Rodil se je v uciteljski družini, na Crnem vrhu nad Idrijo 21. aprila 1895. Maturiral je leta 1915 na realki v Ljubljani, prvo svetovno vojno je prebil v ruskem vojnem ujetništvu. 
Študij gozdarstva koncal v Zagrebu 1922 leta, kjer je 1937 leta tudi doktoriral, kot peti doktor na tej fakulteti in kot prvi doktor gozdarskih znanosti v Sloveniji in sicer na temo >>Teorija vrednosti«. Delal je v gozdarski operativi na Hrvaškem, med 
GozdV 63 (2005) 7-8 
leti 1922 in 1938 je služboval pri gozdni direkciji Križevacke imovne opcine v Bjelovaru, nekaj let v centrali, nato pet let kot šef šum s kih uprav v Cazmi in Bjelovaru, dalje pri gozdni direkciji im ovne opCine v Novi Gradiški, odkoder je bil leta 1938 premešcen v Ministrstvo za gozdove in rudnike, oddelek za vrhovni gozdarski nadzor v Beogradu. Med okupacijo je izgubil svoj prejšnji položaj. 
Po osvoboditvi je bil v ministrstvu za gozdarstvo 
345 
. --l~?. il!" 



Kaari in izobraževanje 
.. _ -"'~ 

Jugoslavije nacelnik oddelka za plansko gospodar­stvo. S tega mesta je bil med drugim med pobudniki ideje o formiranju gozdnogospodarskih obmocij, kot temeljnih organizacijskih in nacrtovalnih enot gozdnega in lesnega gospodarstva pri uvajanju nacrtnega gospodarstva. 
Od jeseni leta 1947 pa je bil v Sloveniji na tedanjem ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo nacelnik plana gozdnih fondov in urejanja gozdov. To nalogo je opravljal potem v vseh najvišjih orga­nih Slovenije, pristojnih za gozdarstvo (Zavodu za gospodarsko planiranje, Upravi za gozdarstvo in Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS), vse do upokojitve leta 1961. 
Vendar je tudi po upokojitvi z nezmanjšano aktivnostjo sodeloval v republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo pri nadaljnjem oblikovanju idejnih osnov in prakticnih navodil za gozdnogo­spodarsko nacrtovanje . Clan republiške komisije za obravnavanje gozdnogospodarskih nacrtov in eden od njenih najaktivnejših porocevalcev je bil vse od njene ustanovitve leta 1954 pa do leta 1973. 
Dr. Pipan je s svojim strokovnim in prakticnim delom znatno prispeval k razvoju jugoslovanskega in še posebej slovenskega gozdarstva. Predvsem ga je zaposlovalo delo pri graditvi modela sodobnega nacrtovanja na podrocju gozdnega in lesne ga gospo­darstva. Posebno v Sloveniji je bilo treba, sprico prevladujoce drobnolastniške strukture gozdov, prepletenosti družbenih in zasebnih gozdov ter pomena gozdov in lesa za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije, na novo rešiti vprašanje ustreznejših metod nacrtovanja, kot pa jih je poznala dotedanja gozdarska znanost in praksa. 
Kot rezultat Pipanovega nad dvajsetletnega teore­ticnega proucevanja in prakticnega preverjanja, ki so ga nadaljevali njegovi mladi sodelavci, je bil v Slove­niji ustvarjen in uveljavljen takšen model nacrtovanja, kjer je bilo mogoce zajeti gozd kot ekosistem z vsemi svojimi ekološkimi posebnostmi in funkcijami, ki se jih z metodami samega proizvodnega nacrtovanja ni dalo zajeti. Z istim modelom nacrtovanja so zajete v integralno gospodarjenje vse kategorije lastništva gozdov na nacin, da zasebni interesi kljub optimalni zagotovitvi družbenih interesov niso prizadeti. Tako nacrtno z aj ete gozdove vseh kategorij lastništva ima danes redko katera dežela v Evropi. 
