Za materinski dan
poletno blago, perilo in nogavice po zelo ugodnih cenah pri
F. Koschier
CELOVEC - Klagenfurt St. Ruprccht, Kinoplatz 1
kuliurno-polH-ično glasilo-
s v e i o\/ n i h
domačih dogodkov
6. leto / Številka 17
V Celovcu, dne 29. aprila 1954
Cena 1 Šiling
Za materinski dan
dobro vpeljane AMAZONE DAMSKE NOGAVICE DAMSKO PERILO V
strokovni trgovini
Amaz^ne
BEER G E S. M. B. H.
Celovec — Klagenfurt Villacher Strasse 1
Tessin in Koroška
Ponovno smo tudi v našem listu pisali o vzornih narodnostnih prilikah v Švici. Nemci, Francozi in Italijani so številčno najmočnejše zastopani v državi, dali pa so tudi razmerno maloštevilnim Retoroma-nom vse pravice.
V času modeme tehnike pa se prebivalstvo razmemo tudi močno premika iz enega dela države v drugi del. Radi tega v pokrajini Tessin, kjer živijo že od nekdaj Italijani, pripravljajo novo zaščito domačega prebivalstva pred navalom tujerodnih elementov.
Tako postavlja univerzitetni profesor Burckhardt v Bernu zahtevo, da mora imeti vsak narod možnost in pravico, da se drugi ne bodo številčno bogatili na njegove stroške. Učenjak na univerzi v Ziirichu Giacometti zphteva cdlo, da v pokrajini Tessin omejijo pravico naseljevanja nemških obrtnikov, kljub temu, da so tudi ti švicarski državljani. Zahteva celo prepoved nemških šol in nemških organizacij za imenovano pokrajino, samo da bi Tessin obdržal italijanski značaj.
Nemški Švicarji so izdelali za Tessin obširen program, da v polni meri in za vse čase zajamčijo italijanski značaj Tessina. Zahtevajo sledeča jamstva:
1.	Tess insko italijanstvo je osnova državnega obstoja.
2.	Treba je onemogočiti vse, kar tessin-sko italijanstvo slabi in podvzeti vse, kar italijansko narodnost v Tessinu krepi.
3.	Nemški del Švice doprinaša k samoobrambi tessinskega italijanstva ter to samoobrambo pozdravlja.
4.	Nemški Švicarji podprejo vse od Tes-sincev zahtevane ustavne sprememlje.
5.	Švicarji pomagajo pri povečanju števila Italijanov v Tessinu.
6.	Nemški del Švice prepreči vsako nase-Ijevanje nemških Švicarjev v Tessinu, ker to ogroža italijanstvo Tessina.
7.	Švicarji podprejo zopetnji nakup nekdanje italijanske zemlje v okrepitev tessin-skega italijanstva.
8.	šolarjem nemške narodnosti posreduje šola osnove italijanskega jezika in italijanske kulture v smislu narodnostnih vrednot in v duhu obojestranosti.
9.	švicarski narod pozdravlja zgodovinsko utemljeno kulturno povezanost Tessina z Italijo kot povsem naravni pojav.
10.	Švicarski narod pozdravlja vso povezavo preko svoje južne državne meje in pozdravlja tudi dotok Italijanov v Tessin, pri čemer je politična prilagoditev v enaki meri potrebna kot kulturna prilagoditev nemških Švicarjev, ki pridejo v Tessin.
To so vsekakor tako širokogrudne zahteve, da v resnici dajejo življenj, možnost tudi malemu in gospodarsko šibkejšemu narodu. To je res izraz demokracije, ki daje tudi številčni manjšini možnost dihanja in življenja. To je polna garancija mirnega in prijateljskega sožitja narodov. To je pot v novo Evropo.
Ko človek prebira tako trezno presojanje in resno gledanje življenjskih vprašanj narodov, držav in vsega našega kontinenta, pa ne more preko naše domače ozkosrčnosti, ki ti zapiše: „Iredenta na prižnici, duhovniki se poslužujejo jezika komunistične sosedne države”. Če bereš in doživljaš boj [»roti drugemu deželnemu jeziku v šoli ali celo proti dvojezični občinski tabli.
Ali ni res ironija časa in prilik, da se v Švici država trudi, da ohrani vsak narod svoje, pri nas pa je ves državni aparat in gospodarski pritisk na delu, da bi od ljudskega štetja do ljudskega štetja zmanjšali število Slovencev domačinov. Pri nas so s pomočjo vsega državnega aparata izvedli in izvajali kolonizacijo ne samo iz države same, marveč celo iz severnih delov Nemčije. Slovensko kulturno delo ni le uživalo nobene zaščite in podpore, pač pa so Slovenci tudi s svojimi davki morali^lopri-našati, da so iz javnih sredstev podprli
Pogodba je s krvjo podpisana
Ruski predsednik Malenkov je govoril ruskim i] »osla n ceni o političnem položaju ob pričetku konference v Ženevi. Naglasil je zapet, da je Rusija pripravljena, da sama pristopi pod gotovimi pogoji k Atlantski zvezi, ki povezuje zahodne države. Ta predlog je stavila ruska vlada v svoji noti z dne 1. aprila 1954 prvič in so zahodne velesile predlog odklonile.
O razmerju med Rusijo in Francijo na eni, ter Rusijo in Veliko Britanijo na drugi strani, pa je dejal Malenkov, da so te države .povezane po posebnih pogodbah, ki so podpisane s krvjo.
V svojem govoru je Malenkov svaril pred Zahodno evropsko obrambno zivezo, ker hi
taka zveza pomenila zopetno (oborožitev Nemčije.
Malenkov je ponovil svoječasno Stalinovo zagotovilo, da lahko oba režima komunizem in kapitalizem Obstojata drug ob drugem in se merita na gospodarskem po-Iju.
V zvezi s poudarkom rusko-kitajskega prijateljstva je zahteval Malenkov, da mora Zahod spremeniti svoje zadržanje do komunistične Kitajske.
Ko je ministrski predsednik govoril o notranji politiki, pa je izrazil svojo nejevoljo nad ruskim kmetijstvom, ki ni v stanu zadovoljiti zadostni prehrani. Tu bo treba zopet novih načrtov, da bo talko mogoče povečati množino kmetij, proizvodov.
Svet gleda v Ženevo
Dne 26. aprila se je v Ženevi pričela konferenca, ki ima nalogo rešiti vprašanje Koreje in Indokine. Prvi dan je trajalo posvetovanje samo nekaj minut, kjer so se zedinili na' gotov red v predsedovanju. Ker so Sovjeti zahtevalli, da mora tudi komunistična Kitajska kot velesila po vrstnem redu predsedovati, so se končno 'pobotali tako, da bo posvetovanje o tvoril nevtralni taj-landski zunanji minister in bosta temu sledila kot predsednika zborovanja Molotov in Eden. Ti trije predvideni ministri bodo tv 'izmeni predsedovali sejam ženevske konference.
Ameriški zunanji minister Dulles je takoj prvi dan zagrozil z odpotovanjem, če bi konferenca komunistični Kitajski pri-
znala iste pravite, ki jih imajo ostale štiri velesile.
Drugi dan iposvetovanj, je bilo na dnevnem redu korejsko vprašanje. Zastopnika južne in severne Koreje sedita na konferenci drug,poleg drugega in sta tako sovražna brata prisiljena v dobro soseščino. Zastopnik južne Koreje je v svojem uvodnem govoru poudaril, da komunistična Kitajska krši določbe premirja, ker gradi v severni Koreji letališča in druge priprave za nadaljevanje boja. Zahteval je svobodne volitve v severni Koreji, ki naj, bi omogočile združitev obeh delov Koreje. Zastopnik severne Koreje je tirjal odhod vseh 'tujih čet iz Koreje tekom šestih mesecev ter svobodne volitve v obeh delih dežele, ki naj bi dovedle do združitve južne in severne Koreje.
Ministri so zopet govorili
Po velikonočnem miru so se zadnjo nedeljo zopet oglasili naši ministri, da povedo k položaju svoje mnenje.
Kancler Raab je priporočal zmernost v vseh zadevah ter dejal, da morajo tudi 'podjetniki uvideti potrebe delavcev.
Vicekancler je bil v svojih izvajanjih o-strejši in je dolžil OeVP, da vodi zunanjo politiko na svojo pest ter napram komunistom doma preveč popušča. Na ta vice-kanclerjev govor je navezal svoja izvajanja državnii tajnik Graf ter zahteval točnih podatkov, kje in kako je OeVP vodila talko
zunanjo politiko. Graf je tudi napadel koroškega deželnega glavarja Wedeniga, češ, da si on lasti vse zasluge za pomiritev na avstrijsko-jugoslovanski meji in vodi zunanjo politiko na svojo pest.
Zunanji minister ing. Figi pa je govoril mladim kmetom v Zgornji Avstriji ter dal zagotoVilo, da bodo kmetijski pridelki da-lekosežno zavarovani pred slabimi posledi cami liberalizacije zunanje trgovine. Kav pa se tiče izvoza svinj, je minister dejal, da izvoz dovoljuje samo v takem obsegu zato, da domači trg ne utrpi nobene škode.
Koroški velesejem
Po petnajstih letih bo koroški velesejem Spet na svojih lastnih prostorih. Angleži, ki so ga imeli 9 let, so ga spraznili začetkom meseca aprila. Prostor ima kakih 100 tisoč kvadratnih metrov. Za letos je že pripravljenih 1000 firm, ki bodo razstavljale poleti v Celovcu, med temi so tudi tvrdke iz Italije, Nemčije, Jugoslavije, Švice, švedske in Francije.
Direkcija velesejma je priredila zadnji petek tiskovno konferenco in dala povab-iljenim priliko, da si ogledajo prostore, ki so velesejmu na razpolago. Poleg zastopnikov javnega življenja, vlade, jugoslovanskega in 'italijanskega konzula in listov, smo videli tudi g. deželnega glavarja in celovškega žulpana.
Predsednik koroškega velesejma, mestni svetnik Novak, je v svojem govoru nakazal težkoče, ki jih je imela mestna občina, predno se ji je posrečilo dobiti prostore nazaj. Med drugim je omenil zanimanje za sejem in stalno naraščanje obiskovalcev.
nemško kulturno delo, da so tako delo izvabljali celo v ponemčevalne namene. Tako blizu smo si v Avstriji in Švici in vendar je razlika v gledanju in reševanju narodnostnih problemov tako velika. Pot v Evropo bo še dolga in trnjeva. Ni pa take poti brez popolne enakopravnosti narodov.
L. 1952 je n. pr. obiskalo sejem 95.000 ljudi, leta 1953 pa 150.000. škoda radi tega. ker je bil prostor v tujih rokah, znaša 4 milijone 'šilingov. Po novem je tako ureje no, da bo avstrijski lesni sejem imel svoj prostor. Zabavni park pa bo na zapadni strani na Rosentaler Strasse. Poleg glavnega vhoda na St. Ru predi ter Strasse bosta napravljena še dva nova vhoda in sicer na Florian-Grbger-Strasse in na Rosentaler Strasse.
MIRNE ŽIVCE
Da ..Vestnik” zelo razburjajo inserati v ,,Tedniku”, to že dolgo vemo prav od merodajne strani. Da pa bi ..Vestnik” spravil maili oglas firme Alojzij Perne iz Št. Vida ob Glini v velikonočni številki Ob živce, nismo mislili. Če tovariši dvomijo o Obstoju firme, se lahko prepričajo v 'trgovskem registru, ki j,e vsakomur dostopen.. Seve je oglašanje v »Tedniku” tudi slovenskim zadrugam možno, samo tega »Tednik” ne more napraviti brezplačno, ker se mora pač sam vzdrževati. Da pa »Vestnik” ni navezan na naročnino in ne na inserate, pa je itak znana stvar.
Kar pa se tiče Pernetove preselitve v ljubljanske zapore, pa je mnenje celo v socialističnih listih zelo različno od Vestnikovega.
KRATKE VESTI
Sprejemni izpiti na celovškem učiteljišču so dne 1. julija 1954. Prijave je treba poslati do 15. junija 1954. Podrobnosti objavimo v prihodnji številki.
V torek, dne 27. aprila, so se vršile žalne slovesnostii za žrtve gorske katastrofe velikega tedna v gorovju Dachstein. Od 13 žrtev so po desetdnevnem iskanju našli devet mrličev, od katerih so se v torek poslovili zastopniiki Avstrije in ki so bile prepeljane v Nemčijo.
Bivši namestnik jugoslovanskega ministrskega predsednika Milovan Djilas, ki je bil začetkom letošnjega leta zaradi preveč svobodnjaških člankov v raznih listih razrešen vseh funkcij,, je izstopil sedaj' tudi iz komunistične stranke. Djilasov svobodnjaški duh je zajel široke kroge izobraženstva.
Celovški taksišofer je peljal ponoči dvojico iz Celovca v Rož. Na poti ga je potnik udaril s steklenico tako, da je obležal nezavesten. Oba potnika sta pobegnila.
Na posestvu Janeza Petučnika v Vovbrah je izbruhnil požar, ki je napravil nad 200 tisoč šilingov škode.
Potrošnja lesa v zahodni Evropi močno narašča. Za leto 1954 je predvidena poraba 250. milijonov kubičnih metrov lesa, to pomeni v razmerju s predvojno dobo povišanje za 41 odst. Najbolj narasla je 'potrošnja brusnega lesa. V Evropi je danes 8 držav, ki producirajo več lesa, kakor ga .porabijo, 16 držav pa producira manj lesa, kakor znaša lastna poraba, tako bo torej tudi za leto 1954 primanjkovalo 100 milijonov kubičnih metrov lesa v zahodni Evropi, to se pravi, da cene lesu ne bodo padle.
Tekom meseca maja Ibo Rdeči križ izvedel zbirko za kritje svojih potreb. Rdeči križ nudi vso pomoč pri raznih katastrofah in oskrbuje s svojimi vozili prevoz bolnikov.
»Zaman gradite cerkve in šole, če nimate katoliškega časopisja”, je dejal papež Pi j XI.
V	Porenju v Zahodni Nemčiji 'bodo ob nedeljah in praznikih doipoldne odpadle vse športne prireditve, da bo tako tudi vsem športnikom dana možnost udeležbe božje službe.
V	Nazaretu, torej, kraju Kristusovega rojstva, so na zadnjih občinskih volitvah komunisti dobili 6 mandatov. Voljenih je bilo 15 občinskih odbornikov. Mesto Nazaret šteje približno 20.000 prebivalcev. •
Avstrijska mladina, ki doma ne najde dela in zaslužka, išče dela tudi v tujini. V Brazilijo se je izselilo nad 150 Avstrijcev, ki so imeli, že z doma dogovore z raznimi finnami. Ko pa so dospeli tja, so jih internirali na otoku liha das Flores. Ker je komisija zelo počasi delovala, so ti izseljenci stopili v gladovno stavko, da bi tako izsilili takojšnjo dodelitev dela.
Dne 24. aprila je državni prezident g. tir. Theodor Komer .dopolnil svoje 81. leto. Istega dne je poteklo sedem let, ko je nastopil g. Ferdinand VVedenig mesto deželnega glavarja Koroške.
OBVESTILO
Opozarjamo vse na razstavo in zaključno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 2. maja v šolskih prostorih šentjakobske gospodinjske šole. Dnevni red smo objavili že v zadnji številki.
OBLETNICA SMRTI ŽUPNIKA JANEZA STARCA Zaradi nepredvidenih ovif glede Starčevega spomenika se mora obletnica in blagoslovitev preložiti na nedeljo, dne 16. maja, torej ne bo dne 1. maja, kakor je napisano na 3. strani »Našega tednika”.
Župni urad v Št. Lenartu
Politični teden
Po svetu ...
