227
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob A 1 d š o v e c.
Iz globočiue morja.
(Dalje.)
Brž drugi dan se poda, kakor je bil, k bankirju, o katerem je Spitler govoril. Ta ga res pridržuje in po strani pogledaje zapazi v bližnjem prostoru res fotografa, ki se zel6 podviza, da bi dognal svoje delo. Da bi bila podoba njegova tim bolje zadeta , stoji Dolar nalašč prav pri miru; slednjič, ko je bilo V3e gotovo, ga bankir odpravi z obljub), da mu bo poslal brž naznanilo, ko se bo kdo s takimi nakaznicami oglasil, in da naj mu on (Dolar) pusti le številko hiše, v kateri stanuje, tu. Dolar mu zap;še številko neke hiše v nasprotnem delu mesta, katero je videi enkrat na svojem sprehodu. Ker pa vsemu temu še prav ne upa, marveč misli, da bo bankir koga poslal za njim gledat, če bo res podal se v to bišo, se napoti tje in ko se priliČno, prižigajoč si smodko, nazaj ozre, zapazi res, da nekod za njim leze. Na to gre dalje do iste hiše , katero je bankirju naznanil, stopi v vežo, malo počaka tam, potem pa, vtaknivši očali v žep, se poda po drugih potih do svojega stanovanja. Tu si spremeni vnovič obraz in obleko in ko gre zopet s hiše, bi ga bil vsak gledal za dobro rejenega mladenča, ki nima ves ljubi dan nič druzega opraviti, nego postopati po mestu. Kot tak nagovori dva ob voglu sloneča čioveka, katerima je na raztrganih obrazih videti , da se dasta najeti za vsak posel, v slabi španjščini. katere se je bil tu že naučil, in ju praša, če mu hočeta storiti neko ljubav. Pri tem zažvenkljd s srebrom v žepu. Obraza spremeoivši v prijazno kremženje pravita, da ju je volja služiti gospodu.
,5Dobro! Jaz ne zahtevam veliko, a plačam dobro", nadaljuje Dolar.
228
„0 senor, razumiva" — je obeh odgovor — „vam je kdo pri neki doni (ženski) napoti, o že razumiva — tako-le. (Pri tem pokažeta dvoje na obeh straneh ostrih nož.) Ne bova zgrešila, zanesite se."
„Motita se, prijatelja! Tega ne zahtevam, ker nisem prepričan še, ali tisti človek res zalezuje mojo dono.    Marveč ravno to spaziti   naj   bo   vajina naloga.u
Na to jima naznani Dolar hišo, kjer je Spitlerjevo stanovanje, jima tega natanko popise in naroči, da ga neprenehoma eden izmed nju straži, a tako, da oni ne bo o tem nič zapazil; potem pa da mu sporočita, kam in kedaj kam gre. Zato dobi vsak po 3 sreberojake na dan, morda še več, kakoršno bo sporočilo. Junaka zadovoljno prikimata in prejmeta vsak po 5 srebernja-kov naprej.
Dobro sta stražila, Dolar je zvedel za vsak korak, katerega je Spitler storil. Ali to je bilo drago, Dolar je preračunil, da s svojim denarjem na ta način ne bo dolgo shajal, ker ga je polovica že potrošena. Zato ga je jako razveselilo sporočilo enega najetih ,,juoakov", ki je na večer prišel povedat, da je straženi ,,senoi" ta dan bil pri treh bankirjih (bili so tisti, katere je imel Dolar zapisane), potem pa jel pospravljati po svojih sobah, kakor da bi mislil odpotovati. Dolar d& junaku 10 srebernjakov in naročivši mu, da naj jutri še ostreje pazi, se poda k luki in zve tam, da ima brž drugo jutro odriniti parobrod preko Kube v Evropo na Spanjsko. Hitro se da peljati na ladijo in praša, če je še kak prostor prazen za popotnike.
,,Prostora dovolj! V Evropo se je oglasil dozdaj en sam popotnik z imenom ,,Schmid', odgovori kapitan.
,,Vpišite tedaj še mene", pravi Dolar, kateremu srce veseija poskakuje.