Obe prvini takšnega nacrtovanja sta pomembni za naš prostor pri izredno razdrobljeni gozdni posesti in pri ekološko usmerjenem gospodarjenju z gozdom v Sloveniji. Takšen model nacrtovanja je bilo mogoce uresniciti z razvijanjem ideje gozdno­gospodarskih obmocij. Dr. Pipan je sodeloval pri njenem uresnicevanju in s tem bistveno pripomogel, 
Franc PERKO da je gozdarstvo osvojilo in zacelo uveljavljati regi­onalni koncept nacrtovanja za ves slovenski prostor že takoj v prvih povojnih letih. Ves cas svoje aktivne dobe je sodeloval kot idejni vodja pri uresnicevan; u in izpopolnjevanju obmocnega nacrtovanja. S tem modelom nacrtovanja smo dobili v republiki ucin­kovit instrument družbeno ekonomske politike na tem podrocju, gozdarstvo pa je s tem med prvimi izvedlo tudi doloceno krajinsko nacrtovanje. 
Novi zakon o gozdovih iz leta 1974 je prav na podlagi preverjanja modela v praksi lahko osvojil napredna nacela ekološko-ekonomsko usmerjenega ravnanja z gozdom. ' 
Pipan je bil poznan strokovnjak na podrocju urejanja gozdov in gozdarske ekonomike. 
Že med leti 1931 in 1941 je napisal deset teore­ticnih študij s podrocja ekonomike gozdarstva. Z referatom »Gozd in javna bremena« je sodeloval na obsežnem posvetovanju o slovenskem gozdnem in lesnem gospodarstvu, ki ga je leta 1941, tik pred vojno, pripravila takratna Kmetijska zbornica v Ljub­ljani. Ob tej priliki je sprožil pobudo za ustanovitev gozdarskega znanstveno-raziskovalnega zavoda v Ljubljani, ki pa je takrat ni bilo mogoce uresniciti. V povojnem obdobju je napisal in objavil še 30 znanstvenih in stwkovnih del, ki so se nanašala na takratno tekoco in dolgorocno družbeno ekonomsko problematiko gozdnega in lesnega gospodarstva in zlasti razvoja nacrtovanja na tem podrocju . 
Omeniti velja njegovo sodelovanje pri študiji o »Gozdno in lesnogospodarskih obmocjih Slovenije«, ki so jo leta 1963 pripravili: Žumer, Pipan in Sevnik, kot nadaljevanje in kriticno analizo Žumrove študije o obmocjih iz leta 1947. 
Poglejmo si del njegove bibliografije: Dioba Kra­jiški im ovnih obcina, Šumarski list 1931. Prirastek v gozdu, Gozdarski vestnik 1940. Frekvencne krivulje in njihova uporaba pri urejanju gozdov, Izvestja gozdarskega inštituta Slovenije, 1950. Kako povecati prirastek v slovenskih gozdovih, Nova proizvodnja, Ljubljana 1951. Slovenski gozdovi, Nova proizvodnja, Ljubljana 1960. 1961, 1962. Naša taksacija na raz­potju, Gozdarski vestnik 1962. Gozdnogospodarska obmocja Slovenije, Ljubljana 1962. Dva sistema gospodarjenja z gozdovi, Gozdarski vestnik 1963, O kontrolnim metodama, Šumarski list 1953. O vred­nosti letnega prirastka v sestoju, Gozdarski vestnik 1967, Optimalna zaloga slovenskih gozdov, publika­cija 1974, Gozdnogospodarska obmocja v luci naše gospodarske politike, Gozdarski vestnik 1975. 
Opravil je tudi preko 100 ekspertiz in porocil o predloženih gozdnogospodarskih nacrtih. Veliko energije in dela je posvetil povojnemu urejanju gozdov v Sloveniji. Posebno skrb je namenil 
---, ­
1.-