Sedemnajst držav, ki so zainteresirane na azijskih vprašanjih — med temi tudi tiste, ki so se pod zastavo Organizacije združenih narodov udeležile vojne na Koreji — zboruje te dni v Ženevi. Toda večina teh držav tvori le okvir konferenci, na kateri igrajo glavno vlogo tri zapadne velesile, Sovjetska zveza — in Kitajska. Ženevska konferenca je tako po svojem obsegu in pomenu za svetovni mir celo važnejša kot je bila berlinska. Na tisoče delegatov, njih osobja, časnikarjev in — na stotine detektivov se drenja v palači nekdanje Zveze narodov in okrog nje.
Rezultat konference bo važen tudi za Evropo
Saj gotovo ni zgolj slučaj, da se je pretekli petek začelo v Parizu zasedanje 14 zunanjih ministrov Atlantske zveze. V slučaju, da bi konferenca v Ženevi ne prinesla olajšanja napetosti med Vzhodom in Zapa-dom, mora Zahod pospešiti organiziranje Atlantske zveze in njenega ožjega sorodnika, Evropske obrambne skupnosti.
Za ženevsko konferenco sta si oba tabora skušala pripraviti čim ugodnejša tla. Poleg ipojačane propagande in politične aktivnosti morejo Sovjeti pokazati tudi vojaške uspehe njih varovanca Ho Či Minha v In-ddkini. Zahod, predvsem Amerika, pa je osredotočil svoje napore za dosego čim večje enotnosti in skupnega nastopa. Po vsem videzu je to uspelo. Zadnje izjave treh zahodnih zunanjih ministrov pričajo o tem.
Zasedanje Atlantske zveze v Parizu je bilo namenjeno pospešenemu organiziranju vojaških sil držav članic te zveze in njen odnos do Evropske obrambne skupnosti. Slednje še niso ratificirale vse članice ((j) in zavisi vse od Francije, ki še vedno koleba.
V	Parizu sta bila oba zunanja ministra Zdr. držav Amerike in Velike Britanije, Dulles in Eden. Oba sta francoskemu kolegu Bi-daolt-ju prepričevalno govorila, naj vendarle že pozove parlament k ratifikaciji pogodbe o Evropski obrambni skupnosti, še pred konferenco v Parizu pa je ameriški predsednik Eisenhower naslovil spomenico na vlade šestih držav članic te zveze. V njej poudarja stališče ameriške vlade, ki se obvezuje za varnost Zapadne Evrope in bo vzdrževala svoje vojaške sile v Evropi, dokler bi bila ta ogrožena. Poudaril je nadalje najožjo povezanost interesov Amerike in Zahodne Evrope in zavrnil glasove, da bi se Amerikanci v slučaju vojne umaknili in se zgolj doma utrdili in od tam vodili vojno. Ta izjava naj bi bila tudi jamstvo Francozom in olajšala njih vladi parlamentarno borbo z domačimi nasprotniki Evropske obrambne zveze.
Toda tudi nasprotniki Evropske obrambne skupnosti ne mirujejo. Novega zaveznika so dobili v bivšem francoskem državnem predsedniku, ki je izjavil, da ga je v času njegovega službovanja ..dolžnost molčanja” obvezovala, da ni povedal svojega odklonilnega stališča.
V glavnem še položaj Bidault-ja ni izboljšal, sedanja vladna linija je sicer vzporedna z ameriško in še tesneje z. angleško, bo pa v kratkem stala pred težko preizkušnjo. V prihodnjih tednih bo francoski parlament moral odločiti in če bo z majhno večino odločil za pristop k Evr. obr. pogodbi, bo pač s tem storjen velik korak k uresničenju zamisli o enotni zahodnoevropski vojaški sili. Praktično bo pa za-viselo vse od tega, v koliko je francoski naroči — to se pravi njegova vojska, res z razumom in srcem pri stvari.
Izredna seja angleške vlade ob navzočnosti najvišjih vojaških osebnosti in razgovor med štirimi očmi Eden—llidault daje dovolj slutiti, da gre v Ženevi za važne, ne samo politične, temveč tudi vojaške odločitve.
V	zvezi s tem je treba omeniti, da je podpredsednik ameriške vlade Nixon v nekem govoru omenil možnost, da bi Amerika poslala svoje čete v Indokino, kar je potem naletelo na odpor pri Angležih in Francozih, ki se boje razširitve vojne na ostale azijske predele. Nixon je potem svojo izjavo tolmačil tako, da bi samo v slučaju umika francoskih čet bilo to verjetno.
Hrabra posadka v oporišču Dien Bien Phu v fndokini, pod poveljstvom v generala povišanega polkovnika De Castrie-ja, je v vedno težjem položaju, obkoljena na komaj enem kvadratnem kilometru svoje postojanke. Amerikanci so organizirali takore-koč iz Francije nekak „zračni most”, s tran-
sportnimi letali prepeljujejo na bojišče naravnost iz Francije izvežbane padalce. To je nedvomno veliko dejanje dn slično znanemu berlinskemu „mostu”. Padec utrdbe sredi ženevske konference bi imel najneugodnejše posledice za stališče treh zahodnih velesil...
Angleži so pristali na sodelovanje v ju-žno-azijskii obrambni zvezi, ki ji botruje Amerika. Toda izgovorili so se, da v tej zvezi ne smeta 'biti Čang-Kaj-Šek in Japonska. Da ne bi bilo preveč zamere pri Mao-Tse- Tangu in Rusih ...
Fronta Zahoda v resnici res ni tako enotna, kot je na 'zunaj, pred ženevsko konferenco. Toda fronta Vzhoda pa vsebuje kljub zunanji absolutni homogenosti morda še večje razpoke. Nobena politična tajnost ni več, da je v teku borba za večji
prestiž v Aziji- med obema komunističnima kolosoma Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Dovolj je bilo znakov o tem, -tako za časa korejske vojne kot zdaj ob indokineški. Toda spori so se poravnali doma in Zahod jih še ni mogel izkoristiti.
Vse te stvari dajejo sedanjim pogajanjem zelo zamotano vsebino, polno možnosti na uspeh tega ali onega partnerja, nosijo pa tudi veliko nevarnosti v sebi. Treba je predvideti vsako možnost razvoja in če generali prisostvujejo vladnim sejam in ob indokineški obali krožijo ameriške letalonosilke, nad njimi pa raketna letala, potem je lahko razumeti veliko odgovomost, ki leži nad državniki v Ženevi. Zahod ni v najbolj rožnatem položaju. Uspelo mu je zaustaviti komunistično ekspanzijo na Koreji in če mu uspe v fndokini, je oboje komaj polovičen uspeh. Obrambni vojaški pas, ki ga Amerikanci organizirajo od Skandinavije preko Sredozemlja do Avstralije in Japonske, ima 'še vrzeli. Je tukaj
Gospodarski položaj Indokino
indokina, ki jo tvorijo zvezne države Vietnama (Dežela jutranje svežine), Kambodža in Laos (prej- Lane Xang: dežela milijonov -slonov), je dežela z bogatimi pridelki in z izrednimi- možnostmi za gospodarski napredek.
Na področju 740.000 kvadratnih kilometrov ,to je za -tretjino večjem od Francije, živi 27 milijonov ljudi, ki se preživljajo po večini s kmetijstvom. Glavni pridelek je riž, riževa polja zavzamejo približno pet od šestih milijonov hektarjev obdelane zemlje; riž tvori 90 odstotkov prehrane prebivalstva, pred drugo svetovno je na riž odpadlo 35 odstotkov izvozne trgovine.
Zvezne države so po vojni dosegle že velik -napredek pri obnavljanju kmetijstva, -ki ga je spravila vojna v nered in še pridelek riža se približuje predvojnemu letnemu povprečju 6.5 milijonov ton. Notranji neredi in spopadi so v veliki meri preprečili obnovo rižne trgovine in -tako znaša izvoz riža iz Indokine zdaj le okoli 20 odstotkov predvojnega letnega povprečja. 1.3 milijona ton.
Indokina, Burma in Siam tvorijo skupaj tako 'imenovano azijsko ,,skledo riža”, izvoz teh držav obsega okoli tri četrtine celotnega izvoza riža na svetu in je neobhod-no potreben za prehrano stalno rastočega -prebivalstva Azije in Daljnega vzhoda.
Važne so nadalje gumijeve plantaže, ki ležijo okoli Sai-gona v Vietnamu in se raztezajo v Kambodžo. Pridelek gumija se že približuje predvojnemu letnemu povprečju 60.000 ton, vendar zdaj delo počiva na mnogih plantažah zaradi bojev med Viet-minhom in Vietnamom. Izvoz gumija pomeni tretjino izvoza zveznih držav.
Na-daljni važni pridelek Indokine so bombaž, koruza, kava, čaj, sladkor in poper. Zlasti- važen je za svetovni trg poper.
Važni za- gospodarstvo Indokine so tudi go-z-dovii mahagonije, ebenovine in kinkone (iz katere pridobivajo ki-nin). Nadalje ima Indokina znatna ležišča kositra, železa, tungstena, mangana in cinka. Ima izredno bogate vodne sile, naj omenimo le Rdečo reko na severu in Mekong na jugu.
Indokina ima vse osnove za odličen prevozniški sistem; 2.100 milj železnic in 22.000 milj cest, ki so obstojale pred vojno, je pa zdaj mnogo porušenih zaradi vietminških sabotaž in razdejanj.
Danes je -trgovinska bilanca zveznih držav zaradi vietmi-nškega rušenja gospodarstva ena od najbolj neugodnih na svetu. Indokitajški izvoz je padel od predvojnih 100 milijonov dolarjev na okoli 70 milijonov na leto. Uvoz je v zvezi z vojnimi dogodki porastel. Obnova notranje varnosti bi po mnenju raznih gospodarstvenikov hitro dovedla do obnove normalnega gospodarstva in trgovine.
Če bi Indokina padla popolnoma pod moskovsko im Mao-Tse-Tungovo gospostvo, bi to pomenilo popolno izrabljanje indoki-tajskega gospodarstva za moskovske namene; posledica za ostali azijski -svet bi bile nepregledne. Riž, koruza, ribe in druga živila, vse to bi izsesali iz zveznih držav za prehrano lačnega prebivalstva raznih dežel sovjetskega bloka. Razne surovine bi porabili za ojačenje sovjetskega vojnega stroja, ki bi .prodiral v -druge azijske države. Trgovina Indokine bi bila izgubljena za ostalo južnozabodno Azijo m ostali svet. Dobava riža, ki je tako potreben za prehrano Indonezije in Malaje, bi na primer izpadla ali se silno zmanjšala. Ves zahodni svet bi izgubil važen vir svoje trgovine, važ.no izvozno blago Indokine bi izpadlo, zvezne države pa bi ne dobivale več v zameno raznega blaga, ki ga potrebujejo za svoj gospodarski napredek.
Nervozna Ženeva
Odkar so na berlinski konferenci ,,po-tuhtali” novo konferenco in sicer v Ženevi v Švici, ki se je pričela minuli ponedeljek, je seve bilo v mestu vse na delu, da pripra-vij-o potrebno. Nad 2000 časnikarjev je treba preskrbeti in spraviti pod streho in skrbeti, da bodo mogli vsako novico takoj po najkrajši poti spraviti do svojih listov, katere zastopajo. Na stotine članov bodo štele posamezne delegacije velikih držav. Takih držav pa bo pet in 16 malih z manjšim številom zastopnikov.
šef ženevske policije ima vso odgovornost za varnost posameznih svetovnih politikov. Nevarnost političnih atentatov pa je ravno v Ženevi zelo velika, -saj je v Švici — vzoru evropske demokracije — zbrana emigracija iz vsega -sveta in ravno ta emigracija za zastopnike komunizma ni prav nič navdušena.
Rusi so v Ženevo z letali iz vzhodnega dela Berlina navozili živila vseh vrst za svoje ljudi- in seve tudi za slavnostne sprejeme, -ki so pač povezani s -tako svetovno „pri-reditvijo". Še bolj- zanimivo je, da so Rusi pripeljali po zraku celo pohištvo za vilo, kjer bo stanoval ruski zunanji minister Molotov. Tudi izbira vile, kjer 'bo stanoval
Molotov, j-e delala veliko skrbi, saj j-e menda bil sam svak zunanjega ministra prišel, da vodi te priprave. Tokrat bo prvič na svetovni konferenci zastopana tudi komunistična Kitajska. Kitajsko delegacijo vodi zunanji minister Ču En-laj. Tudi Kitajci so z letali -pripeljali vse pohištvo za svojo vilo. Odstranili so celo omet na stenah -te vile, da ne bi bili kjer koli montirani mi*-krofoni, ki bi beležili „taj-ne” pogovore.
Za Ženevčane j,e seve tudi velika skrb, kako poskrbeti potrebne tolmače za vse jezike in to predvsem za Kitajce. Iz vseh hotelov so pozvali vse poznavalce svetovnih in drugih jezikov, ki naj pomaga jo.
Ves ta napor je seve dobro preračunan, ker bodo Ženevčani gotovo tudi dobro zaslužili, ker navadno politiki in diplomati niso berači, marveč tudi predstavniki državnih blagajn, tudi tedaj, ko doma prav trda prede, saj se celo v Celovcu dogaja, da -predstavniki tuj-i-h držav ne „šparajo”, kadar je treba reprezentirati, čeprav na nemški prireditvi!? Tako je n. pr. jug. konzul za uspeh kongresa nemške pesmi poslal 500.— šil. To pa je prireditev, pri kateri je vsem slovenskim pevskim /borom zabranjeno sodelovanje.
Korošci, zavarujte pri KKLABRAKD!
(Koroška deželna zavarovalnica za škodo po ognju)
Celovec - Klagenfurt, Alter Plafz 30
Tel.: 18-46, 18-47
Francija, zamotan položaj v arabskem svetu, je nevtraJlistična Indija itd. Na mednarodni pozornici pa se j-e -tudi za zeleno mizo pojavila Kitajska, zaenkrat kot povabljeni gost, toda v bodoče?
„.in pri ms v Mriii
Na Dunaju je bil zadnjo soboto večer pohod molčečih -skozi glavne ulice. Ta de-: monstracija je veljala spominu na one vojne ujetnike, ki so še vedno v Rusiji. Ko so -ta pohod najavili s plakati, so Rusi ta-koj zahtevali odstranitev teh plakatov.
Med vladnima strankama se je politični boj nekoliko umiril. Med sindikatom stavbenih delavcev in zvezo stavbenih podjetij je prišlo do sporazuma, da bodo posredovali delavce le delovni uradi. Sicer pa se na vem -gospodarskem področju razmere ka-r dobro razvijajo. Zaposlitev stavbenm delavcev je hitro naraslla in tudi stavbena podjetja so z naročili zadovoljna.
Kakor smo že poročali, je v velikem tednu trinajst nemških turistov, in sicer trije učitelji in 10 študentov napravilo gorsko turo na Dachstein. Bili so slabo opremljeni le bolj za nedeljski sprehod kakor za gorsko turo. Zašli so v hud snežni metež in od velikega četrtka manjka vsaka sled za tenu turisti. Po desetdnevnem naporu so v soboto, dne 24. aprila, našli prvih devet žrtev katastrofe in sicer tri učitelje ter šest študentov. Iskanja se j-e udeleževalo okoli 400 žandarjev in turistov. Vremenske prilike so zahtevale tudi od tega moštva skoraj nadčloveške napore.