Kapitan ga vpiše in mu veli drugo jutro zarano priti, ker z zoro odrine ladija. Dolar je res na vse zgodaj že z vso svojo pičlo popotno robo na ladiji in kmalu za njim se — kaka radost! — Spitler pripelje na parobrod. Piščalka zapiska in parobrod začne sopi-hati ter pomikati se v obširno morje.
Kako ravnati, da tiček ne uide s kleti, o tem Dolar še ni imel pravega načrta : za prvo se mu zdi potrebno, da Spitlerju ne pride prepogosto pred oči, kajti dasi-ravno je bil zelč spremenjen in ga Spitler v hiši Kiparjevi prav za prav ni nikoli prav dobro videl, se mu je vendar varnejše zdelo, ogibati se ga kolikor mogoče; za drugo pa sklene kolikor mogoče marljivo opazovati Spitlerja, zato prosi kapitana, naj bi mu dal spalnico če mogoče blizo Schmida, ker oba potujeta v Evropo, tedaj najdalje izmed vseh drugih, in se bosta drug dru-zega privadila. Kapitan vstreže tej želji in odkaže „Gutmanuu (na to ime je imel namreč Dolar popofni list) Čedno sobico tik Spitlerjeve; stena je bila tenka, tedaj je bilo mogoče kaj slišati, kar se je na oni strani godilo ali govorilo. Pozneje je pa Dolar v to steno v kotu še linico zvrtal in va-njo vteknii zarnašek, katerega je izdrl, kedar je hotel Spitlerja z očesom opazovati. Na ta način se mu je posrečilo zvedeti, da ima budodelnik ves denar v amerikanskih velikih bankovcih zavit v dolgem, plošnatem , širokemu pasu podobnem mehurji z usnja in z gutaperko tako zalitem , da voda ni mogla nikakor do tega, kar je bilo v njem; ta mehur ali pas je imel noč in dan krog života na nagi koži opasan.
To vedeti je bilo za Dolarja najvažnejše, kajti na ta način se ni mogel zgubiti denar, dokler se bi Spitler sam ne zgubil. Prvi trenutek šine Dolarju misel v glavo, kapitanu vse razodeti ter na podlagi sodnijskih pooblastil in pisem zahtevati od njega, naj prime hudo-deloika, mu odvzame denar, njega pa zapre in varuje ter ga v Evropi odda gosposki. Toda to misel brž zopet
ovrže, ko se spomni hudih in britkih skušinj, katere je v Ameriki z gosposkami doživel. Varnejše se mu toraj zdi, gosposko še le v Evropi, ko bo Spitler stopil na suho , klicati na pomoč , do tje pa ga le opazovati in skrbeti za to, da oni ne bo zapazil preteče mu nevarnosti. Oboje ni bilo ravno težko, kajti na ladiji je bilo* razen nju še več popotnikov, tedaj se ga je lahko ogibal tem bolj, ker Spitler sam ni iskal nobenega znanstva, ampak je bil le rajši sam in je malo govoril.
(Dalje prihodnjič.)
234
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob Alčšovec.
Iz globočine morja.
(Dalje.)
Do Kube je bila vožnja srečna in primerno nagla. Tu je ladija postala dva dni, priskrbela si vode, in dobila nekaj popotnikov do Evrope. Spitier se z ladije ni ganil in zato je tudi Dolar na nji ostal, češ, da je na suhem presoparno. Tretji jian so zopet na morji na poti naravnost proti Evropi. Stirnajst dni je bilo vreme vožnji zelo ugodno in kapitan je rekel, da bodo drug dan že videli Kanarske otoke, če bo tako lepo ko do-zdaj. Dolarju začelo je srce urnejše biti in naglejse kri poditi po žilah; spominjal se je, da bo kmalu dosegel svoj cilj, mislil se je že pri svoji Emi.