Kadri in izo raževanje -T'· 
zasebnim-kmeckim gozdovom. O tem sam piše takole: »O strukturi kmeckih gozdov, ki dotlej sploh niso bili urejeni, pa smo bore malo vedeli.« 
Po osvoboditvi so postavili gospodarjenje z goz­dovi SLP, prav tako kot s tistimi, ki so ostali v zasebni lasti, tj. v glavnem kmecki, na povsem nove osnove. Novi republiški zakon o gozdovih iz leta 1953 je predpisal, da je treba urediti, tj. sestaviti gospodarske nacrte za vse gozdove ne glede na lastnino. 
Prvi korak v tej smeri je bila že pred tem oprav­ljena splošna inventarizacija vseh gozdov v Sloveniji v letih 1946-47. Kot pripravo na inventarizacijo so Slovenijo razdelili na 17 gozdnogospodarskih obmocij, ki so bila hkrati zamišljena kot teritorialna osnova za bodoce urejanje gozdov in hkrati kot gospodarska enota višje stopnje. Znotraj obmocij, katerih število se je postopno zmanjšalo na 14, so osnovah gospodarske enote, oddelke in odseke. Gozdnogospodarska obmocja so prevzela gozdna gospodarstva kot zunanji okvir svoje teritorialne pristojnosti, tako da je bil pozabljen njihov >>tak­sacijski« izvir. 
Preden so zaceli z urejevalnimi deli na terenu, so sprejeli v Sloveniji še nekatere posebne tehnološke odlocitve: širino debelinske stopnje so razširili od 2 na 5 cm in si s tem prihranili veliko dela pri obracunavanju terenskih podatkov. Odrekli so se bonitiranju gozdnih rastišc na temelju drevesnih višin z izjemo cistih enodobnih enot. Hkrati so se odlocili, da bodo dobroto rastišc izražali z njihovo pripadnostjo doloceni fitocenološki združbi oziroma podzdružbi, ker so bili že takrat prepricani, da so le-te najpravilnejši in najbolj homogen izraz rastnih možnosti. Zaradi tega je urejevalna služba v Sloveniji postala ne samo iniciator, temvec v vecini primerov tudi narocnik fitocenoloških raziskav. 
Za osnovno enoto pri urejanju gozdnega gospo­darjenja so proglasili gozdnogospodarsko obmocje, ki se deli na tradicionalne osnovne gozdnogospo­darske enote. 
Po letu 1950 so povsod v Jugoslaviji zaceli urejati gozdove po gozdnogospodarskih obmocjih tako tudi v Sloveniji. Toda že po preteku enega leta so v Sloveniji spoznali, da tak nacin urejanja zahteva mocno in v republiškem merilu centralizirano urejevalno službo. Vendar so se taki centralizaciji, ki bi pasivizirala gozdnogospodarske organizacije, hoteli izogniti, ker so bili prepricani, da mora vsako gozdno gospodarstvo imeti svojo urejevalno službo, da bi poglobilo svoje znanje o naravi gozdov, s katerimi gospodari. Urejanje je prešlo na gozdna gospodarstva 
V letu 1968, ko je bila koncana prva ureditev vseh gozdov v Sloveniji in ko so bili sestavljeni 
GozdV 63 (2005) 7-8 
že revizijski gozdnogospodarski nacrti za mnoge osnovne enote, so delovne enote urejevalne službe pri GG že nabrale toliko znanja in izkušenj, da so se vrnili k zacetni misli in zahtevi, naj se gospodarjenje z gozdovi organizira širše, in sicer v okviru gozdno­gospodarskih obmocij . Pristopili so k izdelavi prvih gozdnogospodarskih nacrtov obmocij 
Leta 1975 ob osemdesetletnicije Pipan za uspešno dolgoletno delo prejel Kidricevo nagrado. 
Gašperšic ( 1995) o urejanju gozdov v Sloveniji po drugi svetovni vojni pravi takole: Celotno povojno obdobje je obdobje izredno dinamicnega in plod­nega razvoja na podrocju urejanja gozdov. Za razvoj gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in še posebej za razvoj urejanja gozdov so že v prvih letih po koncu druge svetovne vojne sprejeli naslednja izhodišca: 
-ob racunali so z nemško gozdarsko šolo: prepo­vedana je bila secnja na golo, osvojena je usmeritev gojenj a naravnih in mešanih gozdov, prebiralni gozd pa je sprejet za glavno obliko gospodarjenja; 
-monokulture smreke je treba spremeniti v mešane gozdove; -z gozdnogospodarskimi nacrti je treba zajeti vse gozdove; 
-kontrolna metoda je sprejeta kot idej na podlaga v urejanju gozdov, uveljavljena je polna premerba sestojev in predpisano vodenje evidence o gospo­darjenju z gozdovi; 
-uveljaviti je treba obmocni (celostni) koncept pri gospodarjenju z gozdovi, zato je bila poleg izdelave tradicionalnih nacrtov gospodarskih enot predvidena tudi izdelava obmocnih gozdnogospo­darskih nacrtov; 
-izreden poudarek je bil dan fitocenološkim raziskavam, kartiranju gozdnih združb ter uporabi izsledkov teh raziskav pri gospodarjenju z gozdovi, kar je izredno prispevalo k razvoju ekološke miselnosti. 
Gašperšic ( 1995) takole zakljuci: Glavna nosilca te usmeritve sta bila dr. R. Pipan in dr. V Tregubov. 