Rusi vzdržujejo v svoji coni Avstrije razna podjetja in tudi trgovine, ki so bile svoj čas nemška imovina pod naslovom USIA. Ker za -taka podjetja ne plačujejo vseh davkov, seve z blagom tudi na trgu lažje konkurirajo. Živila in razna vozila so se v zadnjem času pojavila tudi na Koroškem. Kolesa je mogoče dobiti že za 600 šilingov. Da se druge trgovce zaščiti pred to močno konkurenco in predvsem da se zaščitijo davkoplačevalci, je trgovsko ministrstvo odredilo stroge mere proti vsem trgovcem, ki naročujejo blago pri ruskih USIA-podjetjih in ne plačajo posebne carine. Komur bodo take zveze dokazali, temu bo odvzeta koncesija. Deželni glavarji in vsi pristojni uradi imajo strog nalog, aa pieprečijo to nelegalno -trgovino.
Za potovanja v inozemstvo je potrebno seve tudi dosti denarja. Tu pa veljajo gotovi predpisi. Vsak avstrijski državljan sme na poti v inozemstvo vzeti s seboj do 1000 šilingov kovanega ali papirnatega denarja. V okviru te vsote lahko vzame vsak 'potnik tudi do 500 šilingov vrednosti tujega denarja.
če pa je v potnem listu -posebej zabeleženo, tedaj je dovoljeno, da vzame potndt doda tno h gornji vsoti še 100 dolarjev preko meje in to v letu enkrat za osebo. To pa velja -samo za gotove države, ki so članice Evropskega gospodarskega sveta in sicer: Belgija, Danska, Zahodna Nemčija, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Holandska, Norveška, Švedska, Portugalska, Švica, Turčija ,in Velika Britanija. Ob vrnitvi v domovino pa prinese avstrijski državljan lahko vsoto 5000 šil. v domači valuti in vsako vsoto v tuji valuti. To tujo valuto pa mora piodati avstrijski narodni banki ali njeni podružnici1.
Dne 23. aprila je koroški deželni glavar kVedcnig v Celovcu govoril zaupnikom socialistične stranke k vprašanjem prvega maja. Pri- tej priliki je tudi naglasil, da »e je Zahodni Nemčiji v veliki meri'posrečilo osvojiti si jugoslovanski -trg za svoje pridelke in je tako Avstrija utrpela znatno gospodarsko škodo in to v veliki- meri radi nacionalne nestrpnosti, ki vlada na Koroškem. G. deželni glavar je poudaril,' da .so stali socialisti' tudi na braniku narodnostnih pravic koroških Slovencev proti koroškim šovinistom. Naglasil pa je, da je \ okviru deželne vlade vladalo v tem pogle. d-u soglasje z OeVP. Vsa narodnostna vprašanja je -treba reševati sporazumno. Avstrija ni upravičena za Nemce v južnem Tirolu zahtevati narodnostne pravice, če sama ni pripravljena dati svojim manjšinam istih pravic. (Opozarjamo -posebno na današnji uvodnik, ki obravnava razmere v Švici. Opomb, uredništva).
V Celovcu so tekoči -teden izvajali propagando za snažnost cest. Snaženje celovških cest stane letno dva in pol milijona šilingov. Si-cer pa so se v tem pogledu razmere v zadnjih letih bistveno zboljšale.
Po veliki propagandni turneji po Zapad-ni Nemčiji za koroška letovišča javljajo tudi z Dunaja, da se Dunajčani zelo zanimajo za letovanje na Koroškem, predvsem za krajtf kjer bi plačali -do 35.— šil. dnevno.
OPllG
Jlooorjeo venec na qi'vb junaka
Preč g. Janezu Starcu, ki je umrl 2. maja 1953 na Koroškem, v spomin
Na celovški ulici. Nasproti mi privozi na trikolesnem otroškem vozičku nekako šestleten otrok. Prepasan je z revolverjem. V roki vihti drugi revolver in neprestano strelja. Tudi mene je ustrelil. No, pa hvala Bogu sem še živ. če ne hi hil, tega opisati ne bi mogel. Njegova revolverja sta igrača. Prav!
Toda: ali res ni primernejše igrače za tega otroka kot revolverji? Mi smo včasih imeli pred revolverjem grozen strah in še danes me strese, kjer ga zagledam. Spomnim se na vlomilca z revolverjem v roki. Spomnim se na gestapovca z revolverjem v roki. Spomnim se strelov v tilnik! En pritisk s prstom — in za vselej, je uničeno morda predragoceno življenje. Spomnim se na sošolca, ki se je z revolverjem igral, streljal, po nesreči ustrelil svojega prijatelja sošolca, enega najboljših v razredu, še isti večer je umrl v bolnici, medtem ko je oni, ki ga je ustrelil, v obupu znorel!
Ta otrok ljubi svojo igračo; revolver. Navadi se ga in ko bo starejši, bo hotel pravega. Saji 'bo v kinu videl premnogo junakov in gangsterjev in cowboj ev z revolver-jem. In morda ga bo sam uporabljal...
Doživeli smo dve strahotni vojni, doživljamo mladostnike-kriminalce. Ali jih s tako vzgojo, kot j.o ima ta otrok, ne vzgajamo sami? Toliko govorimo proti novi vojni, za mir, toda otrokom damo igrače: revolverje, tanke, puške, vojake. Kar pa se otrok nauči, to tudi zna: streljati.
Pri tem otroku sem si mislil: gotovo j.e kak sinček edinček in mu starši kupijo vse, česar si otrok poželi. Toda, če bo ta otrok dorasle! in morda moral v vojsko in bo tam ustreljen: kako 'bosta tedaj njegov oče, njegova mati preklinjala orožje, vojsko. Toda preklinjati bi morala tudi sdbe, ko otroka nista vzgajala k plemenitosti, ampak z igračami, pred katerimi nas mora biti strah!
Ali je taka vzgoja pravilna? Kaj: pravite?
Pred letom nas je vse koroške Slovence pretresla vest, da se je dosmrtno ponesrečil č. g. župnik Janez Starc. Težko ga pogreša fara, težko pogrešamo njegov svet na vseh poljih našega javnega dela. Njegova dolgoletna izkušnja, njegova razsodnost sta nam bili porok, da je njegov svet pravilen in dobro premišljen.
Kako so pokojnega župnika Starca spoštovali vsi koroški Slovenci, je pokazala zbirka za njegov spomenik. Ni važno koliko je eden dal, važno je število darovalcev. Iz malih darov je nastal skupen dar, ki bo ob grobu pokojnega g. župnika priča povezanosti koroških Slovencev z njim kot duhovnikom, z njim kot bivšim slovenskim poslancem in z njim kot javnim delavcem.
Dne 1. maja bomo ob prvi obletnici blagoslovili tudi spomenik na grobu župnika Starca.
Naslednik g. župnika Starca v hodiški žup niji, g, dr. Janko Mikula, ki živi in deluje sedaj v Avstraliji, je napisal posmrtnico svojemu predniku, katero je Narodni svet koroških Slovencev izdal te dni v posebni brošuri in katero začenjamo objavljati z današnjo številko „Našega tednika”.
*
„La?.e je biti junak le kak trenutek ali kako uro, kot pa nositi težo dneva v tihem junaštvu. — Kar vzemite nase življenje mračnih, enoličnih dni, zlasti delo, za katero vas nihče ne hvali, junaštvo, ki ga nihče ne opazi in ki v nikomer ne vzbudi zanimanja za vas. — Kdor preide to mračno vsakodnevnost in vendar pri vsem tem ostane človek — dober, vesel, zadovoljen — je v resnici JUNAKI”
F. M. Dostojevski
/V a drugem sončnem koncu sveta je po-potnilk pripravi jen na marsikatera presenečenja, ki j,ib bo zračna pošta — By Air Maill — deset dni po dogodku prinesla iz Koroške. Tako pretekli čas in ogromna razdalja •omili težo prvega vtisa.
Novica o Tvoji' tragični smrti, dragi sobrat Janez Starc, župnik in narodni poslanec, gospodarstvenik in prosvetaš, pa me je zadela ko blisk z jasnega neba! Žalostne mi-
RADIJSKE ODDAJE CELOVŠKEGA UČITELJIŠČA
Tudi v tem šolskem letu so pripravile učiteljiščniee in učiteljiščniki lepo število oddaj, s katerimi hočejo razveseliti, cenjene poslušalke in poslušalce. Sledeči spored je dijaštvo samo pripravilo:
1.	V četrtek 6. maja db pol 7. uri zvečer: ..Majniškii Kraljici v pozdrav”.
2.	V torek 11. maja ob pol 7. uri zvečer bo prenos del znanega slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja: Tiberi,us Pannonicus, Otok in struga, Vita vitae meae, Janez Sonce.
3.	V četrtek 13. maja db pol 3. uri popoldan: „Iz src nam pesmice vro”. (Poje mladinski, zbor.)
4.	V torek 25. maja ob pol 7. uri zvečer: „lzza kongresa” (dr. Ivan Tavčar).
5.	V »torek 8. junija ob pol 7. uri zvečer: „Na klancu” (Ivan Cankar).
6.	V torek 22. junija ob pol 7. uri zvečer: Oton Župančič (pesniik-drama-tik-prevaj.ailec).
Literarne oddaje bo prinašal celovški radio pod naslovom: „V delih svojih bodo živeli”.
sli se opotekajo okrog Tvojega prezgodnjega groba pod Dobračem, kjer št. Lenart zdrobljene verige v rokah drži in Naša ljuba Gospa živo vodo sedmerih studencev deli...
Zdel si, se neupogljiv, nezlomljiv, hrast, grča, skala. In prav na tem odru gozdne prirode te je zaznamovala božja dekla sredi spomladi, ki s setvijo, zelenjem in cvetjem novo življenje prinaša, pa tudi s slano im viharji mnogotero življenje in trepetajočo nado stre.
Ni Te zdrobila ponižujoča dolga bolezen, predirne bi bile za bolniško posteljo T voje, krepki podjunski domačiji iz boka izvite moči. Kolikim naporom, nakanam, težavam, bur jam so kljubovale, ko si za blaženimi otroškimi leti moral zrasti do šeste-ro križev, obsenčenih od dveh bratomornih vojn in od njih neozdravljivih, bolečih posledic!
liubnem zailtrku me je soremlial preko dolgega lesenega mosta. Razlagal mi je, da je stari most izza bojev s Francozi bil bolj doli, prav tam, kjer grajski drevored leze do Drave. Starodavne košate lipe, veterani izza turških vpadov, kmetskih puntov in Napoleonove vojske, so šumele v zboru z valovi mogočne reke.
Gospod Jozcj, je pravil: o Napoleonovi vojski, o bojih med Avstrijci in Francozi na rožeškem mostu, o rožeškem župniku, ki so ga preganjali, zapirali, trpin čili kot vohuna in izdajalca sedaj Francozi, potem Avstrijci. Bil je popolnoma izropan. Požar je uničil župnišče, skedenj im cerkveno streho.
Tedaj pač nisem slutil, da se bo žalostna usoda preganjanega rožeškega župnika začetkom prejšnjega stoletja ponavljala na tolikih slovenskih duhovnikih, tudi na Tebi, Janez, in na mojem blagem spremljevalcu ...
*
Z Žoprač sem se divil lepoti Vrbskega jezera; v njem se zrcali gosposka Vrba, nad
OBLETNICA SMRTI ŽUPNIKA STARCA
Dne 1. maja 1954, bo v Št. Lenartu pri Sedmih studencih obletnica za pokojnim gospodom župnikom Starcem. Pričetek cerkvenega opravila ob pol desetih. Libera na grobu in blagoslovitev nagrobnega spomenika.
Udeleženci iz Podjune imajo s prvim jutranjim vlakom zvezo do postaje Poturje (Neuhaus).
Župni urad v Št. Lenartu
Hriboviti, skalnati, neprijazni planinski svet, ki ga ljubimo kot v nebo kipeči del naše domovine, je v svojih tajnih prepadih skrival zate uro in čas in kraj'. Zvesti Tvojemu verovanju, ki nas je branilo obupa in vlivalo poguma v najtemnejših preizkušnjah, bomo rekli: Božja previdnost! Ona postavi piko našemu zemeljskemu življenju in slehernemu razmišljanju o skrivnostni volji božjii.
Dokler skupno delujemo v vinogradu Gospodovem, dostikrat bolji podobnemu kamnolomu, dokler se srečavamo v zemeljski domovini1, tako plaho skrivamo prijateljska čustva ljubezni. Sedaj, pa, dragi Janez onstran božje meje, nad zvezdami, v večni domovini, bi rad prav zaupno .pokramljal s Teboj. Res da je ihilo — minilo, a v spominu nikdar ne bo zatonilo...
Prav pred tridesetimi leti sva se prvikrat srečala...
Z Jepe, Dobrača, Osojnice je zdrsnila jutranja zarja v hribovito rajsko dolinico Baškega jezera, ko sem odhajal z doma. Pod oknom sem še čul, kako je oče dražil mater: „Mama, pa le spet gre tvoj izgubljeni sih ...”
Prepeval in žvižgal sem po cesti in bližnjicah skozi Pečnico, čez Vranje, mimo Šmartna, ob Dravi navzdol.
V Rož eku je še mladostno gibčni, a že častitljivo vznešeni Jozej Dobemik (ali 'bolje: Dobričina) služil sv. mašo. Po gosto-
njiim stražita starodavna romanska cerkvena stolpa v Dvoru in Logi vesi. Vesela brezskrbnost mi je spešila korak. Saj takrat še nisem vedel, kako hitro tod umira dušev no bogastvo naših pradedov ...
V Logi vesi, ki s svojim domačim imenom Hovs spričuje isti izvor kot Hodiše, me je prijazni sivolasi župnik Bajer peljal v gostilno, polno domačnosti. Šlajharjev ateji. Tvoj. zvesti posojilničarski sotrudnik, vesel obiska, je živahno slikal planinski svet okrog Loč in ga olepšaval s svojim milim smehljajem. Gospa, venčana s črnimi kitami, na katere sta bila njena sinova Ciril in Ivo iposebno .ponosna, je stregla im se branila šaljive pohvale starega Bajerja.
Pri Škofičah se mi je nudil širok pogled na mogočne Karavanke, na temne Turje in na cilj mojega potovanja, na hod iško dolino. Zaman me j!e škušal zadrževati šaljivi „škofej”, tedanji Žabničan, ne sedanji Bačan. Mudilo se mi je namreč, poletni dan se je nagibali.
(Dalje prihodnjič)
POHIŠTVO V STAREM SLOGU TAPECIRANO POHIŠTVO DEKORACIJE
NATVEČJA IZBIRA - ZMERNE CENE
PRAUSE
Celovec, Bahnhofstr. 8, Fleischmarkt 9
J.	Š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(65. nadaljevanje)
Preplašena živina se je trgala z verig in žalostno mukala. Konji so prestrašeno hrzali in boječe gledali sem čez ogrado svoje staje. Kmetje so v nemem molku strmeli nad konjem, le stari apnar je zajokal in na glas tarnal:
„Kako bom sedaj' .prišel z vozom domov?”
To vprašanje je vsem spet povrnilo dar govora. »Bodite brez skrbi,” so takoj' vneto zagotavljali1 — »apno si Hromo razdelili, ga plačali in spraznim vozom vas bomo odpravili domov. Od nas se boste peljali — čeprav je žetev — celo s štirimi, če boste hoteli, da ne boste pozabili na Putimo.” »Skočite po Cimburo,” se je nekdo oglasil.
»Pustite ga, naj sipi, ne kličite ga, prihranite mu to žalost,” so ga drugi takoj preglasili.
»Kam ga bomo zakopali?”
»Konjederec ima pravico nanj,” »Konjedercu ga ne damo,” j.e kratko, toda odločno izjavil gospodar. »Pri nas na vrtu pod jablano leži njegova mati — Divja, ki jo je očetu daroval rajni Kovanda iz Hradišča. — Ob njej naj leži tudi Belček.” »Sitnosti bodo zaradi tega, narod' ga bo hotel videti.”
»Odgovornost prevzamem jaz,” je pribil župan, »prinesi motiko in lopato.”