Ponoči pa se vzdigne vihar, ki traja s strašno silo tri dni in tri dolge noči. Trdna in močna ladija, ki je prej tako krepko orala si pot po polji morja, je zdaj neokorno truplo z lesa in železa, ječeče pod silo valov in vetrov, ki delajo ž njim, kar se jim zdi. Popotnike popade strah in groza, najplašnejše in najobupnejše se vede Spitier. Slaba vest in pa smrtna nevarnost — to se nikakor ne vjerua.
Posebno silovit je vihar tretjo noč. Kapitan že ne more več preračuniti, kje da so, le toliko je skoro gotovo , da je bil parobrod zagnan daleč v stran proti jugu. Dozdaj še ni trpel posebne škode, le en mornar je bil po nekem drogu hudo ranjen. Parobrod pa se je vrlo ustavljal valovom, da si so mu neprenehoma rebra pokala. Zato je kapitan mislil, da bo srečno^ prestal nevihto, če ga ta ne zažene proti suhi zemlji. Ce bi te pa to zgodilo, potem se je bati najhujšega. Kak strah prešine tedaj vse, kar je na ladiji, ko nekdo zaupije:
„Suha   zemlja!    Na   tri   (morske)   milje   daleč   se vidi luč".
„Pripravite čolne, spustite jih doli!" — veli glas kapitana.
Za tem zagrometa dva topova kot znamenje sile in klic na pomoč. Vse plane iz notranjih prostorov na vrh, tudi Dolar tik za Spitlerjem, ki je tako zmešan, tako prestrašen, da ne ve, kam stopa. Ko pride na vrh in dobi od valov nekaj kapljic v obraz, se obrne nazaj in teče v svojo čumnato. Ta hip se ladija strese, kakor da bi bila nekam zadela, in vrata do notranjih prostorov se zapro.
„Kdor more, reši se", je splošni klic, vse dere in ae rine proti čolnom, Dolarja, ki se je prepričal, da je Spitler se v notranjih prostorih, potiska veliko ljudi pred sabo tako, da nazaj nikakor ne more. Predno se prav zave, je z drugimi vred v čolnu, ki brzo odrine od ladije v valove s tremi drugimi vred. Od suhega sem se čuje klic, a kaj je Dolarju za rešitev lastnega življenja, če mu nesrečna osoda vzame to, čemur je posvetil svoje življenje — Emo! Io to je zgubil, kajti zopet se čuje tresk in — valovi so požrli lepi parobrod, ki se je na dno pogreznil. V istem hipu zgrabi mogočen val tudi čoln ter ga zažene v nižavo. Dolar pride ob zavest. — —
Zbudi se na morskem bregu in gleda krog sebe. Bil je jasen solnČen dan.
„Kje sem?" — vpraša španjski.
„Na otoku Madejri, senoru — je odgovor iz ust lične mlade Spanijolke, ki se je ž njim posebno vkvar-jala, kakor je bilo videti.
(Dalje prihodnjič.)
235
241
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika*
Spisuje Jakob Aldšovec.
Iz globočine morja.
(Dalje.)
Do tu so segali spisi Dol ar je vi, katere sem bil prebral, ko je že solnce skoz okno gledalo. S spanjem ni nič, to naglo spoznam, zato vstanem in se napravim, da bi šel k Dolarju, da bi ustmeno povedal konec jako zanimive dogodbe. Po pravici povem, če rečem, da si konca nisem mogel po vsem tem nikakor misliti. Go-stilnico, v kateri je bil čez noč ostal, mi je bil že sinoči povedal, zato se - v kavarni s sklenico čaja pri-vezavši si dušo — podam naravnost tje. V veži vidim tri služnike, ki ravno skladajo dolg zaboj z voza. Te vprašam po tujcu z imenom „Gutman", ki je včeraj prišel z Marseilla.
„Le za nami" — je odgovor — „ravno mu imamo ta zaboj nesti v sobo".
Jaz grem za njimi in ko do3pemo do sobe, se od-pro vrata, in on stopi, bled ko smrt, med nje.
„A gospod svetovalec, tako zarano že? Le notri, prosim !"    Delavcem   veli  dolgi  zaboj   postaviti   v   kot
242
sobe, in ko se je to zgodilo in so nosači odšli, se obrne proti meni:
„Vse brez vspeha, kaj ne?" — vpraša z milini tužnim glasom. „Tako daleč že, toliko prestati in vse za —- nič. To je bridko, gospod svetovalec. O Emi ni duha ne sluha!"