Viri: 
Sumarska enciklopedija FUNKL, L., 1975. Dr. ing. Rudolf Pipan -:-Kidricev nagrajenec osemdesetletnik. Gozdarski vestnik. GAŠPERŠIC, F., 1995. Gozdnogospodarsko nacrtovanje v 
sonaravnem ravnanju z gozdovi Univerza v Ljubljani,. 

Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdars.tvo. PERKO, F., 2005. Trpeli so naši gozdovi. Slovenski gozd in gozdarstvo v prvem desetletju po drugi svet~vni vojni. Založništvo Jutro d.o.o. Ljubljana. PIPAN, R., 1955. Urejanje gozdov v letih 1945-1954. 
Gozdarski vestnik mag. Franc PERKO 


Gozaarstvo v casu in prostoru 
»Marginallandscapes and nutrient-poor ecosystems-
processes and adaptations« 
Porocilo s 48. simpozija IAVS v Lizboni na Portugalskem 
V casu med 24. in 29. julijem 2005 je v Lizboni na Portugalskem potekal že 48. simpozij IAVS (Inter­national Association for Vegetation Science). Med­narodno združenje, ki vkljucuje raziskovalce flore in vegetacije s celega sveta, je na simpoziju dalo poseben poudarek skrajnim okoljem. Simpozij je obravnaval procese in prilagoditve rastlin in rastja na ekstremne razmere v razlicnih skrajnih okoljih. 
Simpozijski prispevki so bili uvršceni v naslednje tematske sklope: A -Rastlinstvo in rastje marginalnih, robnih 
rastišc 
B-Biodiverzitetne »vroce tocke« 
C-Biotska pestrost in njeno ohranjanje v skraj­nih okoljih 
D -Vdor (rastlin in rastja) v skrajna okolja 








Slika 6. Udeleženci strokovne ekskurzije na obmocju Sin tre, zahodno od portugalske prestolnice, spoznavajo razlicne tipe gozdne in obgozdne vegetacije 
E-Dejavniki, ki vplivajo na ekosistemske pro-

cese F-Eksperimentalne izkušnje iz skrajnih okolij G -Modeli in nakazovalci sprememb H -Trajnostno gospodarjenje v skrajnih oko­
ljih I -Elementi okolja in globalne spremembe J -Ostale teme Na simpoziju so bile predstavljene interakcije med 
dejavniki okolja in rastjem ter rastlinami v najrazlic­nejših skrajnih, obrobnih okoljih in ekosistemih_ Pod pojmom »Marginallandscapes« so bili obravnavani razlicni krajinski sistemi oz. okolja, ki so obicajno zaznamovana z grobo, neugodno prostorsko morfo­logijo in klimatskimi omejitvami za produktivnost rastlin (npr. gorska, suha do polsuha mediteranska okolja, pušcave). To so najpogosteje tudi okolja z raz­meroma majhno intenziteto kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Namen tokratnega simpozija je bila med drugim tudi diskusija o razlicnih pristopih vegetacij­ske znanosti ter oblikovanju stališc za gospodarjenje s temi obmocji s posebnim poudarkom na vlogi ras­tlin in celotnih rastlinskih združb. 
V okviru tega srecanja so bili gozdovi, ki imajo mezoftlnejši znacaj, nekoliko manj obravnavani. Obra­vnavni so bili predvsem goz­dovi in gozdna vegetacija 
Slika 8. V priobalnern pasu Atlantskega oceana prevladuje grmicasta vegetacija 
GozdV 63 (2005) 7-8 