Preden j:e proti jutru zašel mesec, je črna zemlja zakrila slavnega žrebca, ki je po ču-
dovitem naključju prišel, da doma umre. Z rušo so zakrili in poravnali njegov grob, z jablane nad njim, ki je bila polna jabolk, pa je padala rosa kakor solze in škropila zagorele vratove tiho razhajajočih se kmetov.
II.
Kaj to zvoni? — To naj: i>o putimški zvon? se je ustavil na vasi Cimbura, dvignil glavo in prisluhnil. Zazdelo se mu je, da je zvon počen, hripav, čez hip, da zvoni vo tlo, kakor bi bil iz železa ... Cimbura se jie vračal od Piksovih. Pred zoro je stekel tja z naročjem vresja, da bi z njim Belčka znova otrl, toda prišel' je, ko so sosedje v kolnici že zlagali apno na kup, odšteli apnarju denar na roko in je Janov hlapec zaprega! konja, da bi prazen voz in apnar ja potegnil v čachrovo.
»V treh dneh te pričakujem nazaj. Zapomni si pot proti, domu, konj. dobro nosi, nazaj, grede jahaj, na njem,” je naročil gospodar in voz je oddrdral. Cimbura se je v ju trn j etn mraku skrčil, pritulil in brez besede odšel na vas in krenil proti domu.
Tak je že ]>o njem, mu je dejal notranji glas, gotovo so ga že zakopali pod mlado jablano na vrtu.
Dušo mu je zalila taka žalost, da ni poznal niti dbmačega zvona, ki je zvonil jutr-nico, ni se zmenil za žvrgolenje ptic na drevju ne za klic drobu jadi. Ni slišal pete-linjega petja, ne ščebetanja 'gosi in gaganja rac. — »Grah, grah, grah,” je vpil racman, toda vpil je zaman, zaman so prileteli golobje iz golobnjakoiV, nič, prav nič ni videl Cimbura. Bolj iz navade in nekam na pamet je nakrmil živino, jo napojil in po-
česal, potem pa šel zajtrkovat.
»Kaj. si pa talko tih?” ga je rahlo vprašala Marjanka.
»Ni mi do govorjenja, saj boš že zvedela,” j.o je zavrnil mož, se 'pokriža! in je s koso na rami odšel na polje.
Ne dva, ampak štiri korake široke vrste je kosil Cimbura, kosil je, toda na delo ni mislil. Vse njegove misli so se mudile pri Belčku. — V spominu mu je na novo oživel, videl ga je, kako kot žrebe nerodno teka naokoli po dvorišču, kako se kot pesek podi za otroki, kako bodi h šoli in se spreletava na paši.
Ob tem premišljevanju mu je v spomin vstalo in priplavalo na vrh kot olje tudi njegovo lastno življenje. Njegova mala dvojčka — Vašek in Marti,nek, se kobalita po Pilksovem dvorišču; Jan in Franček z Verunko se s konjičem podijo po sadovnjaku. Potem je konjiča zapregel in ga naučil voziti. Smel, hraber in neustrašen konj je postal iz njega. Pognal se je v ogenj,, z istim pogumom kakor v vodo se je pognal v goreči gozd. Potem so mu ga. vzel i in ga osedlali. To j.e bila gotovo majžalost-nejša doba za Belčka, celo ime so mu vzeli, zaman se je napenjal in trudil. Toda tudi tu se je izkazal s častjo in slavo — on, kmečki konj, ki bi moral ostati pri vozu in plugu.
Toda razmere so se spremenile in nihče mu ni mogel pomagati. Kakor kazen je prišla za Belčka doba ponižanj; in kakor berač je .potoval z apnarjem po svetu, vsak dan j,e videl drugo vas in počival v drugem hlevu. Tudi pomanjkanje je spoznal — glad je revež trpel, redko je okusil oves, krmili so ga
le s senom, češče celo s slamo — in bič je moral okušati. O tem so pričale s krvjo podipdute modrice na zadku. To je Cimburo najbolj, žalostilo. Zato je apnarja za-mrzil1, niti .poslovil se ni od njega in niti / besedo ni povprašal po Belčku. Toda sreča Belčka le ni zapustila. Umreti je le prišel domov in to je Cimburi v tolažbo.
Vedno više se je dvigalo sonce na nebesnem svodu. Njegovi žgoči žarki so bodli kakor igle.
»Prekleto kmečko delo!” se je oglasilo za Cimburo. Sredi zamaha so se Cimburi povesile roke. — Ni urezal db konca, ampak se je obrnil k Parouihku. Spoznal ga je po glasu. Paroubek je bil len človek, ki je hodil na Dunaj, na tlelo, bodisi k stavbam, da je podajial zidarjem, bodisi v opekarne. Spomladi je bil bolan in jie zamudil »sezono” zato se je prebijal pri kmetih in za žetev ga je najel Cimbura1. Vanj je n,pri kmet svoje stroge oči.
Videl je, kako si Paroubek z rokavom otira pot in z ostalimi igre h košu, iz katerega Marjanka zlaga malico. Hleb kruha, nož in lonček z mazanjem. Tudi Cimbura je odložil koso in iposlednji sedel k ostalim na mejo. Tudi on si je z žlico nalbral sladke skute in molče jedel. Ko so vsi nehali jesti, je prenehal tudi gospodar in vstal. Iz žepa je potegnil mehur, dal Paroubku mezdo za ves dan in mu ledeno-mirno dejal:
»Ne dotikaji se kose ne žita in v miru odidi z. mojega polja.”
Kosec je izbuljil oči in 'pogledal kmeta: »Zakaj, me naganjate proč?” je vprašal ki ju-bovalno.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
CELOVEC
Zlasti v mestu je za gospodinjo posebno težko dobro sčistiti modroce. Pri tem ji pomagata stepalnik ali sesalnik za prah. Veliko pomoč vsem gospodinjam pa nudi tvrdka Okorn, Celovec, Vdlkermarkter Flatz. Tvrdka sama poskrbi dostavo modro-cev, jih v specialnih delavnicah dobro očisti — vsalk prah je odpravljen — in modroce zopet pošlje na dom. Zato, gospodinje, ne zamudite ugodne prilike in kličite telefonsko številko 21-40.
Tvrdka Okorn opravlja tudi vsa tovrstna in vsa tapetniška dela. Vsem jo toplo priporočamo.
CELOVEC
V Celovcu so Angleži spraznili največji hotel mesta — „Moser” — v Burggasse. Do sezone ibodo verjetno hotel obnovili in pripravili za tujce in bo na ta način tudi dosti pomagano tujskemu prometu. Takoj nasproti hotela pa je radip-hiša KERN prenovila in razširila svoje prodajne prostore in izložbe. Vse vrste koles in drugih vozil vidimo v izložbah, raznovrstni električni aparati in radio-aparati so na prodaj,. Treba fbi bilo samo kup denarja in 'bi si tako mi svoja stanovanja in svoje obrate mogli' modernizirati.
OBVESTILO
Obveščamo vse farane in vernike izven fare, da bo dne 2. majnika blagoslovitev zvonov v Apačah. Pričetek o1!) 9. uri dopoldne.
H AN OM AG-DIESEL - NOVOST NA TRGU
Firma Karl Joweinig v Celovcu, Sudbahn-giirtel, prodaja v zadnjem času HANO-MAG-Diesel za 2,5 ton. Lahko naglasimo, da odgovarja novi HANOMAG-Diesel vsem zahtevam praktičnega tovornega vozila. Motor, kolesje, zavore, gonilo, vzmeti so tehnično na taki višini, da se voznik lahko s čutom popolne varnosti poda na pot. To novo tovorno vozilo je štedljiv pomočnik gospodarstva. Konstrukcija vozila je taka, da je mogoče nastavek po potrebi tudi izmenjati. Vozilo je zelo pripravno za priklopnike ali prikolice in na ta način je tudi gospodarska vrednost vozila še povečana. Ravno to pa daje vozilu trajno vrednost.
Prevozniki in drugi interesenti naj se oglasijo popolnoma brezobvezno pri tvrdki Karl Jotveinig v Celovcu.
ŠMARNICE
Za letošnje Marijino leto je izdala Mohorjeva družba lepe šmarnice: „Brezmadež-na”, ki jih je spisal msgr. Srečko Gregorec. Šmarnice obsegajo 31 beril, v katerih so o-pisane Marijine odlike in kreposti. Za vsak dan je tudi lep primer iz življenja, ki nam kaže, kako Marija .pomaga.
Te šmarnice niso namenjene samo za branje v cerkvi, ampak tudi za dom, posebno za tiste, ki se šmarnic ne morejo udeleževati. Vsaka krščanska družina naj. bi skušala letos na kar najboljši način obhajati šmarnice v cerkvi ali pa doma. In prav temu namenu ustreza ta knjižica. Tudi bolnikom ibo dobrodošla tolažnica v njih bolezni.
To knjigo lahko naročite pri „Družbi sv. Mohorja”, Klagenfurt, Viktringer Ring 26. Cena enemu izvodu 15.— šil.
Kolesa znamk Puch, Junior in RWC. Vsi
nadomestni deli za kolesa in motorna kolesa. Radio aparati, Šivalni stroji ter vsi kmetijski stroji, najceneje in pod u-ugodnimi pogoji v zalogi strojev
Johan Lomšek
ST. LIPS, Post EBERNDORF
GONOVECE
Pongračeva mati, Ana Rožman, rojena Račnik, je po dolgi ibolezni zapustila svoje drage in šla v večnost. V obilnem številu smo jo spremljali k zadnjemu počitku.
Pogrebne obrede so opravili za rajno materjo preč. g. kaplan Nemec, jo stavili nam vsem v poslovilnem govoru kot vzgled-no dušo, ki je služila Bogu, predvsem v molitvi in v tihem prenašanju svojih bolečin. Posebno težko je bilo zanjo, ko je pred leti dobila; po končani vojni žalostno obve-
n nas i ia kcmkem
stilo, da je njen preljubi jeni sin Vinko umrl kot jetnik na posledicah vojne v taborišču v Jugoslaviji.
Vsem sinovom in hčeram ter ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Rajna naj ipočiva v miru!
ŠMIHEL
Veliko noč smo obhajali po starih obredih ob obilni udeležbi vernikov. Ponoči so po vseh vaseh po stari navadi nosili baklje ali pa 'žgali kresove na čast od mrtvih vstalemu Zveličarju. Lep je bii ipogled na dje-ške gore, kjer so nosili po stari navadi baklje in žgali kresove. Bližnje in daljne stre-iljanje možnarjev nam je oznanjalo pokanje grobov in Skalovja ob Kristusovem vstajenju.
V farni cerkvi in na podružnicah so imeli verniki oba dva velikonočna praznika slovesno božjo službo.
SREJE PRI SKOCIJANU
Menda se nismo še posebej oglasili v »Tedniku” iz naše vasi. Pa nič zato. Danes vam hočemo nekaj povedati ne da bi se vam predstavili.
Na velikonočni ponedeljek je bilo pri Hrovatovih nekaj nenavadnega. Od vseh strani so prišli, kot lastovice k svojemu gnezdu, vsi živeči otroci, 8 po številu, da bi skupno /, mamo praznovali njihovo 80-letnico. Ma-
Mo-, Elektro-, Diesel materialne
na drobno in na debelo
GLATZ & THIEL
BGljdi^VillaCh, Widmanngasse 38, tel.250-6
©
Manufakturna trgovina v Celovcu, ki jo poznajo in cenijo po vsem Koroškem, posebno pa še naši čitatelji, med katerimi je najbolj priljubljena:
G. Umschaden
Naša misel je v tem, da tudi v domači besedi — ne samo z oglasi — damo nekaj prostora v listu tej trgovini, katero predvsem naši bralci iz Celovca in okolice ter iz Podjune tako radi obiščejo, kadar je treba nakupiti blaga za obleko ali očeta, mamice, hčerk in sinov. Odveč bi bilo pripovedovati, zakaj je Umschaden tako v časteh: kar nudi in prodaja, je kvalitetno, drži leta in leta, je lepo in kar je tudi važno — poceni! Vsak, ki to bere je gotovo pri njemu že kaj kupil in vsak, ki je kupil, je ostal njegov odjemalec zato, ker je bil zadovoljen. Tako je tvrdka Umschaden s svojim solidnim dolgoletnim delom pridobila zaupanje naših ljudi in se je tega zaupanja tudi vedno zavedala. V oglasih v našem listu ste brali cene vseh vrst blaga za vsak poklic in za vsak okus in potrebo, — tako nizke cene, ka-
kršnih ni zlepa najti. Neštevilni so izkoristili res lepe prilike in tisoči in tisoči hodijo na svetel; in petek zadovoljni v •Umschadenovih oblačilih.
Umschaden je pristno domače koroško podjetje, ki se pri svoji velikanski izbiri blaga ne ozira same na mestno prebivalstvo, temveč tudi na podeželsko, ki ima seveda drugačen okus in drugačne potrebe. Zato ni čuda, če je Umschadenova trgovska hiša prava ljudska trgovska hiša in njen sloves sega iz mesta v zadnjo vas. To pričajo številna naročila iz najodaljcncjših krajev. Njene prednosti so bile vedno in ostanejo: DOBRO IN POCENI! Ta trgovina je nedvomno našim ljudem najbolj priljubljena v vsem Celovcu, da ne rečemo na Koroškem sploh. Kdo, ki to bere, ne bo imel pred očmi simpatičnega, vedno in vsak čas ljubeznivega gospoda Umschadena, ki je povsod in pri vsakem kupcu in zna tudi naše ljudi prijetno nagovoriti z »mamico” ali „dečvo”. Teh nekaj vrstic smo poklonili tvrdki, ki je res koroška in domača in s tem smo ustregli gotovo tudi vsem njenim odjemalcem iz našega či-tatcljskcga kroga.
2 5 LET
R 25/3	takoj	MB 250
	dobavljiva	
R 51/3		MB 201
R 67/A		M 125
Ugodni plačilni obroki		
ZASTOPSTVO
Fahrzeughaus Paul Kropfitsch
Specialne delavnice — Celovec - Klagenfurt — Staudcrhaus
KINO
CKLOVEC-KLAGENFURT
PRECHTL
Od .30. aprila naprej „Mcin Hcrz singt nur fiir Dich”
ST ADTTHEATER
Od 30. 4. do 3. 5. barvni film „Die Frau mit der ciscmen Maske” (ni za mladino)
Od 4. do 6. 5. ,Toth ter der Praric’
DOBRLA VES
Za mesec maj: „Im vveissen Rossi” „Schwarzcs Elfenbein”, „Feri-en vom ich”, „Don Camillos Riickkehr”, „Vatcr braucht cine Frau”.
Začetek ob sredah in sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 16. uri
Pletenine m vezenine
kupite ugodno pri
N. Kopeinig
Villach - Beljak, Autobahnhof
Izdelavamo tudi po meri
ANDLINGER, Celovec, Adlergasse Telefon 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi.
19.— šil. vsaka predelava slamnika Hutsalon „ELIES”, Volker-martkter Strasse 13.
Za materinski dan
Blago, predpasniki, perilo, nogavice, rute
Velika izbira!
Najnižje cene!
L. Maurer
Celovec — Klagenfurt Altcr Platz 35
	tj	
m	l	i
		SSI
Damska frizerka Matilda Celovec, Salmstrasse 3.		Zotter.
Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11.		
Krasne kombineže 22.— šil., hlačke 9.— šil., damske obleke 55,— šil., moške srajce od 35.— šil. naprej, štoffschvvemmc, Klagenfurt, Markt-platz.
Štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, St. Vid na Glini — St. Veit/Gl., obisk in ponudba brezplačno.
Pijače in jedače najceneje Ramusch, Celovec, pri Bczirks-hauptmannschaft.
Očala, fotoaparate in potrebščine
BUFFA jun.