„Ravno zato ni še obupati" — ga skušam jaz tolažiti. „Truplo njeno se se ni nikjer našlo, tudi je nihče ni videl pri vodi. Ni li po vsem tem mogoče, da, skoro gotovo, da še živi, da se je skesala, da je s tem korakom hotela le odložiti poroko ali jo celo nemogočo storiti? Ravno kakor ste vi Spitlerja" — nadaljujem, besedo nalašč napeljaje do te stvari — „ravno kakor ste Spitlerja, ki je tudi vtonil ¦—M
„A, ste že vse prebrali?" —- prične z žalostnim glasom. »Zdaj, ko je vse zgubljeno za-me, imam le še eno dolžnost spolniti. Tu je denar Riparjev, izročite mu ga!"
Poda mi listnico, v kateri so nakaznice na 290.000 gold., in nadaljuje:
„10.000 gold. je bil hudodelnik porabil, drugo je tu. Pa ker zapazim, da vam ni še vse jasno, nadaljujem ustmeno svojo povest, kar je nisem mogel zapisati, ker se mi je domu mudilo. Podam vam jo v kratkih besedah".
,,Od potopljene Iadije se nas je malo rešilo, tudi kapitan je vtonil. Mene je našla barka na pomoč hi-tečih otočanov v morji okleojenega okoli deske razbitega Čolna. Brž ko se zavem, mi je prva skrb popra-sevati, če se je Spitler -— katerega sem mornarjem natanko popisal, rekoč, da je moj bližnji žlahtnik — rešil« A nihče ga ni videl, tudi se truplo njegovo ni našlo ob bregovji, kakor trupla mnogo drugih vtonjencev, med njimi tudi kapitana. Ladija se je bila cela pogreznila, ker ni bilo nikakoršnih kosov od nje ob bregu in na zopet mirnem morji plavajočih videti. Po tem mi je bilo jasno, da se je Spitler potopil z ladijo vred, da mora še zdaj v njenem trebuhu biti. Al kako ga spraviti na dan? Ce bo le par dai v morji, lotile se ga bodo morske živali in   potem  je za-me   vse zgubljeno".
,,Ladija se je bila potopila kak streljaj daleč od brega, morje je tu plitvo, komaj kakih 15 sežnjev globoko. Nesreča se je bila naznanila v glavno mesto in od tod so pričakovali povelja, kaj storiti. Jaz sem vedel, da bodo skušali ladijo v morji razstreliti, da tako k vrhu pride, kar je kaj vrednega, drugo pa se potem po dnu pobere. To mi je povedala^, mornarska rodovina, katera me je pod streho vzela. Ce tedaj ladijo, katera se cela vzdigniti nikakor ne da, razstreie, potem je Spitlerjevo truplo razdjano in pas njegov splava po morji. Sam pa ne morem nič storiti, toraj sklenem obrniti se do kacega mornarja in to po deklici, ki mi je tako marljivo in dobrovoljno stregla. Imel sem še precejšnjo svoto denarja, tega sem bil pripravljen žrtvovati."                                                            (Dal. prih.)
259
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob Alešovec.
Iz globočine morja.
(Dalje.)
Do tu so segali spisi Dolar je vi, katere sem bil prebral, ko je že solnce skoz okno gledalo. S spanjem ni nič, to naglo spoznam, zato vstaneoa in se napravim, da bi šel k Dolarju, da bi mi ustmeno povedal konec jako zanimive dogodbe. Po pravici povem, če rečem, da si konca nisem mogel po vsem tem nikakor misliti. Gostilnico, v kateri je čez noč ostal, mi je bil že sinoči povedal, zato 6e — v kavarni s sklenico čaja privezavši si dušo — podam naravnost tje. V veži vidim tri služ-nike, ki ravno skladajo dolg zaboj z voza. Te vprašam po tujcu z imenom „Gutman", ki je včeraj prišel z Marseilla.