Slika 7. Hrast plutovec Quercus suberpo odstranitvi plute, ki je pomemben portugalski izvozni artikel. Portugalska prispeva vec kot polovice svetovne proizvodnje plute. 
v bolj robnih, skrajnih okoljih ali delih gozdnih ekosistemov z bolj ekstremnimi ekološkimi pogoji (npr. vegetacija na zgornji gozdni meji, mediteranski gozdovi, vegetacija v sestojnih vrzelih, ob gozdnih cestah). 
Na tokratnem simpoziju je bila naša država zasto­pana z dvema predstavitvama raziskav naše gozdne vegetacije in dejavnikov, ki vplivajo na njen razvoj. Predstavniki Biološkega inštituta ZRC SAZU so pripravili odmevno predavanje z naslovom »Process of changes in structure, floristic composition and chemical soil properties in succession trajectory of birch forests in Slovenia« (avtorji A. Carni, P. Košir, 
M. Jarnjak, A. Marinšek, U. Šilc in I. Zelnik). Avtorji 





Goz arstva v casu in prostoru 
prispevka, ki je bil uvršcen v sklop A, so predstavili rezultate raziskav sukcesije brezovih gozdov v Beli krajini. Obravnavani so bili tako širši prostorski vidiki in njihov razvoj v daljšem casovnem horizontu kot tudi podrobni vegetacijsko-rastišcni vidiki brezovij v tem delu Slovenije. 
Gozdarski inštitut Slovenije je bil zastopan s predavanjem z naslovom »Influence of ecological conditions and forest structure on species diversity of (fir)-beech forests ina Dinaric region, Slovenia« (avtorji: L. Kutnar, M. Urbancic, M. Cater, U. Vilhar in 
P. Simoncic), ki je bilo uvršceno v simpozij ski sklop B. Prispevek je kompleksno obravnaval rastlinsko vrstno pestrost v razlicnih ekoloških razmerah v izbranih jelovo-bukovih in bukovih gozdovih v dinarskem obmocju Slovenije. V prispevku so bili predstavljeni 
Les zares 
Zveza gozdarskih društev in Zavod za gozdove Slovenije sta v Novi gorici organizirala posvetovanje 
o rabi lesa. Pohvale vredna pobuda, da naj bi po dolgem casu govorili o rabi lesa, ceprav je beseda tekla bolj o gozdu. Tu mislim opozoriti na dve izjavi, ki sta šli neopaženo mimo. Prva je izjava referenta, dr. ·R. Goloba. Dejal je (smiselno povzeto), da za energetiko biomasa iz gozda ob današnjih pogojih ni zanimiva. Zanimiva bo, ko bo državna subvencija dovolj velika. Energetik to ve in tudi že predvideva ukrepe! Drugo je bilo slišati v diskusiji direktorja Soškega gozdnega gospodarstva g. L. Cibeja v zvezi z zaprtjem Iverke v Novi Gorici. Rekel je nekako takole: Sedaj vozimo surovino preko Soce. Tam delajo iverne plošce. Škodljivi vplivi, zaradi katerih so zaprli Iverko se vracajo sami, plošce pa kupujemo tam. Obe ugotovitvi sta v precejšnji disonanci z rav­nanjem gozdarjev (etati, N atura, skrb za ekonomiko gozdarstva, tudi v zasebnih gozdovih). 
Še kratka enakdota: Ko so bili gozdarji iz Repu­blike srbske na strokovni ekskurziji v Sloveniji so jim pokazali tudi delo gozdarskega zgibnika WOODY. Udeleženci so pazljivo poslušali. Sredi razlage je razlagalca prekinil medklic: "A koliko to košta? '~ Ko je dobil odgovor je hitro ugotovil: "To je za nas pre­skupo!". Zbranost poslušalcev je v trenutku popustila, referent je naprej govoril sam sebi. 
Nafta se draži. Prognoze napovedujejo še nadaljnje narašcanje cen. Obnovljivi viri energije, z biomaso vred, postajajo vse zanimivejši, ce ne celo nuja. Vse rezultati raziskav vplivov razlicnih maticnih podlag, razlicnih talnih in hidrološke-klimatskih razmer, strukture sestojev in intenzitete gospodarjenja na vrstno sestavo in strukturo vegetacije. Poseben poudarek je bil na razlikah v razvoju vegetacije v naravnih sestojnih vrzelih v pragozdnem ostanku jelovo-bukovega gozda in v umetno osnovanih vrzelih v gospodarskem jelovo-bukovem gozdu. 
Simpozijsko dogajanje je bilo popestren o s spozna­vanj em atlantskega rastlinstva in rastja na zahodnem dela Iberskega polotoka. 
Prihodnje 49. letno srecanje IAVS bo v zacetku leta 2007 v Palmerston North na Novi Zelandiji. 
dr. Lado KUTNAR 
Gozdarski inštitut Slovenije 
Ljubljana 
države nacrtujejo nekajkratno povecanje pridobivanja energije po tej poti. Proizvodnja biomase z okolju prijaznimi tehnologijami je predraga. Ta energetski vir ni konkurencen in tako neuporabljiv. Z manj prijaznimi tehnologijami in velikim odstopanjem od nacela sonaravnosti, bi jo proizvajali lahko ceneje, konkurencno. Razliko v stroških obeh nacinov naj bi pokrila država, s subvencijami. Temu je treba dodati še vpliv Kiotskega sporazuma o omejitvi emisij toplo­grednih plinov in kaznih za prekoracitev dogovorjenih emisij, ki so že dogovorjene v okviru EU Za nas je bolj pomembno dolocilo o prodaji (prihranjenih, neuporabljenih, racionaliziranih) odvecnih kolicin. Industrij alec, kmalu najbrž tudi avtomobilski prevoz­nik, ki onesnažuj eta okolje in povzrocata vse težave, bosta nagrajena, ce bosta okolje onesnažila malo manj od dogovorjenega. Poudarek je na "dogovorjenem': ki je lahko zelo dalec od dejanskega stanja škodljivih emisij in je dosežen na politicen nacin, ki vkljucuje vse vrste mešetarjenj in še cesa hujšega. Danes se temu rece lobiranje in je dopustno. Gozdovi, ki vse to precistijo, pri tem umirajo, pa nic. 
Ob takem stanju nastaja vrsta dilem in se poraja mnogo vprašanj. Biomasa je tudi surovina za nekatere izdelke, kot so celuloza in lesne plošce. Porabniki (n.pr. Otiški vrh) so že zaskrbljeni. Najbrž špekuli­rajo na subvencijo, kot so jo že dobili celulozarji in jo dobivajo kurjaci biomase. Kdo ima najvec koristi od sonaravnega gospodarjenja in okolju prijaznih tehnologij? Koliko to stane? Kdo, koliko in komu 