Celovec, tel. 55-30 Obstplatz 3
SČHVVARZ' nogavice so cenejše, Celovec, Pfarrplatz.
Res dobro in poceni kupite pri MODEN BER TA, Villach, Untc-rer Kirchenplatz.
Modroci, tapecirano pohištvo poceni ter dobro samo pri proizvajalcu Ortner, Beljak, Widmann-gasse 31.
Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave
OČALA!
Optik FessB
BELJAK-VILLACH Bahnhofstrasse 3
Lederbeklcidung nur beim Erzcu-ger. VVemisch Friedrich, Villach, Italiener Strasse 22. — Qualit:it entscheidct!
Najboljši in cenejši so Planet čevlji pri
CELOVEC - KLAGENFURT Karfreitstrasse (pri Longo)
Posredujemo prijatelja za prosti čas Sportpartnervermittlung Bcigott,, Celovec-Klagenfurt, Kino-platz, posredovanje 20.—.
ti so spolnili željo, katero so jim otroci izrekli ob vsaki priliki: »Da bi se vsem otrokom najbolji zamerili, če bi umrli pred izpolnjenim osemdesetim letom”. Mati niso menda nikoli v življenju odrekli pametni želji in prošnji otrdk in so tudi to željo izpolnili.
Mati so bili rojeni 9. 4. 1874 v Repljah v »mihelski fari pri Kazanu. Priženili so se h Hrovatu v Sreje 1889. Življenje jim je teklo kot vsaki drugi kmečki ženi. Polne roke dela od jutra do večera in večkrat še ponoči. Vedne skrbi za družino. V zakonu jim je Bog dal 10 otrdk, od katerih je ena deklica še majhna umrla. Mož in skrben oče otrokom je umrl 1936. leta. Sin France pa je padel v pretekli vojni v šleziji 1945 leta.
Kljub velikim skrbem in obilnemu delu, ki so ga imeli, so 'še kar pri moči, da varujejo in zibljejo svoje vnuke. Kje so zajemali toliko moči in poguma, da so vse skrbi in težave prenašali? Kje drugje, kot v živi veri, ki je edina opora naših vernih mater. Mati tudi vedo, kaj je tista posoda, ki hrani in varuje zaklad naše vere — materin jezik. Vedo dobro, saj, so temu sami priča pri marsikateri hiši, da kjer so zatajili materin jezik, tam so postali tudi versko mlačni, celo brezverni in materialisti. Zato so vcepili narodno zavest in versko zavest tudi svojim otrokom in s tem spolnili svojo največjo dolžnost. Bog naji jim bo dober plačnik za vse, kar so storili za Cerkev in narod. Bog naj jih ohrani v krogu svojih vnukov še mnogo let.
ŠKOCIJAN
Afera za županski stolček je končana. G. Serajnik je dobil spet za 4 leta vajeti naše občine v rdke. Tako se bo lahko začelo delo pri našem vodovodu.
Praznike smo še kar ddbro preživeli. Se bolje pa bi bilo, če ne bi vlekel strupen; veter, ki nam je pretresal kosti. Kar nekam čudno pa je bilo na veliko soboto, ko ni bilo običajnega vstajenja zvečer. No, ko je že vse po svetu novo, pa naj bo še v cerkvi, in smo nehali kritizirati. Obredi velikonočne vigilije so bili namreč pri nas po novem obredu, kot žele papež. Zbrali smo se v cerkvi ob 11. in prisostvovali obredom. Pre-dolgolje! Drugo leto pridemo Ob 12. k maši; so nekateri rekli, ko so odhajali. Nam drugim je zelo ugajalo, obredi in maša pa tudi procesija z lučkami. Pa še veliko nas je bilo. Strelci so napravili tudi svoje. Imeli so na vidnem mestu razstavljen križ, ki se je videl daleč naokoli. Med procesijo so spuščali rakete in dajali veličastne salve s topiči. Tako zelo lepo je bilo.
Vsem je ostala procesija v lepem spominu, in smo večinoma zadovoljni z novim obredom velikonočne vigilija. Vsem pa še Bog ne more ustreči.
Na veliki četrtek je v S rejah umrl Valentin Singrl, ipo domače Pivkov Foltej v 54. letu starosti. Imel je neozdravljivo bolezen — raka na želodcu — zato je moral tako zgodaj v grob. Pogreb j.e bil na veliko soboto .popoldan. Pogrebi so pri nas zelo obiskani, toda tokrat j.e bilo še več ljudi kot sicer, zlasti moških, ki so ga spremljali na zadnji poti. Pevci so mu zapeli žalostinke doma in na pokopališču, katere je sam tolikokrat in tako rad prepeval, saj je bil več let cerkveni pevec. Bil je svoje dni tudi dober društveni igralec. Večkrat je rad zapel: »Slovenec sem ..Skoda, da venci na grobu tega ne povedo, ampak je vse v tujem jeziku, kot bi bil nekje iz Prusije doma. Naj mu Ix> lahka domača zemlja! Vsem domačim pa iskreno sožalje.
RADISE
Na veliki: petek smo na našem pokopališču ob obilni udeležbi položili k večnemu počitku 72-letnega moža Janeza Mikl-a.
Mlad je moral zapustiti svoj. rojstni dom, ki je postal pretesen za številno družino. Vse svoje življenje je služil po raznih kme tijah celovške okolice, po deset in še več let pri isti hiši.
Rajni izvira iz narodno zavedne Toplah-erjeve hiše v Rutah. Ta dom mu je dal na življenjsko pot glolhoko vero v Boga in neo majno ljubezen do svojega rodu ter 'poznanje vsega kmečkega dela. Vsem trem življenjskim načelom je pokojni držal zvestobo do groba.
Preprost in skromen je bil v vsem svojem življenju in je dajal s svojim vzornim življenjem čast Bogu in dober vzgled vsem, 'ki so ga poznali in tudi' cenili.
Domača zemlja naj mu bo lahka in Bog •naj mu bo plačnik za vsa njegova številna dobra dela!
V Medgorjah obnavljajo cerkev
V zadnjih letih so v južnem delu dežele obnovili vrsto cerkva. Cerkve so dobile tudi nove zvonove. V tem se kaže tudi povezanost ljudstva s Cerkvijo, ki ustreza v polni meri tudi geslu: Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.
Tako so sc tudi Medgorjani odločili, da prenovijo svojo cerkev. Cerkev je bila 5e pokrita s škod-Ijami in tudi ostrešje je bilo v zelo slabem stanju. Medgorje so dobile že pred nekaj časom elektriko in tako je tudi obnova cerkve prišla na vrsto.
Ko je šel naš zastopnik pogledat, kako delajo, so pridne roke pravkar obnavljale streho. O teh delih prinašamo tudi sliko. Leta 1930 ustanovljena firma 1'USCHNIG iz Celovca — Št. Peter, Leutschacher Strasse, je ravno postavljala novo ostrešje. Z izredno naglico so potrgali staro ter pastavili novo ostrešje, lata firma je tudi že pri številnih drugih cerkvah opravljala tesarska dela in pomagala pri spravljanju zvonov v stolp.
Stavbeno-, galanterijsko in ornamentalno kleparstvo
Gottlieb GroBnegger
Celovec, Villacher Ring 31 Telefon 24-90
Strelovodi Ustanovljeno 1924
Podjetje Maycrbrugger je oskrbelo novo streho in obnovilo tudi stolp ter ga pobarvalo. Pridni delavci so do poznega večera na strehi. Firma MAVERBRUGGER popravlja v južnem delu deže le vse cerkvene strehe, in to v polno zadovoljstvo duhovnikov in cerkvenih odborov.
Elektroinstalacije bo oskrbela firma FRANZ DULLNIG iz Celovca, Pischeldorfer Strasse. Firma bo dobavila ves potrebni material.
Po tej obnovi bo tudi notranjost cerkve postala svetla v veselje vernikov in v čast božjo.
Cerkev bodo tudi prepleskali, kar bo opravila firma iz Celovca.
Pri tej obnovi pa zasluži tudi cerkveni odbor vso
Delavci obnavljajo streho na mrdgorski cerkvi
11
m*
„Ganz"-Elektrowerkstatfen in tehnična pisarna
ING. F. DULLNIG
Celovec-Klagenfurt, Pischeldorfer Str. 4, tel. 18-22 Gradba elektrarn, daljnovodov, krajevnih mrež in transforma-terjev — instalacije vseh vrst
P O P R AV I L A Prodaja in zamenjava električnih strojev
DOBAVA električnega orodja, motorjev, žic, raznovrstnega materiala, oglenih ščeti itd.
POJASNILA in načrti
pohvalo. Bivši župnik Lampichler je opravil vse priprave in sedanji župni upravitelj nadaljuje delo svojega prednika. Sicer pa tudi sosedna cerkev v Podkmosu še čaka dobrega kleparja, da bi popravil, kar še manjka.
Kleparska dela na cerkvi v Medgorjah je izvedla
znana celovška firma Gottlieb Grossncggcr. Firma Grossneggcr je delala že na številnih javnih grad-bah in cerkvah v južnem delu naše dežele, med drugim tudi na šoli Sele—Kot. Želeti bi bilo, da bi tudi na podkrnoški cerkvi opravila potrebna dela firma z veliko izkušnjo.

FRANZ
PUSCHNIG
Celovec, St. Peter, Leutschacher Str. 17
mestni tesarski mojster — sodno zapriseženi izvedenec
izdelovanje stanovanjskih pomožnih hiš in stopnišč, poGnojermenikov in Obla-nje desk, izdelava ladijskih podov, izdelovanje strešnih stolov, stolov za zvonove in se priporoča za .poteg zvonov v stolpe.
Pojasnila ibrezplačno, 'točna in solidna postrežba.
JOSEF
MAVERBRUGGER
mojster za kritje z. opeko in šlkriljem (eternit)
CELOVEC - KLAGENFURT WEST, Prinz-Eugen-Strassc štev. 3, telefon 42-76.
Vse ikrovsike potrebščine ,,special eternit”
Lastni kamnolom — Izvedba vseh strešnih del za cerkve, stolpe in gradove — Pojasnila in nasveti brezplačno
Radijski aparati
zvočne plošče, omarice z
aparati za zvočne plošče
(T^dl&kxLLU Dteni
CELOVEC-KLAGENFURT - BURGGASSE 4 - TELEFON 24-01
Dvokolesa — Puch-rolerji — mala motorna kolesa
Šivalni stroji
pralni stroji
hladilniki
ELEKTROTEHNIČNE POTREBŠČINE - DVOKOLESA - ŠIVALNI STROJI
KLAGENFURT
BURGGASSE 4 - TELEFON 24-01
Stremljenje koroškega glavnega mesta, da se celotna slika Celovca vedno bolj modem izira, najde 'so podporo v krogu celovških trgovcev in podjetij. Ob celovških ulicah vedno zopet opazimo, da trgovci po vrsti izboljšavajo in olepšavajo svoje izložbe in vhode v svoje trgovine. Za veliko noč se je tudi radio-hiša KERN, ki obstoja že od leta 1925, uvrstila med najbolj modeme trgovine Celovca.
Svoječasna trgovina z radio-aparati je doživela ob sežno razširitev v trgovino z električnimi aparati, kolesi in Puch-rolerji ter šivalnimi stroji. Ta razširitev trgovine je tirjala preosnovo vseh obratnih prostorov in vsega portala. Gospod arhitekt Rinesch je izdelal izredno potrebam odgovarjajoče načrte in pod njegovim vodstvom so izgradile znane domače firme trgovske lokale, ki jih danes občudujemo v Celovcu, Burggasse 4.
Na razširjeno in okusno urejeno prodajalno je priključen oddelek za trgovino z vozili, kar omogoča hitro in solidno postrežbo vseh obiskovalcev. Istočasno s prenavljanjem notranjih prostorov so bistveno preuredili tudi ves portal. S tem, da so vstopna vrata odmaknjena od ceste in z vključitvijo celotnega vhoda, je seve bilo možno izložbe in trajni razstavni prostor bistveno povečati. V teh izložbah vidimo danes vse vrste koles, Puch-ro-lerjev in MOPED PIMW 50 koles.
JOH. VOLKER
ustanov. 1867
izdelava pohištva, stavbeno mizarstvo, oblazinjeno pohištvo, preproge
Celovec — Klagenfurt, Villacher Ring 45-47 (Scbillerpark)
Stavbena, portalina in industrijska oste-klenja
A. J. WILLNER
Porcelan — glina — steklo keramika
Celovec-Klagenfurt — Telefon 19-54
Opekarna Pliberk
na Koroškem
lastnik
Johann Krausler
dobavi stensko opeko, votlo opeko, vmesne stenske plošče in plošče za peči ter izdeluje vse vrste opeke in jih dobavi po najugodnejših cenah in pogojih.
Vsa mizarska dela je opravila tvrdka E. Urabl.
Vsa notranja oprema pa je strokovno delo znane celovške tvrdke V6LKER. To delo izkazuje firmi vso čast.
Mozaik-pode v vhode je dobavila firma STOISER & \V OLSCHNER.
Steklarska dela je izvedla tvrdka A. J. TVILLNER. Za zasteklenitev je firma uporabila belgijsko kristalno steklo. Posamezne steklene plošče so posebno brušene.
Z novimi prostori je firma KERN pokazala, da se ne plaši stroškov, ki služijo na eni strani olcpša-vanju mesta in na drugi strani gotovo stopnjujejo tudi sloves in privlačnost podjetja.
Tudi firma Klinge iz. Celovca, ki je izvedla vso notranjo dekoracijo, jc opravila izvrstno delo. Izložbe te finne so bile strokovno in okusno urejene.
Izbira barv, krasna keramoplastika in kombinacija tapet pa daje firmi Viktor EICHER jun. najboljše spričevalo.
Vse elektroinstalacije in razsvetljavo izložb je izvedla znana celovška firma WALZL.
Po Koroškem znana izdelovalnica črk. H. JE-NOCH je tudi tukaj izvedla mojstrsko delo.
Nova trgovina tvrdke KERN v Celovcu napravlja nadvse ugoden vtis na vsakega, ki se zanima za radijske aparate, dvokolesa, rolerje, električne kuhalnike in druge potrebščine, ki so v -zvezi z modernim električnim gospodinjstvom. V kolikor prijetno preseneti res modema izvedba novega prak-tično-elegantnega trgovskega prostora, toliko bolj domačega sc kupec počuti ob prijazni in skrbni postrežbi. Bralcem trgovino KERN toplo priporočamo.
SLIKARSTVO IN PLESKANJE, Fascrit - suro-ve plošče, Celfa — Keramoplastik, betonemail
Viktor Eicher d. J.
Celovec-Klagenfurt, Ostenvitzgasse 8 Tel. 30-84
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Ewaid Urabl
Celovec - Klagenfurt, Pischeldorfer Strasse 111 Telefon 27-00
PLASTIČNI GRBI IN ZNAKI FIRM
IZDELAVA Cm
H. JENOCH, Celovec, Herrengasse 14
ELEKTRO-NAPRAVE - INSTALACIJE
KONC. ELEKTROTEHNIK
Jhii -sila -sJijual FRANZ W A L Z L
Celovec, Bratclackerstr. 8 (Ecke Pischeldorferstr. 65), tel 43-30.
Pesem naših gora
Naše gore, kalko so lope in mogočne! Tujica privabijo iz daljnjih daljav in domačin se utrga od dela ob pogledu na nje ■ter se vzpne na njih ponosne strmine. Zlasti naš dijak, jih ljubi, ker so mu živ simbol njegove rasti. Saj hoče stati nekoč med svojim ljudstvom trdno in neomajivo kot stoje sredi naše zemlje mogočne in nepremakljive naše gore. Naše gore, to so stebri med nebom in zemljo, med življenjem in umiranjem, med zarjo sinjega jutra in mrakom ob sončnem zatonu. V naših gorah je združeno vse: naša tisočletna zgodovina in naša najnežnejša mladost, moč našega kmeta in trpka razoranost delavca-težaka. Zato nam govore te naše gore skrivnostno govorico, pojo nam prečudežno pesem, vsem razumljivo, vsem v srce segajočo.