,,Le za nami" — je odgovor — „ravno mu imamo ta zaboj nesti v sobo".
Jaz grem za njimi in ko dospemo do sobe, se odpro vrata, in on stopi, bled ko smrt, med nje.
,,A, gospod svetovalec, tako zarano že? Le notri, prosim!" Delavcem veli dolgi zaboj postaviti v kot sobe, in ko se je to zgodilo in so nosači odšli, se obrne proti meni:
„Vse brez vspeha, kaj ne?" — vpraša z milim tuž-nim glasom. „Tako daleč že, toliko prestati in vse za —- nič. To je bridko, gospod svetovalec. O Emi ni duha ne slnha!"
,,Ravno zato ni še obupati" — ga skušam jaz tolažiti. „Truplo njeno se še ni nikjer našlo, tudi je nihče ni videl pri vodi. Ni li po vsem tem mogoče, d&, skoro gotovo, da še živi, da se je skesala, da je s tem korakom hotela le odložiti poroko ali jo ce!6 nemogočo storiti? Ravno kakor ste vi Spitlerja" — nadaljujem, besedo nalašč napeljaje do te stvari — „ravno kakor ste Spitlerja, ki je tudi vtonil —"
,,A, ste že   vse prebrali?" — prične   z   žalostnim glasom.   „Zdaj, ko je vse zgubljeno za-me, imam le še
260
€D0 dolžnost spolniti.    Ta je  denar  Kiparjev,   izročite mu ga!"
Podd mi listnico, v kateri so nakaznice na 90.000 gold., in nadaljuje:
„10.000 gold. je bil hudodelnik porabil, drugo je tu. Pa ker zapazim, da vam ni se vse jasno, nadaljujem ustmeno svojo povest, kar je nisem mogel zapisati, ker 8e mi je domu mudilo. Podam vam jo v kratkih besedah."
„Od potopljene ladije se nas je malo rešilo, tudi kapitan je vtonil. Mene je našla barka na pomoč hite dih otočanov v morji oklenjenega okoli deske razbitega čoloa. Brž ko se zavem, mi je prva skrb popraševati, če se je Spitler — katerega sem mornarjem natanko popisal, rekoč, da je moj bližnji žlahtnik — rešil. A nihče ga ni videl, tudi se truplo njegovo ni našlo ob bregovji, kakor trupla mnogo drugih vtonjencev, med njimi tudi kapitana. Ladija se je bila cela pogreznila, ker ni bilo nikakoršnih kosov od nje ob bregu in na zopet mirnem morji plavajočih videti. Po tem mi je bilo jasno , da se je Spitler potopil z iadijo vred , da mora še zdaj v^ njenem trebuhu biti. Al kako ga spraviti na dan? Ce bo le par dni v morji, lotile se ga bodo morske živali   in potem   je za-me vse zgubljeno."
,,Ladija se je bila potopila kak streljaj daleč od brega, morje je tu plitvo, komaj kakih 15 sežnjev globoko. Nesreča se je bila naznanila v glavno mesto in od tod so pričakovali povelja, kaj storiti. Jaz sem vedel, da bodo skušali Iadijo v morji razstreliti, da tako k vrhu pride, kar je kaj vrednega, drugo pa se potem po dnu pobere. To mi je povedala mornarska rodovina, katera me je pod streho vzela. Ce tedaj Iadijo, katera se cela vzdigniti nikakor ne dL, razstrelč, potem je Spitlerjevo truplo razdjano in pas njegov splava po morji. Sam pa ne morem nič storiti, toraj sklenem obrniti se do kacega mornarja in to po deklici, ki mi je tako marljivo in dobrovoijno stregla. Imel sem še precejšnjo svoto denarja, tega sem bil pripravljen žrtvovati."
(Dalje prihodnjič.)
265
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob Al^šovec.
Iz globo čine morja.
(Dalje.)