ro storu -


naj to placa? Ali zagotavljanje neproizvodnih in neunovcljivih vlog gozda še vedno ne povzroca nobenega dodatnega stroška? Kdo trpi ta strošek? Ali ga lastnik gozda lahko še vracuna v ceno lesa in dobi tako povrnjenega? Pri katerih sortimentih je to možno? Ali in kako lahko gozdarji in gozdarstvo vse to prerivanje in spreminjanje v svetovnem merilu obrne sebi v prid? Ali je to možnost, da s subvenci­jami, napravimo redcenja in secnje drobnega lesa donosne? Vprašanj je še veliko, odgovorov malo in jih ob sedanjem razmišljanju in ravnanju gozdarjev še dolgo ne bo. 
Najbrž je že cas, da se tudi gozdarji zacnejo ul.-yarjati s temi problemi. Obicaj je, da subvencijo dobi proizvajalec in ne potrošnik; ne dobi jo kupec mleka in mesa pac pa živinorejec. Kdo je v našem primeru proizvajalec. Ali je to gozdar in lastnik gozda ali grelec tople vode in iverac (drobilec)? Podobno je tudi pri koncesijah in trženju z njimi pri emisijah toplogrednih plinov. Ve se, kdo ima s tem najvec dela, probleme najbolj pozna in jih edini lahko in najbolj smotrno reši. Reševanje teh problemov pa zahteva preskok razmišljanja na drugo, višjo raven. Z razprave kaj je pomembnejše: detaljni ali ureditveni nacrt in katerega naj bi opustili, na raven državne politike. Nov izziv za gozdarje! Ga bodo sprejeli ali prepustili pobudo drugim? 
prof. dr. Edvard REB ULA 