Čuj kmet, čuj oče pesem naših planin!
Kakor ti smo me nepremakljivo zasidrane v globini grude domače. Že stoletja in tisočletja krože nad nami sonce, luna in zvezde, že tisočletja se zaganja ob naše grebene razbesneli vihar — a me stojimo trdno in nemo. Viharji drvijo mimo nas, preko nas.
Ravno tako iti kmetič trdno stojiš že vsa dolga stoletja na grudi svojih očetov in or ješ, seješ in žanješ. čuj torej pesem svojih planin, ki ti kličejo od zore do mraka in v burji temnih noči: brat naš, tudi ti stoj nepremakljivo in varuj svoje zemlje neprecenljivi zaklad!
Čujte matere naše, čujte tudi ve pesem koroških gora!
Raskavi kakor vaše žuljave roke, razora-ni kakor vaša dobra obličja so naši grebeni, trdni in neupogljivi kakor volja in vera vas vseh. V višine proč iz nižin gre naša pot, v višine, 'ki vsega dobrega in lepega daljni so cilj. Matere, prisluhnite torej .pesmi koroških gora! Podobne ste nam v svojem posvečenem materinstvu, ki gleda le 'kvišku, ki vidi le dobro, ki vedno le služi, daje, deli.
Pa še ti, mladina, prisluhni melodiji Oj-strnika, Dobrača, Jepe, Golice, Stola, Obirja in Pece — naših vedno mladih planin!
Mladost ti s toplim sladkim obiljem lije iz njihovih sten, svež idealizem kipi iz njihovih grebenov, ki so v svoji večni belini simbol tvoje čistosti. Utrujenost? Tu je ne čutiš, pa naj si hodil že pet ur. V mogočnih utripi se odpira srce temu močnemu, nedotakljivemu višinskemu življenju in ga zajema vase. To je pramoč, ki proži človeku velike preproste duri narave, to je mladost, ki ne pozna teže in teme, ki je zmožna velikih dejanj. Prisluhni torej mladi rod, tej večno lepi pesmi, ki te dviga, bodri, ki ti odpira zapahe najglobljih ječ, v katere te vklepa mrka vsakdanjost. Da ji uideš, mladina, zato hodi krepka in močna kakor so krepke in nepremakljive naše gore!
Ni še dolgo, od tega, odkar zahaja naš človek v gore. Prej. je občudoval njih siilo in moč. Odtod tudi pregovor njegov: .Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor!”
A tok časa nam j'e odprl to naše nepoznano planinsko kraljestvo. In danes stopamo vanj kakor v svetišče. Gora, bodisi Jepa ali Peca, je pač vsakomur to, kar sam hoče. človek sam daje obraz goram. V njem samem je vse, kar mu morejo nuditi gore. Gotovo je pa res, da v mogočni', nedotakljivi., svobodni gorski naravi mnogo hitreje zadone strune človeškega srca, ki jih trušč vsakdanjega življenja prerad tako prebuči, da. človek niti sam ne sluti, da jih ima v sebi. Saj se nam zdi kot bi pri vsakem koraku v strmino, s sleherno znojno srago odpadale od nas luskine vsakdanje navlake. Tako se bliža človek vedno čistejši vrhu. In tam obstoji nem vsled velikega doživet j a: sam, okrog njega kamenko kraljestvo, nad njim .pa prav blizu: Bog. V gorah, tu gre človek sam vase; v svetišču mogočne molčeče narave mnogo lažje najde samega sebe. Radi tega očiščenja in samo-spoznavanja bodi današnji rod v gore. Oči Scen in utrujen se vrača v boje življenja marsikdo, ki je sicer morda pozabil nase in na svoje človeško dostojanstvo. Gora izenačuje in brati vse, ki jo obiskujejo.
V gorah se utrjuje fant današnje dobe, v gorah se kuje novi rod. Rod, ki bo zraste! v ljubezni do gora in bo očiščen po samem sebi v njih, bo pošteno in požrtvovalno delal na svoj.ii zemlji, on jo bo ljubil in negoval ko t dragoceno zapušči n a očetovo.
Rod koroški, spoštuj torej in ljubi svoje gore, ki ti kažejo pot k Bogu, in čuj, njih večno lepo pesem, ki doni z njih vrtoglavih, višin in sega slehernemu našemu človeku v duše neprezorno globino!
K.	K.

jr y
milt% mladino

IZ SLOVENSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Slovenska pesem
Pesem je, ki spremlja človeka skozi trdo življenje od zibeli do groba, spremlja ga na vseh njegovih potih, bodisi v dnevih presrečnega veselja1, pri lepem doživetju svoje duše, bodisi v dnevih resnosti kot v urah slovesa. Vedno zopet je pesem, ki izraža naše notranje življenje in čustvovanje, naše veselje, upanje ter globoko ljubezen, kise nam poraja v srcu.
Pri slovenskemu ljudstvu je pesem posebno udomačena in priljubljena. Če slišimo ali pojemo, kako pesem, nas navdaja zadovoljnost in v tem razpoloženju pozabljamo vsakdanje skrbi in nadloge, našemu srcu pa nudi pesem mnogo tolažbe in poguma. Pridružujemo se radi ljudem, ki so prija-tel j i pet ja, kaj ti hudoben človek ne pozna prisrčne pesmi.
Pesmi, ki so tako priljubljene, da so se ukoreninile med preprostim ljudstvom, i-menujemo ljudske pesmi. To so pesmi, ki opevajo božjo prirodo in razodevajo marsikatero življenj siko skrivnost. Iz njih ouje-mo tajne utripe ljudstva. Omogočajo nam pogled v notranjost duše človekove in so odmev vsega njegovega dobrega hotenja in njegove ljubezni. Pa tudi toliko gorja in srčne bolesti nam razgrinja ljudska pesem! Spomnimo se na primer samo na Prešernovo pesem ,,Kam?” Brezštevilne pesmi vsebujejo tiho notranjo srečo in kažejo medsebojno povezanost med pesmijo in pevcem.
V	naši moči je, da čimbolj negujemo pesem, da se bo v nas vnela goreča ljubezen za pristno slovensko pesem, šele če bomo pridno .prepevali, bomo spoznavali vso lepoto in vrednost naše pesmi.
V	prvi vrsti seveda pojemo Bogu na čast. Zdi se mi, da nas Bog bolji gotovo usliši, če ga prosimo v obliki blagodoneče pesmi. Ali če se obračamo v vseh težavah in križih k naši ljubi Materi, da bi nam izprosila obilnih milosti od svojega Sina, kako naj to storimo z večjim uspehom kot da jo počastimo z iskreno pesmijo? Cerkev nam zelo priporoča petje. Posebno v ljudskem petju je 'idealna' skupnost. Naj bi bili. s pesmijo vsi kristjani povezani v medsebojni ljubezni kot bratje in sestre, kot ena velika družina.
Poglejmo še pomen pesmi, ki ga zavzema v bogoslužju. Že pri Jezusovem rojstvu so angeli.s pesmijo oznanjali pastirjem veselo vest o novorojenem Kralju sveta. Večkrat smo že slišali, da so šli preganjeni kristjani s pesmijo in s slavospevi na ustih v mučeni-štvo in smrt. Pri tej misli se nehote vprašamo, kako j.e bilo to mogoče in kakšno moč vsebuje pesem, da so jo peli v najhujših in najbridkejših urah svojega življenja. Pesem je bila izraz njihovega zaupanja in močne ljubezni do Vsemogočnega. K lepemu cerkvenemu opravilu spada nujno tudi nabožna pesem, ki naj. povzdiguje naša srca k zaupljivi molitvi in tako povede naše prošnje v bližino božjo.
če pokliče Bog človeka iz zemeljskega življenja, je pesem žalostinka zadnji pozdrav, s katerim se poslovimo od njega. S pesmijo mu izkažemo zadnjo čast in ljubezen. Brez mile pesmi bi bilo naše življenje še bolj žalostno in bi enolično potekalo.
Zato širimo pesmi, poglabljajmo se v njihovo lepoto! Da bomo vredni' naših velikih in požrtvovalnih pesnikov, jih s ponosom in z ljubeznijo prepevajmo in tako jih bomo ohranili v hvaležnem in trajnem, spominu.
Rudi S a f r a n
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja, 2. 5.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek 3. 5.: 14.30 Poročila in objave. 14.40 Zbori in solisti pojejo. — Torek, 4. 5.: 14.30 Poročila in objave. Zdravniški vedež: Umetnost pravilne diagnosc. 14.45 Slike iz zgodovine: Kmečki stan in poljedelstvo v sred-njem veku. 18.30 Poje dekliški zbor učiteljišča v Celovcu poti vodstvom dr. Val. Iiizka. — Sreda 5. 5.: 14.30 Poročila in objave. 14.40 Za ženo in družino. — Četrtek 6. 5.: 14.30 Poročila in objave. 14.40 Koncert pianista M. Lipovška. — Petek 7. 5.: 14.30 Poročila in objave. 14.40 Za naše male poslušalec. — Sobota 8.5.: 8,30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 9.30 športni obzornik. 18.30 Našim mamicam ... (izvajajo malčki iz Št. Jakoba). — Nedelja 9. 5.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 'S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
TRŽAŠKI ŠTUDENTJE IGRAJO V GLOBASNICI
Vse Gloha-šane in iakolico vabimo na veseloigro: ,,VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI”, kr jo 'bodo igrali tržaški študentje v soboto, 1. maja ob pol osmih zvečer pri S o š t a r j u.
Študentje si hočejo ogledati lepote naše Koroške, pa nam obenem prinesejo s seboj tudi nekaj lepega in veselega: prvo slovensko igro, ki jo je napisal Tomaž Linhart.
Poplačajmo njihovo vodjo in kulturno delo z lepim obiskom igre!
ZA MATERINSKI DAN:
Krščanska kulturna zveza je razmnožila 2 igrici za materinsko proslavo:
„Sirota Jerica”, pravljica v 4. slikah po narodni pesmi z notami za pevske točke ali za rajanje. Izvod z notami 5.— šil.
„Mati in gruda”, igrica v 4. dejanjih s petjem im rajanjiem, ki jo je sestavila gdč. Milka Hartman. Izvod 3.— šil.
Razmnožena je tudi Finžgarjeva igra „Veriga”. Izvod 10.— šil.
Za Marijine proslave sta razmnoženi 2 Skupinski, zborni deklamaciji: „Mladina Mariji” in „Tri Marijine slike”, oboje 50 grošev.
Kar bo še razmnoženega gradiva za materinske in Marijine proslave, bomo sprot i obj a vili:
Kdor naroči, naj pove, koliko izvodov naj pošljemo.
Peca
Mogočno sc dvigaš, draga mi Peca in gledaš okoli, kje tvoja je deca!
Velika je skrb, ki nosiš jo ti za narod slovenski, ki znova trpi!
Oziraš na južno sc, severno stran, na vzhodno, zahodno, oj lepo poljan, kjer teče slovenska, zvesta ti kri po žilah rojakov, leta že dni!
Na vrhu, kjer kamen pri kamnu leži, zdaj znamenje žrtve kvišku strmi.
Držati sc njega, je Pece povelje, ker križ. le samo, v mir nas popelje!
Poslušaj, Slovenec moj, Peco zvesto, nikoli od križa ne vračaj oko!
Izpolni, kar Peca ti danes veli, na željo Matjaža, ki dolgo že spi!
France 15 o ž i č
UGANKE
Kdo ni (bil rojen, pa je umrl?
(•urepv)
V čem so žene generalom podobne?
(•dfofnpoAodtez opat ep ‘mat y\) Švignem tukaj!, svetim tam, gorje pa, če pridem kam?
(•4S!W>
ZA DOBRO VOLJO
„Vozni listek, gospod”, zakliče postajni v ratar .mimoidočemu gospodu. Gospod, ki se že dalje časa vozi / mesečno karto, si misli, da ga vratar že pozna, reče'. „Vozni listek je moj oibraiz”. „Zelo ml je žal”, reče vratar, „i'mam nalog vsak vozni listek preščipniti.”
MLADINA PIŠE:
#. Mm te t'in š ein a
Dar si silna, lepa, milodoneča, so mi pri-povedovali. Nisem se zmenil za to. Malomarno sem te rabil, kakor se rabi vsakdanje orodje, — odpusti mi greh!
Toda nekoč sem 'prisluhnil. Kmet te je govoril, po domače, o vsakdanjih stvareh: o trudu, težavah, o delu, ki mu vrača trud. — čuda, da tega prej, nisem zapazil! Ali ni bila to pesem, stoletij stara, govorica častitljivih besed, melodije? Zaman sem iskal po drugih jezikih, da bi ga našel, ki bi bil tebi enak. Trdi so bili, vsakdanj.i, jeziki, ki jih rabi um, ne srce. Tujec je obstrmel in priznati mi je moral, da si milodoneča.
Prisluškoval sem, ko te je govoril pisatelj. Svoje visokoleteče misli in smele sanje bodočnosti je polagal vate. Oblikoval je značaje, ki se ne fclonijo življenju. Besedo je s ta vi ja 1 k besedi, v stavek — izraz svoje misli, in stavke k stavku. Iz njegove rodilne moči so nastale povesti, romani. Nova (bitja so se porodila z njegovimi mislimi, sanjami in z njegovim življenjem. Govorila so njegov jezik. — Čiste in jasne so bile besede! Svojevolno jih je postavljal in jim dajal pomen. Prilegale so se srcu in mn 'dvigale zavest. Občutil sem takrat, da si lepa!
Ko je pel pesnik, sem odprl srce. Spretno je koval verze in j,ib spletal v vence sonetov. Opeval je neizmerno bolest, ljubezen ter razkošno veselje. Ni mogel utihniti, venomer nova pesem se mu je izvijala iz srca. On pa jio je izlil v zlato posodo. Pesmi so nastale, turobne, kakor jok tisočerih, ali vesele kot vrisk, žvrgolenje škrjančka, ne, bobnenje slapa, vihar je bil to, — tako si zvenela. Drhtelo je moje srce, navzelo se čustev. Jokalo je is pesnikom in se veselilo obenem. Tvojo silo sem zaslutil! Bral sem nekoč, da so jokali možje in mladeniči, ko je pel Koseski v bobnečem ritmu svoje prve stihe. Niso še vedeli, da se da tako peti v „ubogi” slovenščini.
Vzljubil sem te! Sveta si — jezik mučenikov, zaklad, ki smo ga po očetih podedovali, beseda matere.
P a s 't e r k Ciril
ZANIMIVOSTI
N AJHITREJŠT BRALEC
Univer/a v Denver sporoča, da je študent George Murch najbitrejši bralec na svetu. Murch prebere pod normalnim stanjem 5000 besed v eni minuti. Njegova največja bralska hitrost je baje 8000 besed. Ta mladi človek bi torej lahko prebral debelo knjigo „Vom Winde venveht” v eni uri. Normalna bralna hitrost je 250 besed na minuto.
ELEKTRIČNA URA, KI GRE Z ŽEPNO BATERIJO. — Hamilton Watch Company je izdelala električno uro, za katere pogon zadošča tok male navadne žepne baterije za najmanj G mesecev. Treba je bilo konstruirati popolnoma nov tip kolesja, ki ima manj sestavnih dolov kot navadne ure.
KOREJSKI OTROŠKI PEVSKI ZBOR NA GOSTOVANJU. — Z 21 člani je korejski otroški pevski zbor odpotoval v Združene države na gostovanje po ameriških mestih in na obisk predsedniku Eisenhotverju in njegove soproge.