Da ne bom predolgo vlekel povesti, naj bo tu ob kratkem povedano, kako sem dosegel svoj namen. Deklica je imela za ljubega čvrstega, pa revnega mornarja , ki je večkrat na dnu morja že bil in pri tem rabil neko kapo, katero je z zrakom napolnil in tako mogel po več minut prestati pod vodo. Do tega sem se obrnil in mu ponudil 300 goid,, ako mi spravi na dan v ladiji zaprtega vtopljenca, mojega žlahtnika, katerega bi jaz rad na suhem pokopal. Malo premišlje-vaje mi to obljubi, če dam še dvema mornarjema , ki ga bosta s čolna v morje spuščala in kviško vlačila, kako plačo. Jaz obljubim skoro zadnji denar svoj in si izgovorim le, da se, čeravno še jako slab, peljem z njimi na morje. To mi dovoli in tako se peljemo po noči v čolnu tje, kjer se je bila ladija potopila. Kraj so morja navajeni ljudje naglo našli, in ko se pogumni mladeneč prvikrat   spusti   v dno — imel je  tudi za to
266
jako umetno narejeno svetilnico seboj — in ko ga čez par minut zlečeta pomagača zop^t na dan, pove, da je prišel do vrha ladije, katera postrani leži. Drugikrat pride z naznanilom, da je prebil okno čumnate, katero sem mu jaz popisal, od strani, in zagledal v prostoru po konci stoječe, z glavo ob strop butajoče zelo napihnjeno truplo. Tretjikrat naznani, da je to truplo z železno krevljo k oknu privlekel ter mu dal zanjko krog vratu. Predno se četrtikrat potopi, d& meni v roko vrv, rekoč, da naj jo trdno držim, na to zgine zopet pod morje in mornarja pazita na vrv, ki njega drži, jaz pa na svojo. In res! Še predno pride pogumni mladeneč kviško, že buti blizo čolna nekaj ven , ki se jame po morji zibati; videti je kakor kaka napihnjena pošast. Brž za tem prikaže se vrli pomorski junak, ki težko oddahoivši se odloži kapo in odveze svinec od nog. Vsi skup spravimo napihnjeno truplo v čoln in se odpeljemo proti suhi zemlji."
„Občutke moje, ko sem spoznal truplo Spitler-jevo, je težko popisati. Veselja, ki mi je navdajalo sreč, nisem smel kazati, ker bi bil utegnil ž njim svoje tovarše napeljati do misli, da ima to mrtvo napihnjeno truplo za me še kako materijalno vrednost. Še le, ko ga prines6 na dom v mojo ozko stanico, ko sem izplačal, kar sem obljubil, in ko sem sam pri njem, razpnem mu obleko in — skoro bi bil zavriskal — pas z denarjem je ovit okoli života. Naglo ga odvežem, se prepričam, da voda ni prišla va-nj, ga opašem sam pod obleko, potem zapnem mrliču obleko nad napetim truplom in pokličem zopet mornarje v stanico. ,Koliko časa utegne to truplo vstrajati brez smradu, brez gnjilobe?' — jih vprašam. ,0 senor, dolgo, dolgo, ker se je soli navzelo' — je enoglasni odgovor. ,Bi ga ne mogel pripeljati v Evropo, ker bi ga rad domd pokopal?' — ,Da, senor! Le vodo bomo spustili iz njega, potem ga bo naš zdravnik z neko rečjo pokadil in nabasal, pa bo. On je to že večkrat storil'. — Zdravnik res pride in vzame truplo v delo. Jaz mu obljubim plačo le potem, če bo truplo zunaj nepremenjeno ostalo, da ga bo vsak poznal, komur je bil ranj&i znan. Kako je oni zdravnik svoje delo opravil, vidite tu, če ste poznali Spitlerja."
Pri teh besedah vstane, gre k zaboju, ga odbije in — pred mano leži v zaboju z mahom in nekaterimi zelišami obdan Spitler skoro nespremenjen; truplo ima le bolj črnikasto barvo in obraz je nekoliko skrem-žen kakor pri mrličih, ki so se smrti zel6 vstrašili.