Gradacija bukove kobilice na bovškem 
V bukovih gozdovih med Trnovim ob Soci in Srpenice je letos prišlo do gradacije bukovc kobilice (Miramella alpina Koll.). Prve posledice gradacije so se pokazale v zacetku julija 2005, koncni obseg pa šele po treh tednih konec julija. Krošnje bukve in drugih manj pogostih drevesnih vrst so bile na površini 26 ha obžrte do 50% listne mase, na povr­šini 49 ha pa do 10%. Posamezna drevesa, zlasti bukev, veliki jesen in lipa so bila obžrta do golega. Posledice gradacije na krošnjah so bile opazne na 75 ha gozdov, povsod v bližnjih gozdovih pa je bilo opaziti povecano število kobilic. V najbolj prizade­tem predelu smo konec julija našteli do 10 odraslih kobilic na m2. Prizadeti so bili bukovi gozdovi na rastišcu predalpskega bukovega gozda (Lamio orvalae -Fagetum prealpinum) na apnencastih morenah s suhimi in plitvimi tlemi; okoliških bukovih gozdov na osojah s svežimi tlemi gradacija ni zajela. 
Bukova kobilica je edini tipicni gozdni škodljivec med kobilicami pri nas, najdemo pa jo povsod v alpskih in predalpskih predelih v Sloveniji. Velika je 2-3 cm, zelene barve z rdecimi in crnimi progami, zadek je spodaj rumenozelen. Krila ima kratka, zato je slab letalec. Samcek je manjši od sami cke. Prezimi v stadiju jajceca. Mlade kobilice (nimfe, larve) se razvijejo iz jajcec v mesecu maju; sprva se hranijo z zelišci na tleh, najraje iz rodov Vaccinium in Con­vallaria (BLEIWEIS 1966), kasneje pa se preselijo v krošnje dreves in obžirajo listje od zgoraj navzdol. Hranijo se z listjem 23 drevesnih vrst, najraje pa imajo bukev. Po 40-50 dneh se po veckratnih levitvah razvijejo spolno zreli osebki. Po parjenju samicka odloži v gozdna tla do 30 jajcec v skupinah po S -7, obicajno na soncne in suhe lege (BLEIWEIS 1966). Odrasle kobilice živijo do srede septembra. Praviloma se nov rod kobilic razvije iz jajcec že naslednje leto, lahko pa traja stadij jajceca brez posledic tudi vec let (BLEIWEIS 1966). V Sloveniji je v preteklosti že veckrat prišlo do gradacije bukovc kobilice, povzro­cila je celo golobrst v bukovih gozdovih v okolici Sevnice in Zidanega mosta (KOVACIC 1956). O hujših posledicah gradacij bukove kobilice v pre­teklosti -razen morebitnega zmanjšanja prirastka lesa zaradi golobrstov-nimamo porocil, prav tako ne o morebitnem ukrepanju z insekticidi, ceprav je zapraševanje in škropljenje naceloma možno. 


O bvzrokih za grada­cijo bukove kobilice na Bovškem lahko le ugi­bamo; verjetno so temu botrovali tudi ugodni pogoji za prezimitev jajcec in razvoj larv na suhih, osoncenih tleh ter zaporedje suhih, mrzlih zim z malo snega. V seka­kor pa posledica grada­cij e za gozdove ne bodo usodne, morda bo letos in še drugo leto manjši prirastek lesa. 
Viri: 
BLEIWEIS, S., 1966. Prilog poznavanju biologije i suzbijanje bukvinog skakavca (Podisma alpina Koli.). Zaštita bilja 17, s. 241-252. 
KOVACEVIC, Ž., 1956. Primijenjena entomologija. Zagreb Dragan MARKOVIC, Iztok MLEKUŽ 

Gozdarski vestnik, LETNIK 63 • LETO 2005 • ŠTEVILKA 7-8 Gozdarski vestnik, VOLU ME 63 • YEAR 2005 • NUMBER 7-8 
Glavni urednik/Editor in chief mag. Franc Perko 

Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic , doc. dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, doc. dr. Darij Krajcic, prof. dr. ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Zivan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic 
Dokumentacijska obdelava/lndexing and c/assification Maja Božic 
Uredništvo in uprava/ Ed ito rs address ZGO Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski .vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 
Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana 
Letno izide 10 številk/10 issues per year 

Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. 
Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS 
Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: 
CAB Abstract, TREECO, AGRIS, AGRICOLA. 

Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editoriaf board 
Visoko barje Šijec na Pokljuki (foto: Matej Rupel)