Upajo, da l>odo zbrali 20 milijonov dolarjev v gotovini in darilih za korejsko ljudstvo. Korejske otroke bodo z letalom brezplačno pripeljali v Združene države.
KONGRES MEDNARODNE ZVEZE MLADIH PEVCEV. — Od 20. do 25. aprila je v Rimu kongres Mednarodne zveze mladih pevcev, ki se ga je udeležilo okoli 3.500 tlečkov stodvajsetih evropskih, severnoameriških in severnoafriških rimskokatoliških .pevskih zborov. Višek kongresa je bila 25. aprila maša v cerkvi sv. Petra.
BELORUSKI ŠTUDENTJE V VVESTMINSTR-SKI KATEDRALI. — Beloruski študentovski pevski zlx>r z univerze v Inuvainu, v Belgiji, je 25. in 27. marca gostoval v Veliki Britaniji. Priredil jc več koncertov beloruske narodne pesmi z. narodnimi plesi. Poročajo, da je bil angleškemu občinstvu koncert staroccrkvcnoslovanskega bogoslužja v Wcst-minstrski katedrali čudovito odkritje.
SIRAKUŠKA MEDNARODNA NAGRADA ZA PESNIŠTVO. — Mestna občina Sirakusa na Siciliji podeljuje vsakih pet let mednarodno nagrado za pesništvo, imenovano „Thcocritus”, za rokopisno zbirko pesmi, ki podčrtujejo človeške vrednote.
VABILO
Farna mladina v št. Janžu v Rožu bo igrala v nedeljo, dne 2. maja ob .pol 3. uri popoldne na prostem pri 'kapelici igro „RE-POŠTEV”.	Iskreno vabljeni.
Žena,: ..Zadnjič 'le vprašani, ali prideš izpod mi/e aili ne?”
Mož: „Ne, zdaj pa nalašč ne. Hočem vendar vedeti, kdo je gospodar v hiši.”
Oskrba živine v hlevih in
Nega živine 'bii morala biti glavna skrb naših gospodarjev - živinorejcev. Priznam, da marsikje vse premalo gledamo na to, kako je za živino poskrbljeno.
Hlev: Največ življenja prebije živina v hlevu, kjer je odvisna od dobre volje gospodarja. Tu potrpežljivo čaka na pičlo odmerjeno hrano. Večkrat trpi žejo, kar je še posebno hudo v vročih poletnih mesecih.
V mnogih hlevih ves dan stoji in leži v gnojnici in blatu. Ker ni redno čiščena, ali prah in umazanija povzročata srbenje, da se liže in potem dlaka nazaj obrnjena stoji. Še veliko bolj; hudo j,e, kjer j,e živina polna uši, ki se v hlevu takega gospodarja kaj hitro in nemoteno zaredijo. Poleg tega pa še gospodinja trikrat na dan molze in te slabo oskrbovane krave vleče za vele seske, da bi iz njih dobila, čim več mleka za dom in prodajo.
Takole zanemarjena vprežna živina na pomlad, ko se odpre težko delo na polju, nima dovolj; potrebne moči za delo. Tudi tu veljajo besede: ,Kdor da, — ta ima!’
Zato je .potrebno, da je hlev dovolj velik, svetel, suh; v zimskih mesecih primerno topel! in zračen, a v poletju hladen. Strokovnjaki so dokazali, da daje krava več mleka v.hladnem hlevu. To pa zato, ker je v takem hlevu boljša prebava hrane in cirkulacija — pretakanje 'krvi po telesu. V takem hlevu je živina bolj /jdrava in odporna proti več ali manj nalezljivim boleznim; ter bolj raste, kar je zlasti važno za dober plemenski naraščaj.
Hrana: Živina, mora dobiti hrano redno ob isti uri. Žival se na red tako navadi, da točno ve kedaj j,e čas krmljenja, napajanja in molže. Tudi na način krmljenja se hitro navadi in ne pozabi, da nazadnje pri-
"‘TkolesT""
V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji — tudi na obroke pri
NIEMIEZ & RIEPL
popravljalnica tn nadomestni deli
VELiKOVtC - VOLKEBMARKT
de še priboljšek; na primer: pesa z otrobi, dobro seno, detelja, zelena krma itd. Nekateri gospodarji slabo krmo poškropijo z nekoliko slano vodo, pomešajo / lesenimi Vilami ter po nekaj urah dajo živini, ki rada žre tako pripravljeno krmo. Tako zaužita krma več koristi, kot tista, ki jo živina potiska po jaslih iz kota v kot. Ali, več koristi zelena krma pomešana in zrezana s suho, kakor pa vsaka posebej' polagana — krmljena. Iz tega sklepamo: dajmo živin: redno in .skrbno pripravljeno hrano; poskrbimo za snago hleva, primerno zračenje in redno snažen j,e živine.
Pomen dobrih pašnikov. Več mesecev v letu je živina na paši. V ta namen imamo.
Z A N 1 M
milijon dolarjev za uničevanje
MRČESA V BRAZILIJI
Brazilska vlada je nakazala milijon dolarjev za nakup sredstev za uničevanje poljskih škodljivcev in zdravega semena, ki jih bodo razdelili med malimi kmetovalci. Pričakujejo, da bo to znatno povečalo letino malih brazilskih kmetij.
POSOJILO mednarodne banke
NORVEŠKI
Mednarodna banka za obnovo in razvoj je odobrila 25 milijonov dolarjev posojila Norveški za povečanje njene trgovske mornarice. Posojilo je treba vrniti v 20 letih in ga obrestovati po 4.75%, je to prvo posojilo te banke Norveški.
ZMANJŠANJE PRIDELOVANJA SADJA NA POLJSKEM
Ravnatelj instituta za kulturo sadja, prof. dr. Pieninzek, je izjavil, da pridela sedaj Poljska na leto samo 15 kg sad ja na osebo.
Zdravniški izvedenci so izjavili, je nadaljeval profesor, da je letno 50 kg sadja na osebo najnujnejša količina in tako poljski narod, ki lahko dobi le manj kot tretjino te količine, čuti to pomanjkanje z zmanji-šanim odporom do bolezni in /. zmanjšano energijo.
Profesor je opozoril, da bo celo sedanji pridelek močno padel v prihodnjih letih ■zaradi slabe kakovosti umetnih gnojil, ne-
pomen dobrih pašnikov
zlasti na planini pašnike, kjer je živina na dobri paši ter noč in dan na svežem zraku. Kjer te priložnosti ni, pasemo živino na jesen po 'travnikih, deteljiščih itd. Ako je dobra in zadostna paša jo v hlevu ne krmimo. Drugače je, če jo samo za nekaj časa spustimo v pašnik ali tekališče, kjer navadno skače in, četudi j.e dobra paša, jo več pohodi kakor popase. Zato med tem osnaži-ino jasli, skidamo, nasteljemo in, ko jo priženemo v hlev, ji damo določeno količino krme.
Pašniki bi morali biti pregrajeni vsaj v tri dele. Najprej damo v prvi del mlado živino, da popase najboljšo travo. To je pravilno tudi zato, ker jo odrasla živina preganja. Po nekaj, dneh spustimo „mladi-no” v drugi oddelek im odraslo živino v prvega, kjer ostane toliko časa dokler ima potrebno pašo. Potem pa zopet mlado živino v tretjega itd. Tako ima pastir lahko delo in med tem sproti lahko popravi vse ograje ter počisti pašnike.
Neki gospodar v Švici, !ki ima poleti živino v paši na svoji planini, ima na zavetni strani pašnika hlev, kjer je živina pod streho tudi podnevi ob slabem vremenu. Ležišče ali stojišče je precej nagnjeno .in tako kratko, da se odpadki odte-ikajo po kanalu v gnojnično jamo. Pastir to .mešanico Ikravjeka in gnojnice večkrat s kolom premeša, da je lepo tekoča. Vsak oddelek, ko_ ga živina popase, prelijejo s tem tekočim gnojilom in pobranajo. Pastir vedno sproti pobere (kamenje in poseka grmovje. Tako pognojen, zalit in pre-branan pašnik se dobro obraste. Pred branam j.em navadno potrosijo še nekoliko su-perfosfata, da ima trava vse potrebne snovi /a dobro rast.
Pri skrbi za dobro pašo je nič manj: važna dobra pitna voda. Prav bi bilo, da bi se živina sproti po .potrebi sama napila. Kjer pa tega ni, mora gospodar poskrbeti, da je živina napojena trikrat na dan. Veliko bolj škoduje živini žeja, kakor pomanjkanje hrane. Takole oskribiljena živina se na paši dobro razvija. Edina slaba stran je v tem, ker primanjkuje hlevskega gnoja, ki je glavno gnojilo in ga z umetnimi ne moremo nadomestiti. Res ostane v hlevu delavna živina, a tudi ta j;e malo doma. Kjer imajo v bližini hleva pašnike in je živina čez noč v hlevu, Je pridelek hlevskega gnoja še kar primeren.
Zgodi se, da živina, ki je na planini pod milim nebom v vsakem vremenu, zboli ali se vsaj nekoliko prehladi. S tem je treba računati zlasti tam, kjer imajo živino vedno v hlevu. Kjer imajo tako urejeno, da živino vsak dan vsaj za. pol ure spustijo na dvorišče ali tekališče, kjer se sprehodi in pride v dobro prezračen, ohlajen hlev je živina utrjena. Žival, ki takega utrjevanja ne prenese, kašlja, ima vročino in zboli, mora čimprej iz hleva in na njeno mesto damo zdravo, — odporno živinče.
IV O S T II
zadostnega' nadzorstva sadovnjakov in visokih davkov na sadno drevje.
VOLNA, KI SE NE SKRČI
V Avstralskem zavodu za znanstvena in industrijska raziskovanja so izumili nov sistem, ki preprečuje stisnjen je volne pri pranju. Načelo novega načina ni novo, vendar ga do zdaj še niso praktično izkoriščali!. Na volno se položi nad vse tanko plast umetne smole, ki nekako betonira vlakna med seboj, kar prepreči, da bt se Vlakna pri sušenju skrčila. Uporabljena količina umetne smole Je tako neznatna, da se videz in kakovost volnene tkanine prav nič ne spremenita.
NAJMODERNEJŠI BRITANSKI AVTOBUSI ZA JUGOSLOVANSKO LETALSTVO
Iz Londona so odpremili po naročilu JAT-a, jugoslovanske letalske prevozne službe, štiri razkošne avtobuse vrste „Rc-gal” v Beograd. Ti tovorni avtobusi so naj-novejši nalog v živahni prodaji motornih vozil Britanije Jugoslaviji. Ti novi modri avtobusi so elegantni in najmodernejše o-bilikovani. Trije imajo 49 sedežev, četrti pa 39. Oskrbljeni so z radijem in kurjavo, okna pa z varnostnim steklom. Trije bodo prevažali 'potnike med letališčem v Zemunu in Beogradom, medtem ko bo četrti služil dubrovniškemu letališču.
NAŠIM GOSPODINJAM:
Mlada žena v novem domu
(2. nadaljevanje)
Kakšno pa naj bi bilo idealno razmerje v duševnem oziru med ženo in možem? Podobno kakor mora vladati med človekom in človekom, kii hočeta živeti v mirni, lepi skupnosti. Le še bolj' zaupna, Je še bolj iskrena, le še vse boljša morata biti mož in žena drug do drugega, saj je zakon edinstvena zveza med tem edinim možem in to edino ženo. Nenehoma bi si morali zakon-cii ponavljati tole geskr: V zakonu ljubezen nad vse!
Ljubezen pa ne zahteva bd nikogar neznačajne potrpežljivosti, to je popustljivosti'; ljubezen ne prenese nekritične in slabotne uklonitve, ljubezen noče živalske toposti aili suženjske strahopetnosti. Celo angeli si morajo včasih nadeti bojno opremo.
Zgodi se včasih, da pride mož slabe volje domov. V hipnem slabem razpoloženju nedostopno molči ali pa godrnja in se jezi nad teboj,. Ničesar mu prav ne narediš. V takem primeru pokaži, da se ga ne bojiš; vendar ohrani, četudi se težko premagaš, miren obraz. 'Dudi ti si utrujena', tudi tebi morda ni šlo vse kakor bi želela. Toda, če Ibi se sedaj, jezila 'še ti, bi metala ogenj na
slamo. Mož 'bo najbrž, ko se umiri, sam spoznal, da ti je storil krivico in ker je drugače dober, jo bo skušali popraviti. Seveda je prepuščeno tvoji uvidevnosti, kako mu boš pokazala, da ga razumeš, da ga skušaš razvedriti, da se tudi ti zanimaš za njegovo delo in skrbi, kakor ti pomaga nositi on tvoje; da nisi brezdušna lutka, ki nima ničesar ne v srcu ne v glavi. Plemenita žena moža prej povišuje kot ponižuje.
Mož se mora v svojem interesu in interesu družine čutiti močnega. Toda življenje ne prizanaša nikomur. Tako bo prišlo morda kdaj, da bodo tvojega moža zadeli neuspehi, bolezen ali kaj drugega. Morebiti se bo skušal tebi kazati veselega in pogumnega. Ti pa boš kljub temu opazila, da ga muči malodušnost in otožnost. Kaj boš storila, da mu pomagaš najti ravnovesje in samozavest? Neki nemški pisatelj priporoča ženam ob taki priliki tole; „Če vidite, da je vaš mož nezadovoljen s svetom in s samim seboj,, če se čuti potrtega in majhnega, je včasih prav dobro zdravilo, da se napravite majhne še ve, da se mu pokažete skoraj kot — otrok.” (Dalje prihodnjič)
PRANJE VOLNENIH OBLEK
S pranjem izgubi volnena obleka na lepoti, izato jo sproti skrbno očistimo vsakega madeža. Le kadar je res s čiščeniem ne spraviš več v red, jo operi. Izberi vedno tako pralno sredstvo, ki bo barvil in kvaliteti najbolj primerno. Pred pranjem obleko okrtači in osnaži madeže. One madeže, ki jih s snažen jem ne moreš odpraviti pa olb-šij / nitko, da jih med pranjem ne zgrešiš, zlasti' na temnem blagu.
Vedno peri v mlačni vodi! Ne mencaj, ampak samo na lahko stiskaj; z rokama, sicer postane blago kosmato. Izplakuj vedno v enako topli vodi. Zadnji vodi prilij nekoliko kisa, ki oživi barvo. Ožemati volnenih predmetov ne smeš!
Za temne volnene obleke so priporočljiva naslednja pralna sredstva:	bršljanova
voda, volovski žolč, kavni ostanek (zoc), kvi-lajeva skorja itd.
Bršljanovo vodo napravi tako: Precej bršljanovih listov deni kuhat v mrzlo vodo. Dobro naj prevre nato postavi na kraj štedilnika, kjer naj; stoji nekaj ur. V odcejeno, mlačno bršljanovo vodo namoči temno, volneno obleko in j’o operi. Splakni jo v čisti vodi.
Volovski žolč — razpusti v topli vodi in v njej peri. Žolč posrka vso maščobo iz volne. Dobro izplakni.
Kvilajeva skorja — je lubje nekega ame-rikanskega drevesa. Za eno obleko ga zadostuje nekaj dkg. Skorjo namakaj en dan v mrzli vodi, nato jo kuhaj,, da postane sluzasta, razredči z mrzlo vodo. Mlačno tekočino z roko mešaji, da se speni. V tej peni operi obleko; skorjo pa shrani, ker jo lahko rabiš še drugič.
Volnene obleke svetlejših barv — peri v kostanjevi ali krompirjevi vodi ali kuhani milnici. Krompirjevo vodo napraviš tako, da vliješ na nastrgan krompir vroče vode, premešaš, ko se vsede precediš.