,,KoQec povesti" — prične vnovič, ko je bil zaboj zopet zaprl — „je kratek. Rad bi bil odpeljal se v Evropo, ker je do konca druzega leta manjkalo le še kake tri mesece; al zavoljo nemirnega vremena ni prišla nobena ladija v Evropo gredoč memo, pa tudi nobena se ni odpeljala. Se le čez dva meseca sem našel priliko odpeljati se s tem za me toliko vrednim zabojem do Marseilla, od koder sem nemudoma odpotoval sem. — To je zgodovina mojega lova, čegar konec je srečen — a zd-me zdaj več ne."
Ves speban se nasloni ob mizo, glava mu pade na dlan in globok zdihljej mu buhue iz polnih napetih prs. Kaj sem čutil jaz, to si vsak lahko misli. Prosim ga, naj se vmiri in privošči zdelanim udom počitka; to bo tudi duhd zopet ojačilo. Britek smehljaj, porok njegovega razdjanega srca, mi je odgovor, potem mi podd roko in reče:
,,Zahvalujem se vam za sočutje vaše ter prosim, da greste k Kiparju ter mu izročite denar. Zaboj s truplom hudodeinika utegnete vzeti, kedar vam drago, saj sem ga le za sodnijsko rabo seboj pripeljal. Za me bo res najbolje, Če si malo počijem."
(Dalje prihodnjič.)
290
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob AleŠovec.
Iz globočine morja.
(Dalje in konec.)
Obljubivši mu,  da  se bom popoldne zopet oglasil, grem in   se podam naravnost k trgovca Kiparja.   Po-
291
vedo mi, da je v svoji pisarnici, a da nikogar k sebi ne pusti. Toda jaz zahtevam kot sodnijaka oseba, da me puste k njemu, kar se tudi zgodi. Najdem ga na naslanjaču bledega in vpadenega. Ko me zagleda, pravi Čmerno:
„0, že vem, čemu ste prišli. Sprideno dete, ki nam je včeraj všlo, se je že vrnilo."
,,Gospica Ema se je vrnila domu in zdrava?" — prašam komaj skrivajoč svojo notranjo radost.
,,Kaka pa, kot zdrava! Le malo premražena je. Pa naj bi bila ostala tam,   kamor je všla.    Z ženitvijo
ni tako nič,  ženin  se  je  odpovedal in jaz--------jutri
bo vse mesto govorilo, da je bogati trgovec Ripar prišel na kani"
„Hvala Bogu, da sem prišel še ob pravem času" — vskliknem na polglasno.
„Kaj? še zasmehovanje — od vas, gospod sodnik?" zakriči Ripar razjarjen in skoči kviško. ,,Zasmehovanje od vas, ki niste bili v stanu vjeti mi Špitlerja?"
,,Če bi ga pa vendar bil vjel?" — vprašam jaz mirno in vprem va-nj oči. On zrč in ko nič ne odgovori, nadaljujem:
„In če ne bi imel le Spitlerja v pesteh, ampak tudi vam vkradeni denar?"
Ker le še brezsapoo zre va-me, kakor da bi besed mojih ne razumil, potegnem po Dolarju mi izročeni zavitek z žepa, ga razvijem in mu pokažem bankine nakaznice na 290.000 gold. Oči se mu odpro skoro do poka in hlastno seže po nakaznicah«
„Stojte, gospod, počasi!" — ga vstavljam jaz. ,,Vi ste obljubili tistemu, ki vjame hudodelnika z denarjem vred, lepo plačilo. Prej tedaj to, potem se vam zamore denar izročiti, o čemur boste dali potrebno potrdilo."
„Go8pod" — prične zdaj strastno in naglo — „meni se mudi. V dveh urah imam plačati okoli 200.000 gid., če ne, moram naznaniti konkurs. Povejte tedaj, kaj zahteva tisti, ki je hudodelnika vjel?"
„Ker se vam mudi, bova, mislim, naglo skup. Ta pogumni mladeneč, Dolar z imenom (pri teh besedah vprem va-nj oči in govorim počasno), kateri vam bo gotovo znan , ker je pred malo leti vašo hčer francoščine učil, zahteva za plačo svojega truda, pri katerem je zastavil svoje življenje in žrtvoval vse svoje premoženje, roko vaše hčeri, gospice Eme, o kateri sem z vaših ust radosten čul, da se je zdrava vrnila. Menim, da ne boste odrekli delavcu plačila, katero je gotovo zaslužil."
Ripar stoji kakor po streli zadet. Vendar lahko vsak ugane, da je slednjič privolil vse, tudi to, da sem ai od nakaznic pridržai jih za 50.000 gold., katere je skonca sam obljubil tistemu, ki bi hudodelnika zasačil. Ta denar sem si bil pridržai za Dolarja.
Ko mi je Ripar dal postavno pobotnico za prejeti denar, se nemudoma podam k Dolarju z veselo novico, katera ga je hipoma oživila. Da sta on in Ema potem kmalu stala pred oltarjem, to se samo razume, prej nego to , kako da ni skočila v vodo, kar je bila za trdno sklenila. To je pozneje sama razodela ljubljenemu „možičku", namreč: S trdnim sklepom, rajši se pokopati v vodi, kakor postati žena judova, je hitela proti vodi. Pride memo kapelice, v kateri je bila podoba Marije. Ko se v to podobo ozre, se jej zdi, kakor da bi jo Marijne oči svarilno gledale in hotele reči: ,,Kaj nameravaš? Kaj počenjaš!" Vsa zmešana gre od tod, zaide na poti in gre, sama ne vede, kam. Tako je prišla vtrujena in z raztrganim obuvalom do neke vasi že daleč od mesta. Tu se zgrudi na skladnino tramov in ne more dalje. Kmalo se nabere okoli nje kup otrok in tudi nekaj radovednih odraščenih vaščanov, a nobeden ne  ponudi   do  smrti  trudni  pomoči.    Slednjič  predere
sivoglav starček kup, se obrne proti zijalcem in reče strogo: „Čemu zijate, ne pomaga pa nobeden ? Ali ne vidite, da je sirota na pol mrtva?"
Vaščanska druhal se razkropi s krikom: „gospod župnik!" sivček v duhovni obleki pa pomaga revici na noge in jo pelje na svoj dom. Ko se je malo odpočila in okrepčala, se je spustila v pogovor z župnikom, katerega mili obraz ji je vzbudil popolno zaupanje do njega, tako, da mu je razodela, s kakim namenom je bežala z doma in da stariši ne ved6, kaj je nameravala. Vspeh daljega pogovora je bil ta, da se je zjutraj vdana peljala z župnikom v mesto ter podala se k starišem nazaj voljna trpeti, kar ji je namenjeno. Domd so jo sprejeli s strašno jezo , ker je bil med tem judovski ženin sam prišel razdret ženitev, ko se je po mestu zvedelo, da je neveste zmanjkalo.
To je bil vzrok, da si Ema ni končala življenja. Zakon njen je bil srečen, tudi oče Ripar se je kmalu privadil tega, v kar je sprva le z nevoljo in po okoliščinah prisiljen dovolil, zlasti ko je čez pol leta bogati Izak Morgenstern prišel na kant, ker je njegovo premoženje bilo le v delnicah različnih podvzetij, ki so pa zaporedoma propadla. Vrh tega sem ga dobil še jaz v pest zarad ponarejanja menjic in več prav grdih goljufij, ki so potem na dan prišle. Obsojen je bil na več let težke ječe.
Malo imam k tej dogodbi še dostaviti. Truplo Do-larjevo se je, ko so ga dotične osebe spoznale, zagreblo v kotu pokopališča, preiskava pa je bila končana, ker ni bilo nobenega gradiva več zanjo.
Trgovec Ripar je bil po vsem tem na zgubi za kakih 10.000 gold. A tega pozneje še čutil ni, marveč je bil vesel, da se je z dobljenim denarjem rešil in da ni dražje plačal tako izvrstnega zeta, kakor je Dolar, zdaj visi sodnik pri neki nadsodniji, ker se je bil potem vrnil k sodnijskemu stanu nazaj in čuda naglo napredoval. Ema mu je najboljša družica za življenje, jaz pa — — jaz sem krstni boter njegovemu starejšemu sinu, ki ima zdaj že brate in sestre.