Kostanj olupi, zreži in kuhaj. Ko je voda mastna, jo precedi. — Milnico pripraviš, če skuhaš koščke mila, ki si jih shranila od pran ja ali umivanja. Kuhano milnico razredči / mrzlo vodo. — Volne v njej ne mencaj, le rahlo stiskaj!
Črne klotaste predpasnike peres lahko v vseh za pranje volnenih oblek naštetih sredstvih.
Vse volnene obleke suši v senci in še vlažne / neprevročim likalnikom likaj. — Ple-
K U H
Danes pa nekaj' receptov za bolnike. Če ima gospodinjia v hiši ‘bolnika ali takega, ki je že prestal bolezen in je vsled izčrpanosti potreben močne hrane, mu bo skušala to tudi nuditi. Tudi sicer bolehni ali samo slabotni ljudje naj bi uživali izdatno hrano. Tu, Vam, drage gospodinje nudimo v ta namen nekaj receptov.
Prepečenec za bolnike — 4 jajca ubijemo v kotliček, jim dodamo 12 dkg sladkorja ter stepamo na toplem, da se vse skupaj zgosti. Nato stepamo še na hladnem, da postane mlačno in počasi dodamo 6 dkg moke. Prepečenec zlijemo na obod, obložen s papirjem, ter ga pečemo v srednje vroči pečici. Toplega zrežemo na tanke paličice ter ga spravimo.
Kolač za bolnike — fi jajc in 14 dkg sladkorja stepamo na kraju štedilnika, da se zgosti. Nato posta-vimo zmes na hladno in jo stepamo tako dolgo, da
tenin ne obešaji, da se ne razvlečejo. Zavij jih v snažen prt, da jim odvzame vlago. Nato jih razprostri na kako ploskev, da se osu-še.
Madeže od piva iz volnenega blaga odstraniš: Takoj svež madež izgine, če ga o-pereš v močni solni raztopini. Zastarani madež drgni s krpo istega blaga, namočeno v razstopini špirita in vode. Očiščeni madež pokrij z blagom in zlikaj.
Mastne madeže na volni: odstraniš s pranjem v 40° topli vodi, v kateri si razstopila žolča. — Boljše obleke, ki pranja ne prenesejo, dobro stresi prahu in na mizi očisti madež s-krtačo namočeno v vodo kvilajeve skorje, kateri si tudi dodala žolča,
Posedena mesta — na volnenih oblekah odpraviš, če položiš nanj' krpo namočeno v kis in zlikaš. Če prvič ne gre, ponovi.
Čiščenje angora volne: Angora volna se ne pere /. vodo, ampak se očisti s suhim belim prahom — smukcem (Federvveiss), katerega potreseš na jopico in zdrgneš. Dobro stresi in prereži. Če je zelo zamazana moraš ponoviti.
Baržunaste ali plišaste ovratnike lepo očistiš, če jih zdrgneš s prerezano čebulo.
LE ZAKAJ SE MUČITE S PRANJEM?
Vsaka gospodinja, ki; hoče imeti lepo urejen dom, ima vsak dan od jutra do večera polne roke dela. še največ časa in moči pa jr vzame pranje. Prav posebeno kmečka gospodinja komaj najde čas za to. Po navadi umazano perilo hrani toliko časa, da ga j,e cel kup in ga v slabem vremenu opere, ko ne more ddati na ;polju.
Le zakaj tako? Moderna tehnika nudi tako ‘izdatno pomoč — pralne stroje, ki opravijo delo namesto vas, gospodinje. Pri gospodarstvu imate že toliko novih strojev, ki vam mnogo dela prihranijo ali olajšajo. Le zakaji ne bi vaši možje — gospodarji imeli razumevanja tudi za napredek in pomoč v gospodinjstvu?!
Pomenite se in odločite za nakup. Pri nakupu pralnega stroja pa bodite previdni. Posvetujte se pri strokovnjaku, kaj ti dobijo se različni pralni strojil in nekateri res ne operejo čisto, drugi pa perilo med pranjem trgajo. Kupiti se splača 'le samo dobre stroje, ki' gospodinjil služijo v popolno zadovoljstvo. če bi želeli v tem oziru nasvetov, se lahko obrnete tudi na strokovnjaka pri našem listu.
I N J A
postane mlačna. Ohlajeni dodamo 12 dkg moke, limonin olupek cele limone in počasi kapamo 3 dkg raztopljenega masla med vednim mešanjem. Testo /lijemo v kolačev obod, ki je dobro namazan in z moko potresen. Pečemo ga počasi v srednje vroči pečici. Ko je že pečen, je zlato rumen, a ga ne vzamemo iz pečice, ampak ga pustimo v njej še 10 do 15 minul. Previdno ga postavimo na mizo, ga dobro posladkorimo z vanilijevim sladkorjem ter popolnoma ohlajenega stresemo iz oboda. Tudi po drugi strani ga posladkorimo in nato zrežemo.
Vinski šodo — potrebujemo 4 rumenjake, 5 žlic sladkorja in pi 1 vina (pičlo). K penasto vmešanim rumenjakom « sladkorjem prilijemo zavreto vino in žvrkljamo v globokem lončku v vreli vodi, da sc zgosti. Cc hočemo imeti gost šodo, vzamemo še dva rumenjaka ali skuhamo z vinom žlico moke. šodo pomnožimo, če /gotovijcnemu vmešamo trd sneg 4 beljakov.
Beljak obnavljajo
Že v zadnjih dveh Številkah našega lista smo poročali o novi stavbi na Kaiscr-Franz-Josef-Platz. V tej novi stavbi je dobila svoje prostore tudi firma Amlacher.
Pa tudi druge tvrdke so v tem poslopju odprle svoje poslovne prostore. Tako firma JAKOB MEL-CHER, ki se obrača z naslednjim pismom na svoje odjemalce:
„Da bi mogel svojim odjemalcem čim bolj ustreči, sem se odločil, da prenesem svoje Radiomeister-podjetje iz Brda ob Baškem jezeru v Beljak, Kai-ser-Josef-Platz, Ecke Rathausgas.se).
Na ta način smem upati, da sem ponovno izraženi želji svojih odjemalcev ugodil. Pri tej priliki prosim svoje odjemalce opro.ščenja, ker se zaradi preselitve svojega obrata v zadnjih dneh nisem mo gel s polnimi močmi posvetiti svojim odjemalcem in naročnikom.
Naročnikom bom zopet v polnem obsegu postregel in sem danes v prijetnem položaju, da morem
sporočiti, da sem svojo obrt razširil na vse električne potrebščine, hladilnike, motorje, štedilnike, pralne stroje, šivalne stroje vseh vrst itd. Tako smem upati, da bom mogel svojim cenjenim odjemalcem več nuditi in jih v polnem obsegu tudi zadovoljiti.
Za vse meni izkazano zaupanje se pri tej priliki prav toplo zahvaljujem in pridružujem prošnjo, da bi mi cenjeni naročniki in odjemalci tudi zana-prej ostali zvesti.
Jakob Melcherl. r.”
V prvem nadstropju te stavbe ima svoje prostore tudi fotoatelje Tilly Ulbing. Prostori so lepo in o-kusno opremljeni in v polni meri odgovarjajo vsem zahtevam. To podjetje je tudi v krogu naših bralcev dobro znano in mu tudi zanaprej hočemo ostati zvesti, saj potrebujemo vedno zopet slike za potne liste ali ob priliki porok in birm, da nas bodo tudi še v poznejših letih spominjale na ..veliki" dogodek.

von Egg am Faaker See nach
VILLACH, KAISER-JOSEF-PLATZ, RUF 68-15
gegeniiber Kuhpacher; VVohnung: Faak, Tel. 19
RADIO-MEISTERBETRIEB
JAKOB M E L C H E R
AuBer samtlichen Radiotypen, Plattcnspielem, Schallplatten und Magnctophoncn erhalten Sie audi: Elektro-Installationsmatcrial, Elektrogeratc, Elektrorvaschmaschinen, Elektrokiihlschranke, Elektrohcrde und -Motoren sotvie NaHMASCHINEN. Alles auch auf bequeme Teilzahlung!
Tota
Beljak-Villach, Kaiser-Joscf-Platz
priporoča svoje modeme
portrete, poročne slike slike otrok in izdelavo amaterskih posnetkov
HoteepudMsU
1, Vam nudi • V ’ ■	-
lemUms iadtmuft
'PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA
pomSrvo - namiznega in posteljnega perila
Omnaam
O BBaBaujtHitimmiH
BELJAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL 47-67
Z A žu;p NE URADE POSEBNI PO P U S T I
Čebele na prodaj!
Nekaj kmečkih in nekaj kučuharjev. Dopise na „Naš tednik” pod značko »Pridna čebela”.
Kolo za vsako vreme š 780.-Sportno kolo,
od š 980.— Otroška kolesa
od š 690.— Ugodni obroki pri
Fahrrad
HERZOG
Cclovec-Klagenfurt
A IVI A Z 0 M E-prodajalnica
svilene nogavice . šil. 14.50, 15.90, 18.50, 21.50
dvojni perlon............šil. 33.50
AMAZONE - GARANTIE - WASCHE

Beljak-Villach
Hauplplaiz
VAS NAKUP ZA VIGRED PRI
Pleikner
Pleikner
Beljak,
Hauptplatz 28
ženski plašči
obleke
krila
moški plašči gabardine lodni plašči moške obleke
od šil. 330,-od šil. 58.-od šil. 68,-
od šil. 730,-od šil. 430,-od šil. 390.-
Največja izbira vseh vrst čevljev za vsak poklic pri
BEHR'W*
BELJAK - VILLACH Widmanngasse 43, Italiener Strasse 17
KOLESA
Največja izbira samo pri
Truppe & Ermann
BELJAK - VILLACH Widmanngasse 41, vogal Kirchenplatz plačila na obroke
Gašeno belo apno, cement, heraklit in sploh v se stavbene potrebščine dobavlja prompt tvrdka
Alois Prafsch
Celovec-Klaganturt, Lasfensfr. 11 Gii nstige Preisel
FOTO ▼ FILM
JJla r()e tnj k iv m iez
BELJAK - VILLACH, POSTGASSE NR. 3
Poročne slike in slike za legitimacije
A I Z & E G. A V A 4
Oglašuj v našem listu !


»L:
.•GcS"a*

Die milde Kdffeewiirze vonWeltgeliung
Trgovska hiša Korošca
Umsthoieu
Damski plašči, novi modeli iz domačega blaga (čista volna) in najboljši izdelavi, od..............šil.
Kostumi, modernejših vrst v čisti volni, od........................šil.
Športne jopice pletene in iz kocastega čistega volnenega blaga, od šil.
Plašči iz balonske svile, dvojni, se lahko nosijo na obe strani, samo šil.
Damske obleke iz finega popclina in imprimc blaga, modernejša izdelava, se ne mečkajo, od .	. šil.
Svila za obleke,	krasni	vzorčki,
90 cm široka,	od	....	šil.
škotski zefir za obleke, čista pavola, fino tkan, 82 cm širok, samo šil.
Volneno škotsko blago za obleke v moder, barvah, 144 cm šir. samo šil.
Žensko perilo, spodnja oblačila samo ............................šil
Damske garniture, srajca in hlačke, prvovrstno blago................šil.
Damske hlačke	................šil.
Damske nočne srajce do tal, najboljša kvaliteta, od .... šil.
Blago za obleke, avstr.-franc. in nemški proizvodi, najboljša kvaliteta, 140 cm široko, od . . šil.
280,-
290,-
189.-
390,-
98,-
19.80
11.80
29.80 . 24.80
24.80 8.90
26.80
Svilene nogavice, s perlon-ojačene
za reklamno ceno.............šil. 11.80
NAJCENEJE!
Hubcrtus plašči za dame in gospode, od..................šil. 190,—
Obleke za može, fante, dečke in otroke od šil. 230.—, 210.—, 198.—, in 148.— Moški plašči iz balonske svile, iz nepremočljivega, dvobarvno lesketajočega ninofleksa s karirano svilo podloženi, samo . . . šil. 390,— Najfinejši kamgarni iz čiste volne, iz importa, pocenjeni na . . šil. 149.— Polvolneni kamgarni, se ne mečkajo, 150 cm široki, samo . . . šil. 84,— Višek vsega so: moške srajce vseh
velikosti.......po 39.— in po 49.—
Tigraste in jacpiard odeje, od. . šil. 45.— Rjuhe, frotirke, prešite in volnene odeje, perje za blazine in 1000 drugih stvari.
Iznenadile vas bodo nizke cene in velika izbira. Zato sc pri svojem nakupu odločite za najljoljšc renomirano in že desetletja znano
TGOVSKO HIŠO KOROŠKE
i J?	.ylv	var
CELOVECKLAGENFURT, Bahnhofstrassc 7 Am Fleischmarkt
UGODNE MOŽNOSTI NAKUPA NA OBROKE!
ŠivaSfti stroji
HANOMAG-HieseL
je prekoračil že
1090 krat 1@ffi.0Q0 km meja
50 vozil je doseglo že 200.000 km in to brez spremembe motorja ter v času, ko je produkcija sredi leta 1950 bila šele v začetku. Te številke pričajo za solidno izdelavo HANOMAG-Diescl.
Neobvezne ponudbe po
ZASTOPSTVU ZA KOROŠKO IN VZHODNO TIROLSKO
K&UL J O W E B N E <3
CELOVEC - KLAGENFURT, SUDBAHNGORTEL 38, TEL. 44-31
za gospodinjstvo in obrt
A Smmm
M E H A Ul I K
Celovsc-Klagenfurt
Paradeisergasse 9, telefon 59-53
GOSPODINJE POZOR!
ŠTEDILNIKE za GOSPODINJSTVA, KMETIJE, GOSTILNE po ugodnih obrokih — nasveti brezplačni — dobavi
H. W E R N I G KMETIJSKI STROJI Celovec, Paulitschgasse 13, Telefon 35-02
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-Pl. 1
Radio-aparate, svetilke, štedilnike, hladilne omare, espresso-mašine in ves ostali elektro- ter instalacijski material.
Hitra ter cenena izvedba vseh elektro- ter radio- reparatur.
Oddelek za elektro-instalacije: Ing. Kokarnig
WICHE
Celovec, Villacher Strasse 6. Neben Romerbad Telefon 44-75
Radijske
pravljice
Vsi, stari in mladi ljubijo pravljicel Pisatelj Drago Petkovšek jih je pripovedoval v tržaškem radiu in z njimi navdušil poslušalce. Vi jih lahko berete v knjigi, ki jo dobite pri upravi lista. Cena 20 šilingov.
URADNE OBJAVE,
Oddaja izkazov za mezdni davek 1952-53 pri finančnem uradu
Zvezno ministrstvo za finance javlja:
Nedavno smo objavili v časopisju notico, da je treba izkaze za mezdni davek za leto 1952-53 oddati radi statistike o mezdnem davku po delodajalcih do 30. aprila 1954 pri pristojnem uradu. Ta rok je podaljšan do 31. maja 1954.
Ciuu-s štirih sester
NEDRANO
Celmrec-Klageitfairt
pri stari trdnjavi
Telefon 45-05 — TVaidmannsdorfer Strasse V SREDO, DNE 28. APRILA OB 20. URI
Gala-predstava
s senzacionalnim programom, ki so ga na sedemletni turneji po inozemstvu zelo odobravali.
Od četrtka, dne 29. aprila, dnevno dve predstavi: ob 15,30 in 20. uri.
Predprodaja kart:
Od ponedeljka v Reisebliro Obersteiner, od torka tudi pri blagajni circusa.
M E D R A N O V bogati ZOO odprt vsak dan od 9.30 naprej.
Samo nekaj dni Samo nekaj dni
h
List izhaja vsak četrtek. — Narcča sc pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Vlktringcr Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za ea mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev, — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe ’V. Mohoria, vsi v Celovcu, Viktvinger Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.